488 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 489Prof. dr. Borisu Sketu v spomin • V spomin Kako so nastali Geminidi • Naše nebo Zadnjo kavo smo skupaj spili konec novem- bra, januarja pa je še spraševal po nekem izgubljenem paketu bioloških vzorcev, ki jih je pričakoval. Od takrat se nismo več ne vi- deli ne slišali, močno utrujen je počakal na odhod, na svojo zadnjo pot. Profesor Sket je bil eden od zadnjih vse- stransko razgledanih naravoslovcev, ki mu nista bili tuja ne botanika ne zoologija, četudi je bila slednja njegova velika ljube- zen. Zadnja leta sva se veliko pogovarjala o ekologiji in varstvu okolja. Njegova največja raziskovalna strast je bilo podzemno žival- stvo, bil je pionir speleobioloških raziskav. Že v petdesetih letih je z improvizirano opremo veliko tvegal pri raziskovanju jam. V najbolj skritih kotičkih podzemnega sve- ta je, kot je rad dejal, iz »f irbca« iskal za znanost nepoznane živali. Izjemno takso- nomsko znanje mu je omogočilo, da je hitro prepoznal »nove« vrste in jih sam ali s kolegi podrobneje opisal in poime- noval. Skriti svet intersticijske favne, živali v prodiščih med delci peska, so bile njegova velika strast. Raziskoval je spužve, polže in školjke skupaj s sodelavcem Francetom Velkavrhom, pijavke, različne skupine rakov, pa tu- di ribe in skrivnostno človeško ribico. Tako je srečal za znanost neznano čr- no človeško ribico, ki jo je poimenoval parkelj, saj ti živijo v temnem, črnem podzemlju. Organizme je skušal razumeti tako v ekološkem kot prostorsko-časovnem oziru. Med prvimi je jasno opozarjal, da se onesnažila s kopna in površin- skih voda širijo v podzemne vode, zelo hitro predvsem na Krasu. Skupaj z onesnažili se v podzemna okolja ši- rijo površinski živalski tekmeci in po njegovem razumevanju je podzemna favna povsod vse bolj ogrožena. To zavedanje je še danes premalo poudarjano. Ko še nihče ni govoril o pomenu biodiver- zitete, ko omenjena beseda še ni bila mantra mnogih politikov, kaj šele naslovna beseda enega od študijev, je profesor Sket sledil raziskavam na področju biodiverzitete in prepoznal pomen molekularnih raziskav tu- di na speleobiološkem področju. Zapisal je, da je Dinarski kras svetovna »vroča točka«. Taksonomija je bila njegova velika ljubezen in opisal in poimenoval je več kot sto za znanost novih vrst, rodov in družin, med njimi mnoge rake in pijavke, ki so dobili imena njegovih znancev, kolegov in prijate- ljev. Tudi njegovo ime nosi približno štiri- deset vrst in rodov različnih živalskih vrst in rodov. V spomin • Prof. dr. Borisu Sketu v spomin Foto: Primož Jakopin. Licenca: CC BY-SA 4.0; URL: https://commons.wikimedia.org/w/index. php?curid=80127213. Dobro se je zavedal, da se uspešni pedagog ter vrhunski znanstvenik in raziskovalec ne sme zapirati v svoj kabinet in laboratorij, ampak mora po svojih močeh prispevati k delu fakultete in univerze ter družbi kot taki. Sprejel je delo dekana, dvakrat tudi prodekana Biotehniške fakultete, leta 1989 pa je bil izvoljen za rektorja Univerze v Lju- bljani. Strokovne pomisleke in družbeno- kritične razprave je objavljal v časopisih, v tako imenovanih pismih bralcev, in pogosto sprožil tudi neprijazne odzive. Ko sem sam prevzel vlogo dekana in ob kavi pogosto po- tožil o nemoči pri vodenju in administrativ- nem delu, mi je vedno dal spodbuden nasvet in v njegovem slogu dejal, da vse mine. In velikokrat je imel prav. Izjemno delo profesorja Sketa so prepoznali mnogi. Pred dvajsetimi leti je prejel Zoiso- vo nagrado za vrhunske znanstvene dosež- ke. Jamarska zveza Slovenije mu je podelila zlato plaketo z zlatim znakom za življenjsko delo. Od leta 2017 je bil redni član Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Boris, tvoj stol ob oknu v sobi, kjer smo skupaj pili kavo zadnja leta, je prazen. Še vedno pa se s kolegi pogovarjamo o tebi, ne pa več s teboj. Manjkajo nam tvoje hudo- mušne pripombe in, kot že povedano, tvoja nepozabna beseda »pošlušte«. Kako so nastali Geminidi Mirko Kokole Utrinki ali meteorji so pri opazovalcih nočnega neba gotovo med najbolj priljubljenimi astronomskimi pojavi. Meteor nastane, ko delec snovi vstopi v Zemljino ozračje in med padcem zaradi velike hitrosti in posledično velikega trenja izgori, pri tem pa nastane kratek blisk svetlobe. Pri padcih večjih delcev so lahko bliski tudi zelo svetli in presežejo ma- gnitude najsvetlejših zvezd. V povprečju lahko vsako noč vidimo nekaj utrinkov na uro. Nekajkrat na leto pa lahko vidimo tudi do več kot sto utrinkov na uro. Taki utrinki priha- jajo navidezno iz ene točke na nebu, ki ji pravimo radiant. Takrat pravimo, da je aktiven meteorski roj, ki ga poimenujemo po ozvezdju, v kateri se radiant nahaja. Med najbolj poznanimi meteorskimi roji so Perzeidi, Leoinidi in Geminidi, ki imajo vrhunce aktiv- nosti avgusta, novembra in decembra. Meteorski roji so posledica Zemljinega vstopa v tok delcev, ki je nastal ob izparevanju snovi pri vstopu kometa v bližino Sonca. Tako ima vsak meteorski roj tudi svoj starševski objekt. Perzeidi so ostanki kometa Swift-Tuttle, Leonidi kometa Temple-Tuttle, Geminidi pa so nekaj posebnega, saj so edini meteorski roj, katerih starševski objekt je asteroid. Geminidi so pri opazovalcih meteorjev ze- lo priljubljeni, saj zanesljivo naredijo pravo nebesno predstavo. V zadnjih letih se pov- prečno število utrinkov na uro ob njihovem vrhuncu celo povečuje. Največjo aktivnost dosežejo 14. decembra. Takrat lahko vidimo tudi več kot sto utrinkov na uro. Geminidi so razmeroma mladi meteorski roj. Prve zapise o njihovi aktivnosti najde- mo šele v devetnajstem stoletju in so med meteorskimi roji posebnost. Zelo dolgo astronomi niso uspeli določiti njihovega starševskega objekta. Šele leta 1983, ko so odkrili nenavadni asteroid 3200 Faeton, je 490 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 491Kako so nastali Geminidi • Naše neboNaše nebo• Kako so nastali Geminidi astronom Fred Whipple predlagal, da je prav ta nenavadni asteroid starš Geminidov. 3200 Faeton je skalnati asteroid. Potuje po zelo eliptični orbiti, ki je podobna orbiti ko- metov. Poimenovali so ga po Faetonu, sinu Heliosa, grškega boga Sonca, saj je ob peri- heliju od Sonca oddaljen le 0,14 astronom- ske enote. 3200 Faeton je ob odkritju astronomom povzročal kar nekaj preglavic, saj ni kazal prav nobene kometne aktivnosti. Se pravi, ni izpareval snovi, tako kot se obnašajo zna- čilni kometi. Tako so imeli astronomi teža- ve z njegovo razvrstitvijo, saj se niso poe- notili, ali je asteroid ali komet. Danes ga uvrščamo med asteroide, vendar pa je usoda njegove razvrstitve še odprta. Leta 2009 so prvič zaznali znake kometnega repa, ko je bil 3200 Faeton blizu perihelija, to je naj- manjše oddaljenosti od Sonca. Prav zato nekateri astronomi danes 3200 Faeton uvr- ščajo v na novo nastalo kategorijo kamnitih kometov. Leta 2020 in nato leta 2022 je 3200 Faeton prinesel še eno presenečenje, ko je vesoljska sonda Parker Solar Probe ali PSP (Parker- jeva Sončeva sonda) posnela tok prašnih delcev, ki izvirajo iz njega in so izvor me- teorskega roja Geminidov. Po analizi podat- kov so ugotovili, da je orbita toka delcev za- maknjena glede na orbito 3200 Faetona. To odkritje je astronome z Univerze Princeton spodbudilo k bolj natančnemu preučevanju tega toka delcev, ki so izvor Geminidov in njihovega starševskega objekta. Pri preu- čevanju so uporabili podatke iz Parkerjeve Sončeve sonde. Poleg fotograf ij, ki jih je sonda posnela, so uspeli z domiselno analizo podatkov, ki jih sonda zbira z instrumentom za merjenje električnega in magnetnega po- lja, izmeriti tudi gostoto delcev, ki trkajo ob sondo. Tako so, kljub temu da sonda nima detektorja prahu, izmerili lokalno gostoto delcev v območjih, kjer je sonda potovala. Parkerjeva Sončeva sonda namreč prečka tok delcev, ki so izvor Geminidov. Skupaj z izbranimi meritvami ter modeliranjem del- cev v toku so prišli do zanimivega zaključ- ka. Po njihovem predvidevanju so Geminidi nastali ob nekem katastrofalnem dogodku, ki je raztreščil 3200 Faeton. Ali je prišlo do trka z drugim asteroidom ali pa le do sa- morazpada zaradi prevelike sredobežne sile, kot to predvideva ameriški astronom David Jewitt, sedaj še ne moremo zagotovo reči. Nedvomno bomo več vedeli, ko bo japonska sonda DESTINY+ obiskala 3200 Faeton in naredila posnetke njegovega površja. Vidimo, da so Geminidi res poseben mete- orski roj. Medtem ko čakamo na decembr- ske mrzle noči, pa smo lahko že sredi av- gusta opazovali drug prav tako pomemben meteorski roj, Perzeide. Meteorski roj Perzeidov smo lahko opazo- vali od julija do 24. avgusta. Največjo ak- tivnost je dosegel 13. avgusta v jutranjih urah. Takrat smo lahko videli približno sto meteorjev na uro. Perzeide prepoznamo po tem, da se njihov radiant nahaja v ozvezdju Perzeja. Letos nismo pričakovali ekstremno povečane aktivnosti tega meteorskega roja. So pa bile razmere za opazovanje zelo do- bre, saj je luna bila blizu mlaja (16. avgusta). Meteorski koledar, ki ga izdaja Mednarodna meteorska organizacija (International Me- teor Organization, IMO), nam je povedal, da bodo Perzeidi najbolj aktivni 13. avgu- sta med 4. in 24. uro po našem krajevnem času. Priporočali so opazovanje v noči pred največjo aktivnostjo in po njej, saj je Zemlja takrat prečkala tudi nekaj tankih filamentov (prašničnih niti) delcev, ki bi lahko povzro- čili kratkotrajno zelo povečano aktivnost. Nebo v septembru. Datum: 15. 9. 2023. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 490 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 491Kako so nastali Geminidi • Naše neboNaše nebo• Kako so nastali Geminidi astronom Fred Whipple predlagal, da je prav ta nenavadni asteroid starš Geminidov. 3200 Faeton je skalnati asteroid. Potuje po zelo eliptični orbiti, ki je podobna orbiti ko- metov. Poimenovali so ga po Faetonu, sinu Heliosa, grškega boga Sonca, saj je ob peri- heliju od Sonca oddaljen le 0,14 astronom- ske enote. 3200 Faeton je ob odkritju astronomom povzročal kar nekaj preglavic, saj ni kazal prav nobene kometne aktivnosti. Se pravi, ni izpareval snovi, tako kot se obnašajo zna- čilni kometi. Tako so imeli astronomi teža- ve z njegovo razvrstitvijo, saj se niso poe- notili, ali je asteroid ali komet. Danes ga uvrščamo med asteroide, vendar pa je usoda njegove razvrstitve še odprta. Leta 2009 so prvič zaznali znake kometnega repa, ko je bil 3200 Faeton blizu perihelija, to je naj- manjše oddaljenosti od Sonca. Prav zato nekateri astronomi danes 3200 Faeton uvr- ščajo v na novo nastalo kategorijo kamnitih kometov. Leta 2020 in nato leta 2022 je 3200 Faeton prinesel še eno presenečenje, ko je vesoljska sonda Parker Solar Probe ali PSP (Parker- jeva Sončeva sonda) posnela tok prašnih delcev, ki izvirajo iz njega in so izvor me- teorskega roja Geminidov. Po analizi podat- kov so ugotovili, da je orbita toka delcev za- maknjena glede na orbito 3200 Faetona. To odkritje je astronome z Univerze Princeton spodbudilo k bolj natančnemu preučevanju tega toka delcev, ki so izvor Geminidov in njihovega starševskega objekta. Pri preu- čevanju so uporabili podatke iz Parkerjeve Sončeve sonde. Poleg fotograf ij, ki jih je sonda posnela, so uspeli z domiselno analizo podatkov, ki jih sonda zbira z instrumentom za merjenje električnega in magnetnega po- lja, izmeriti tudi gostoto delcev, ki trkajo ob sondo. Tako so, kljub temu da sonda nima detektorja prahu, izmerili lokalno gostoto delcev v območjih, kjer je sonda potovala. Parkerjeva Sončeva sonda namreč prečka tok delcev, ki so izvor Geminidov. Skupaj z izbranimi meritvami ter modeliranjem del- cev v toku so prišli do zanimivega zaključ- ka. Po njihovem predvidevanju so Geminidi nastali ob nekem katastrofalnem dogodku, ki je raztreščil 3200 Faeton. Ali je prišlo do trka z drugim asteroidom ali pa le do sa- morazpada zaradi prevelike sredobežne sile, kot to predvideva ameriški astronom David Jewitt, sedaj še ne moremo zagotovo reči. Nedvomno bomo več vedeli, ko bo japonska sonda DESTINY+ obiskala 3200 Faeton in naredila posnetke njegovega površja. Vidimo, da so Geminidi res poseben mete- orski roj. Medtem ko čakamo na decembr- ske mrzle noči, pa smo lahko že sredi av- gusta opazovali drug prav tako pomemben meteorski roj, Perzeide. Meteorski roj Perzeidov smo lahko opazo- vali od julija do 24. avgusta. Največjo ak- tivnost je dosegel 13. avgusta v jutranjih urah. Takrat smo lahko videli približno sto meteorjev na uro. Perzeide prepoznamo po tem, da se njihov radiant nahaja v ozvezdju Perzeja. Letos nismo pričakovali ekstremno povečane aktivnosti tega meteorskega roja. So pa bile razmere za opazovanje zelo do- bre, saj je luna bila blizu mlaja (16. avgusta). Meteorski koledar, ki ga izdaja Mednarodna meteorska organizacija (International Me- teor Organization, IMO), nam je povedal, da bodo Perzeidi najbolj aktivni 13. avgu- sta med 4. in 24. uro po našem krajevnem času. Priporočali so opazovanje v noči pred največjo aktivnostjo in po njej, saj je Zemlja takrat prečkala tudi nekaj tankih filamentov (prašničnih niti) delcev, ki bi lahko povzro- čili kratkotrajno zelo povečano aktivnost. Nebo v septembru. Datum: 15. 9. 2023. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana.