KATOLIŠKI
A
LETO XLIV. - Štev. 21 (2195) - Četrtek, 21. maja 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA	ITALY
SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO t°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91/5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE
PODUREDNIŠTVO:
RIVA PIAZZUTTA,18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Slovenija na poti v Združene narode
Slovenski beneški duhovniki (Qualizza, Matencing, Cencig) pozdravljajo
sv. očeta
Brezumno nasilje in pilatovsko umivanje rok ob tragediji v Bosni in Hercegovini
V sredo, 13. maja, je bilo prvo glasovanje za izvolitev novega predsednika Italijanske republike. Zbrali so se vsi veliki volivci, nad tisoč. V parlamentarno dvorano je prikorakal Marco Pannella in še kakih trideset poslancev ter senatorjev iz raznih strank (federalisti, socialisti, liberalci, PDS, aharhisti). Na rokavu suknjiča so imeli ovit viden črn trak.
Zastopnik Lege Franco Rocchetta je pozval navzoče k enominutnemu molku za mrtve v vojni v BiH in Hrvaški; bodočega predsednika pa je pozval, naj se skrušeno poda v Sarajevo, da se konča vojna.
Predsednik zbornice Scalfaro ni pristal na minuto molka, je pa priznal: »Vi ste se dotaknili mučnega in žalostnega dejstva: »Pannella je pojasnil: »Hudiči tega stoletja znova grozijo nad našimi življenji; vojna v bivši Jugoslaviji je žalost za vso Evropo.« »Ta črni trak,« so pojasnjevali federalisti, »je znak žalosti in protesta zoper italijansko in evropsko politiko glede Bosne: ta molk je podoben molku Evrope v tridesetih letih do nacistične Nemčije, ki je zasedala deželo za deželo.«
Ta dogodek iz rimskega parlamenta je malokateri časopis omenil, pribija pa žebelj na glavo; molk Evrope in Amerike je zločinski molk kot je bil zločinski oni do Hitlerja.
Od vsega začetka, ko seje začela rušiti Titova Jugoslavija, je svetovna diplomacija namerno delala napako za napako. Najprej, ko so si zapirali oči pred dejstvom, da si narodi Jugoslavije želijo osamosvojitve in neodvisnosti. Zatajili so proglašano načelo o samoodločbi narodov. Potem so molčali, ko je JA napadla Slovenijo, ki se je na plebiscitu izrekla za samostojnost. Ko so se začeli pokoli na Hrvaškem in je svet prav dobro vedel zanje, so snedli načelo o humanitarnosti, češ obe strani sta enako krivi. Naj se koljejo. In sedaj ob dogodkih v BiH, ko je jasno kot beli dan, kaj počenjajo Srbi in Armada in kakšni so njihovi končni načrti, zopet sprenevedanje.
Še enkrat, osem od tisoč
Opozorili smo že, da se bliža čas Prijave davkov in kako lahko državljani pomagamo pri socialnih potrebah doma in po svetu. Država je namreč določila za te potrebe osem od tisoč lir davka. Državljan lahko sam odredi, v kakšne socialne namene naj gre teh osem od tisoč: ali za socialno dejavnost države preko zunanjega ministrstva in Rdečega križa, ali za katoliško Cerkev, ali za kako drugo Cerkev. Dovolj je, da s svojim podpisom na prijavnici davkov to določimo.
Verniki, ki obiskujejo sv. mašo, Prispevajo za potrebe Cerkve z miloščino. Ta gre pa za potrebe župnije oz. domače Cerkve. Toda mi smo clani tudi vesoljne Cerkve in pa Cerkve v Italiji. Ne smemo se zapre-ll le v svojo župnijsko skupnost, polagati moramo tudi zunaj svoje 2upnije. To storimo tako, da na davčnem modelu podpišemo predel-
nico (per la Chiesa Cattolica). S tem obvežemo državo, da naš prispevek odda katoliški Cerkvi za njene namene: vzdrževanje duhovnikov, vzdrževanje in gradnja liturgičnih in vzgojnih prostorov, karitativna dejavnost doma in v Tretjem svetu. Gre, da izpričamo svojo solidarnost in svoje občestvo z vernimi in nevernimi, z belimi in črnimi brez razlike.
Češki škofje se opravičujejo
V	posebnem pastirskem pismu se češki škofje opravičujejo vernikom za ravnanje duhovnikov, ki so kot člani duhovniškega združenja »Pa-cem in terris« sodelovali s komunističnim režimom. Škofje pravijo, da so to bile »boleče zablode in napake«, zaradi katerih mora vsa Cerkev delati pokoro.
Medtem ko so se prejšnjo sredo v italijanskem parlamentu pretepali, so v slovenskem volili novo vlado. Demos se je ni udeležil, ampak jo je le opazoval z balkona. Zaradi nesklepčnosti parlament ni mogel glasovati, zasedanje pa je bilo preloženo na naslednji dan. V četrtek se je vsled pritiskov le sestala parlamentarna komisija za poslovnik, rezultat preglasovanja Demosovih poslancev pa je bil podoben prehodu z dežja pod kap. Komisija se je namreč odločila, da o vseh ministrih in o podpredsednikih glasuje v svežnju, ne pa posamično. Do različnih razlag postopka je prišlo, ker je ustava v ustreznem členu nejasna in neusklajena s starim poslovnikom. Opozicija očitno ni več želela bojkotirati zasedanja, nakar je parlament s 132 glasovi za od 168 navzočih (vseh poslancev je 238) izvolil Drnovškovo vlado, ki je tudi takoj prisegla.
NOVA VLADA
Nova vlada se je sestala že takoj naslednji dan — za zaprtimi vrati, prav tako kot so to prej očitali Peterletovi. Sprejela je že pripravljen sklep o prepovedi vstopa v Slovenijo za vozila iz Srbije in Črne gore, za državljane teh republik pa uvedla vizume, ki jih dobe na meji za 900 SLT. Za tak ukrep se je prejšnja vlada odločila zato, ker morajo slovenska vozila ob vstopu v Srbijo svoje slovenske registrske tablice zamenjati z začasnimi; hkrati tudi slovenske potne listine niso priznane.
Drnovškova vlada prevzema težak problem beguncev, katerih število se naglo bliža 50.000. Italija je v preteklih dneh na vztrajne pritiske le sprejela 800 beguncev, nekaj sto tudi Avstrija. Vendar mnogi begunci raje ostajajo v Sloveniji, ki je Bosni bližja. Denarna pomoč le počasi prihaja, zaradi težav z velikim številom beguncev pa med Slovenijo in Hrvaško občasno prihaja do nesporazumov in dezinformacij. Lahko se zgodi, da bo Slovenija zaradi navala poostrila kriterije za sprejem beguncev.
KONGRES KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
V	soboto se je v Ljubljani odvijal 2. kongres Slovenskih krščanskih demokratov. Najpomembnejša dogodka kongresa sta gotovo bila priključitev izgnanske SLS stranki in izvolitev Ivana Omana za enega izmed podpredsednikov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Lojze Peterle. Napovedal je pospešitev priprav na volitve ter oblikovanje novih gospodarskih konceptov in pogledov na približevanje k Evropi. »Izgleda, da bo privatizacija še vedno ostala tema prihodnjih volitev. Bojim se, da s to vlado in parlamentom ne bomo prišli naprej,« je dejal Peterle in menil, »da je predlog, ki ga je v skupščinsko proceduro dal dr. Bučar, šel toliko stran od tistega, o
katerem je že bil dosežen konsenz.«
Varnostni svet ZN pa je v ponedeljek sklenil priporočiti generalni skupščini, da Slovenijo sprejme med članice ZN. Skupščina bi o tem lahko razpravljala že v petek, 22. maja, ali najkasneje v začetku junija.
SARAJEVO PRED UNIČENJEM
V	ponedeljek, 18. maja, zvečer, sta bosanska in srbska stran podpisali nov sporazum o prekinitvi ognja, ki naj bi veljal tri tedne.
Volitve predsednika republike
Italijanska republika je že več tednov brez predsednika. Po odstopu Francesca Cossiga je prevzel dolžnosti državnega poglavarja (kot določa ustava) predsednik senata Giovanni Spadolini. Predsednik poslanske zbornice Oscar Luigi Scalfaro pa je razpisal volitve za novega predsednika republike.
Volitve so se pričele v sredo, 13. maja. Prva tri glasovanja zahtevajo dvotretjinsko večino volivcev (teh je skupno 1014). Od četrtega glasovanja dalje pa zadostuje absolutna večina članov volilnega zbora (508). Na prvih treh glasovanjih je vsaka stranka predlagala simbolične kandidate, namreč svoje prestižne osebnosti. Tako DC predsednika senata Di Giuseppe, bivši komunisti prejšnjo predsednico zbornice lottijevo, socialisti ustavnega sodnika Vassalija, itd. Po nekaj glasov so prejeli tudi južnoti-rolski predstavniki Magnago in Riz ter bivši tržaški župan listar Cecovi-ni. Resnejše kandidature so se postavile od četrtega glasovanja dalje. Naj predvsem omenimo uradno kandidaturo demokrščanskega tajnika For-lanija v imenu prejšnje vladne koalicije (DC, PSI, PSD1 in PLI). Po dveh glasovanjih pa Forlani ni uspel zaradi običajnih prostih strelcev, predsvem iz vrst lastne stranke. Zato je v nedeljo zjutraj svojo kandidaturo začasno umaknil.
Levičarske stranke (DLS, PSI, PSDI) so se najprej zmenile za predloge raznih osebnosti, ki naj bi zanje glasovale tudi druge stranke. Nastali so veliki spori in ideja je propadla. Zadnje dni so glasovanja le nekam formalna, saj ni še nikakega novega premika. Kdo bo novi državni poglavar? Imen možnih realnih kandidatov je kar precej. Videti je treba, koliko glasovanj bo še potrebnih za beli dim.
Sporazum je bil podpisan pod pokroviteljstvom oddelka UNPROFOR-ja, katerega glavnina se je že umaknila v Beograd. Na begu pred neustavljivo srbsko vojsko, ki s topovskim in raketnim ognjem zasipa mesto, je bil v predmestju Sarajeva zajet celo sam poveljnik sil ZN general Satis Nambiar. Srbske čete so ga izpustile šele potem, ko so vojaki v modrih čeladah zagrozili z orožjem. V samem mestu je zavladala panika, potem ko so mediji objavili vest, naj bi se Armada pripravljala na bombardiranje Sarajeva. Ljudje poskušajo priti iz mesta, četniki pa ropajo, posiljujejo in ubijajo po stanovanjih. Nikjer ni mogoče dobiti ne hrane ne vode, električni tok je na voljo le redko.
MODRE ČELADE SO NEMOČNE
Bosanska TO naj bi v predmestjih Sarajeva, v Tuzli, Posavini, Čapljini in drugod dosegla nekatere vojaške uspehe, vendar je razmere težko oceniti. Zunanji minister BiH je v New Yorku zopet prosil za vojaško pomoč. Nova resolucija ZN zgolj poziva k prekinitvi spopadov in Galiju naroča, da preuči možnost uporabe sil ZN, ki pa pravkar zapuščajo Sarajevo. Evropska skupnost menda razmišlja o ekonomskih ukrepih zoper Srbijo, Avstrija pa se ogreva za vojaško posredovanje. V tem smislu se je na Busha obrnil tudi Andreotti.
Modre čelade so nemočne tudi na Hrvaškem. V ponedeljek zjutraj se je iztekel rok, ko bi le-te morale prevzeti nadzor nad območji, ki jih zasedajo srbske enote in Armada, vendar ti ne kažejo volje do sodelovanja. Kanadski pripradniki ZN neuradno poročajo, da se ruski vojaki »bratijo« z lokalnim srbskim prebivalstvom.
V	hudo draginjo potopljena Srbija se drami. Dve vodilni opozicijski stranki zmerne usmeritve, Draškovi-čeva narodna obnova in Mičunovi-čeva Demokratska, sta napovedali bojkot volitev v parlament Zvezne republike Jugoslavije, napovedanih za 31. maj. Prebivalstvo pestijo visoke cene in nizke plače, v povprečju borih 60.000 lir. Za nemško marko je treba odšteti 500 dinarjev, za kg pomaranč pa 850 dinarjev.
Vroče bo spet na Kosovu, kjer je oblast t.i. Republike Kosova za 24. maj razpisala parlamentarne in predsedniške volitve Albancev. Kandidat za predsednika je Ibrahim Rugova, vodilni kosovski disident.
Leon Marc
Posvetitev slovenskega naroda Mariji
Slovenska škofovska konferenca je na seji v Ljubljani, dne 21. januarja, sklenila, da se po mednarodnem priznanju Slovenije slovenski narod posveti Mariji. Posvetitev bo na praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta 1992. Tako piše v Sporočilih slovenskih škofij.
Posvetitev bo hkrati v naših treh največjih Mariji posvečenih svetiščih: Brezje, Ptujska Gora, Sveta Gora. Tisti, ki ne bodo mogli romati v te bož-jepotne cerkve, naj se posvetijo na isti dan v župnijskih cerkvah. Bolniki in starejši, ki ne bi mogli v župnijsko cerkev, naj bi se posvetili doma. Prav tako tudi naši rojaki v zamejstvu in zdomstvu.
Težko vprašanje beguncev
DUHOVNA MISEL ZA 6. VELIKONOČNO NEDELJO
— Vsemogočni Bog, z veliko vnemo praznujemo te dneve v čast vstalemu Kristusu.
Dogodki, ki se jih spominjamo, naj odsevajo iz našega vsakdanjega življenja...
Obhajanje velikonočne skrivnosti Jezusove smrti in vstajenja se začenja pri vsaki sveti maši in se nadaljuje v našem vsakdanjem življenju. V današnji glavni mašni prošnji se obračamo na vsemogočnega Boga, da bi vzeli svojo vero zares in bi dogodki, ki se jih te dni spominjamo, v resnici odsevali iz našega vsakdanjega življenja.
Naša najvažnejša naloga je odkriti v sebi vse, kar prinaša smrt. Jezus je moral sicer umreti, vendar je smrt premagal. Tudi mi smo pod oblastjo smrti, ker smo podvrženi grehu: v mislih, željah in dejanjih.
Podobno kot Jezus, ki je premagal smrt, se moramo tudi mi boriti proti vsemu, kar nas vodi v greh: svoj razum moramo očistiti slabih misli; do konca si moramo prizadevati, da ne bi podlegli zlim željam. Nobena naša odločitev ne bi smela biti sad naših slabih misli in želja.
V kristjanovih vsakdanjih opravilih bi morala vedno odsevati luč vstalega Kristusa. Tako pokažemo tudi drugim, daje božja beseda tista, ki nas uči, navdihuje, vzgaja, vzpodbuja in vodi. Milost velikonočne skrivnosti je edina, ki nas more osvoboditi in rešiti iz smrti greha in nam odpreti vrata v novo življenje božjih prijateljev.
Seveda potrebujemo, če hočemo, da to postane resnica, močne in zve-sfp vere.
MILAN NEMAC
Priznanje ministru Mocku
Srbsko divjanje v BiH je prisililo izredno veliko število prebivalcev vseh treh narodnosti, da bežijo na vse strani. Muslimani in Hrvati bežijo na Hrvaško v Zagreb, v Dalmacijo in sedaj tudi v Slovenijo; Srbi se umikajo v srbske kraje. Saj v tej nesrečni deželi ni nihče več gotov življenja. Število beguncev je že tako narastlo, da presega milijon, nekateri pravijo, da jih je že za poldrugi milijon. Bežijo predvsem žene z otroki in starejše osebe. Najhuje je v Zagrebu, kjer jih je že skoro več kot prebivalcev. Tudi Slovenija je v škripcih, nateklo se jih je že več kot 40 tisoč. Kam z njimi? Vsi razpoložljivi kraji so do zadnjega kotička zasedeni. Zato so začeli begunce seliti v druge države. Prišli so tako v Trst po železnici. Že nekaj tisoč. Razmestili so jih po raznih krajih v Furlaniji-Julijski krajini in tudi na Tridentinsko. Na letališču v Gorici postavljajo šotore za kakih tisoč oseb; precej jih je v Cervignanu. Nameščeni so v izpraznjenih kasarnah. Toda še vedno novi prihajajo. Ministrica Boniver se je obrnila za pomoč na Rdeči križ, na mednarodno ustanovo za begunce. Sila je velika, saj od maja 1945 ni bilo več sličnega pojava v Evropi. Mednarodni svet je pa precej gluh v svoji presitosti ter egoizmu; beguncev se vsi otepajo.
Tudi materialne pomoči od zunanjega sveta je prav malo. Kot pišemo na drugem mestu, so se v to kampanjo za pomoč beguncem vključile tudi slovenske organizacije in ustanove, med temi tudi sestre Čudodelne svetinje na Korzu v Gorici. In vendar bi bilo zdravilo pri roki:
Dejstva, ki v tem času globoko posegajo v odnose med narodi na ozemlju nekdanje Jugoslavije, vpletajo tudi nas v svoj razvoj in terjajo, da jim ne ostanemo pasivni, ampak da jih po svojih zmogljivostih preoblikujemo v pozitivna dejstva za edinost med narodi. K temu nas sili tudi zavest, da je novonastala Republika Slovenija bila deležna posebne milosti glede na razvoj dogodkov v primerjavi s tem, kar se danes dogaja na področjih Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Prav iz slednjih držav prihaja klic, naj se skušamo ozreti na tiste, ki so danes brez doma, brez sorodnikov, brez gotovosti za prihodnje čase. Po zadnjih podatkih se v Sloveniji število beguncev vzpenja proti 50.000, na Hrvaškem jih je veliko več, ob koncu tedna pa jih je v Italijo skozi Trst prispelo nad osemsto.
Slovenski goriški skavti skušamo po svojih močeh odgovoriti na to tragedijo s tem, da znotraj posameznih vej pripravljamo posege, ki vzpodbujajo k solidarnosti s trpečimi in v majhni meri omilijo njih bolečino.
V	veji volčičev in volkuljic bo potekala prodaja ročnih izdelkov, od katere bo ves zaslužek namenjen v pomoč beguncem.
Veja izvidnikov in vodnic vabi vse svoje člane, da velikodušno sodelujejo pri pobudi »scatoletta«, ki poteka na nižjih in višjih srednjih šolah v Gorici v režiji Šolskega skrbništva.
Veja roverjev in popotnic pa bo od sedaj naprej namenila zaslužek od prodaje kasete skavstkih pesmi pomoči beguncem BiH. Skušala pa bo tudi konkretno pomagati s službo in animacijo za otroke in mladino pri zbirnih centrih za begunce.
Poleg tega bomo na vseh sestankih nudili informacije o podobnih akcijah, ki jih organizirajo župnije,
konkreten pritisk na Beograd s primernimi sankcijami, naj prenehajo z genocidom in z rasizmom, saj so že daleč presegli Hitlerja in njegovo uničevanje Judov.
In bi tako lahko preprečili to najhujšo tragedijo, dovolj da bi mirovne čete zasedle mostove čez Drino in Savo, pa bi preprečili srbske napade in hrvaške provokacije; dovolj da bi zavarovali televizijske antene v Sarajevu ter s tem preprečili vojno medijev, ki so v tako veliki meri krivi za razplamtevanje strasti in sovraštva; v Sarajevu bi bilo dovolj, sedanjo nezakonito vlado nadomestiti z varnostnim odborom; z ostrimi sankcijami nastopiti zoper Beograd in razkrinkati dvojno igro Zagreba. Tako piše neki časopis. Vse to ni bilo storjeno in strasti so se razplamtele preko vseh mej, da se borijo vsi proti vsem.
Diplomacija Evropske skupnosti in diplomati OZN gledajo brezbrižno na vse to dogajanje in na poldrugi milijon beguncev. Kaj jih to briga, saj sami živijo v miru in trgujejo. Saj nje zanima nafta in bussnis. Tako je bilo tudi v tridesetih letih za časa Hitlerja.
Dejstvo je, da lepi principi o suverenosti narodov, o humanitarnosti, o človekovih pravicah in še toliko drugih sprejetih na mednarodnih forumih in slovesno podpisanih, ostajajo prazne besede, dokler se ne dotakneš interesov ZDA in drugih velesil. Dogodki v BiH pričajo o hinavščini svetovne diplomacije, posebno še ZDA. Po pilatovsko si umivajo roke in za parado pošiljajo modre čelade.
K. Humar
Caritas in druga društva.
Vodstvo SGS vabi tudi starše, prijatelje in ostala društva, da po svojih močeh prispevajo bodisi materialno bodisi finančno za nabiralne akcije v pomoč beguncem.
SZSO - SGS vodstvo
Slovenska prosveta Za begunce
Slovenska prosveta v Trstu se pridruži akciji v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine, za katero so dale pobudo slovenske organizacije na Tržaškem in Goriškem. Sporoča, da zbira v ta namen denarne prispevke, ki jih bo izročila slovenski Karitas. Uradi Slovenske prosvete v ulici Do-nizetti 3 so odprti vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 13. ure. Telefon 370846.
Pomoč beguncem
Svet slovenskih organizacij apelira za pomoč beguncem iz od vojne prizadetih področij v bivši Jugoslaviji, ki so v Sloveniji že presegli število 30.000. Denarna sredstva zbirata knjigarna Fortunato v Trstu in Katoliški glas v Gorici. Hrano za dojenčke in otroke (mleko v prahu, tudi »Humana 9», marmelade, sadni sokovi in drugo) in higienske potrebščine (plenice, milo, pralni praški, zobne ščetke in paste) pa zbirajo se-de,ži Karitas v Gorici in Trstu.
Velik uspeh akcije Treh kraljev v Avstriji
Trikraljski pevčki v Avstriji so v tem letu zbrali 113 milijonov šilingov, kar je nad 11 milijonov lir. Zbrani denar je namenjen Latinski Ameriki, da bi mogla živeti v dostojanstvu in pravičnosti.
Nadja in Silvan Bevčar razstavljata
12. maja 1992 se je v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne zbrala množica ljudi, za prostor kar preštevilna, da bi počastila brata in sestro ob odprtju njune razstave, ki jo je podprla Zveza slovenskih kulturnih društev; v imenu pokrovitelja je uvodoma spregovoril Rudi Pavšič.
Mlada ustvarjalca sta predstavila Lučana Budal in Joško Vetrih.
Nadja Bevčar je na Goriškem novo umetniško ime: diplomirala je lani v slikarstvu in doslej je že nekajkrat razstavljala. Na goriški razstavi se predstavlja z mapo treh večbarvnih grafičnih listov v mešani tehniki. Mlada umetnica je že na učiteljišču začutila v sebi potrebo po likovnem izražanju in prvi njeni poskusi so bili slikarski. Zadnje čase je opustila slikarstvo in se preizkusila v grafični tehniki. Figurativnosti iz prve dobe se je kmalu odrekla s postopnim prehajanjem v stilizacijo in abstrahiranje; zavrgla je tridimenzionalnost in zreducirala forme, zato se silnice materije sproščajo v zarezah in izboklinah in urejujejo maloštevilne elemente v precizno in izdelano kompozicijo . Markantno silovitost črte umirja barvitost v odtenkih modrine, rjavi-ne in sivine. Oblika, barva in snov so strukturalno združene v poveličevanje umetničine individualnosti, hkrati pa puščajo gledalčevi domišljiji prosto razbiranje.
Silvan Bevčar pa se je doma že večkrat predstavil in z različnimi tehnikami, tokrat z grafiko. Oblikoval je mapo s tremi grafikami, od katerih je ena v mešani tehniki, dve pa sta enobarvni jedkanici.
Kot se bere v predstavitvi, se ključ za razumevanje Bevčarjeve naravnanosti skriva v umetnikovem izvoru.
V	otroških letih ga je valovita pokrajina Goriških Brd napajala z oblikami narave. Življenje je vsrkaval na rodnem Oslavju, sredi vinorodnega okolja, kjer postanejo pobočja bolj strma, kjer je človekov odnos do zemlje spoštlivejši, saj je od nje odvisna njegova usoda. V svetu tesnega sožitja z naravo je zrastla njegova navezanost na to krpico prostranstva. Od briškega kmeta se je navzel tenkočutnosti za skoraj nezaznavne preobrazbe živega, naj si bodi to češnja, na pomlad praznično odeta, naj si bodo to trave v zastirajoči meglici, ali proti obzorju hiteči vinogradi. Zračnost in harmonija na pobočju griča ga prevzameta, da ju poustvari z drobnimi, natančnimi črticami: z variacijami njihove intenzivnosti vdihne pokrajini učinkovito plastičnost. Med odkrivanjem svoje rodine ga zanese v vinograd, kjer se bočijo nad železne rjaveče žice razbrazdani, od časa, pripeke in vetrov skrivenčeni trsi. Pod Iuskavo, izžeto skorjo se še pretaka življenjska limfa, močan je utrip življenja, ki ga umetnik še podčrta z zgoščeno črtasto teksturo in s spletom svetlote-mnih kontrastov. V zabrisanih obrisih okolja okrog polstoletne, skorajda monumentalne trte vlada obzirna spokojnost; iz grčave trte vejejo umetnikova vztrajnost, trdnost in premočrtnost, ki jih je vsrkal skozi vkoreninjenost v zdravo kmečko okolje. Tudi v zadnjih storitvah, s podrobno in natančno rekonstrukcijo življenja, vrača od neučakanosti in tesnobnosti zaslepljenim očem modernega človeka možnost osrečujoče zaznave nepokvarjenega bistva vsega živega.
B. Lu.
V	petek, 15. maja, (ko je bila tudi obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe iz leta 1955) je Konzulat Republike Slovenije v Celovcu vabil na slovesnost posebne vrste. V Tischler-jevi dvorani Mohorjeve hiše so se koroški (nemško in slovensko govoreči) politiki zbrali, da skupno z nekdanjim slovenskim ministrskim predsednikom Peterletom počastijo avstrijskega zunanjega ministra dr. Alojza Mocka, ki je veliko pripomogel pri osamosvajanju in razvoju mlade slovenske države.
Ker Sloveniji po dveh letih še marsikaj manjka, tudi ni čudno, da nima medalj za zaslužne ljudi. Zato je Lojze Peterle lahko predal le častno zahvalno listino, ki pa je prva te vrste. Bila pa je zato »napisana s srčno krvjo« in predana z vso hvaležnostjo nekega politika.
Slovesnost, ki so se je udeležili glavar Zernatto, mestni konzul Republike Slovenije Smolle, mestni župan Guggenberger in predsednik koroških slovenskih organizacij, sta olepšala dva absolventa slovenske glasbene šole in pevci iz Krumpen-dorfa (Vokalitas), ki so še posebno navdušili zunanjega ministra.
Prijetno vzdušje se je nadaljevalo potem v lepo in bogato pripravljeni jedilnici, kjer ni zmanjkalo petja in po-govorov in je trajalo dolgo v noč. Bil je to res nepozaben večer.
R.B.
Angleški Times o L. Peterletu
Dopisnik Times-a (R. Boyes) takole opisuje zlom slovenske vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Pravi, da je prišlo do zloma zaradi splošnega nezadovoljstva v zvezi z recesijo in nejasnim programom za izboljšanje tržnega gospodarstva.
Dopisniku ni všeč, da je g. Peterle krščanski demokrat — ki da je osebno bolj zainteresiran za temeljno obnovo rimsko-katoliških vrednot in za odstranjenje komunizma iz
slovenske družbe kot pa za reformiranje ali obnovo tržnega gospodarstva.
Če to ni ocena ciničnega Angleža, kateremu nikakor ni po volji, da bi se slovenski narod ponovno dvignil na višji duhovni in moralni niv iz propada komunističnega ateizma, res ne vem, kaj je. Pred leti sem svaril v Vašem tedniku in v Novi Hrvat -ski, da se nam od Britancev nikoli nič dobrega ne obeta. To danes še bolj drži.
Pavle A.C. Zupan
Ustanovitelj Opus Dei je bil razglašen za blaženega
V	nedeljo, 17. maja, dopoldne je sveti oče na trgu Sv. Petra razglasil za blaženega Josemaria Escriva, ustanovitelja Opus Dei.
Rodil se je v Španiji leta 1902 in postal duhovnik 1. 1925. Že tri leta kasneje je v Madridu ustanovil Opus Dei. Njegova zamisel je preprosta: člani njegove ustanove naj se posvečujejo v vsakdanjem poklicnem delu. Prav s svojim intenzivnim krščanskim življenjem opravljajo apostolat v svojem okolju. Sprva se je omejil na moške, a že leta 1930 je ustvaril tudi žensko vejo. Leta 1943 je ustanovil še Družbo duhovnikov sv. križa. Sveti Sedež je Opus Dei potrdil leta 1950.
Danes je ustanova Opus Dei razširjena po vsem svetu. Šteje skupno
60.000	članov, ki pripadajo 80 narodnostim.
Josemaria Escriva je umrl 26. junija leta 1975. V kratkih letih je bilo zbranih toliko dokazov o njegovi svetosti, da je bil že po 17. letih od njegove smrti razglašen za blaženega.
* * *
Uči se veselja! Veruj mi, pravo veselje je resna zadeva. A kje ga išči? Najbolj v sebi: v dobri zavesti, dobrih mislih in dobrih dejanjih.
Seneka
Delo in spisi dr. Janka Kralja še niso zbrani; zato prosim vse tiste, ki se ga spominjajo ali imajo nanj osebni spomin, da to napišejo in odpošljejo podpisani. Hvala!
Lučka Kralj
Naslov: Lučka Kralj, Ramon L. Falcon 4158 1407 - Buenos Aires Argentina
Pobuda skavtov za begunce
Prof. Ernest Tomec — 50-letnica njegove smrti
PRI KATOLIŠKI AKCIJI
Ko je leta 1929 centralistična diktatura generala Živkoviča prepovedala slovensko telovadno vzgojno organizacijo Zvezo orlov in je bilo vse slovensko katoliško javno delo-vane ustvaljeno, se je prof. Tomec lotil svojega največjega dela. Hotel je vzgojiti nov lik slovenskega dijaka, ki bo živel iz vere, ki bo svoj dijaški poklic umeval katoliško, ki bo apostolski in borben. Ta lik je videl uresničen in učinkovit v Katoliški akciji, to je v sodelovanju organiziranih vernikov pri apostolatu Cerkve pod vodstvom cerkvenega načelstva z namenom, da se vse zasebno, družinsko in socialno življenje osvaja za Kristusa Kralja. Postal je organizator laiškega apostolata! Njegova kongregacija Mladci Kristusa Kralja, nastala leta 1932, je bila leta 1933 Priznana za srednješolsko K A in z novimi pravili KA je leta 1936 dobila ime Zveza katoliških dijakov.
V tistem času se je komunistična propaganda na Slovenskem zelo poživila. Celo v verske organizacije in katoliška društva so se začeli vrinja-ti komunisti in propagirali komunistične in materialistične ideje. Prof. Tomec in njegovi mladci so začeli z delom med dijaško mladino proti tem idejam. Začeli so opozarjati slovenske katoličane in slovensko javnost na nevarnost komunizma in njegovih zmot. To delo proti zmotnim idejam je podprl tudi s tiskom, ko je leta 1933 začel izdajati zbirko Naša pot. Knjige te zbirke so podajale smernice za katoliško mišljenje in udejstvovanje. Leta 1936 se je tej zbirki pridružil še dijaški tednik Mi mladi borci, ki je s svojo načelno katoliško miselnostjo in odločno protikomunistično usmeritvijo mnogo pripomogel k razčiščevanju pojmov ne samo med dijaško mldino, temveč med slovensko inteligenco sploh. Prof. Tomec je postal glavni organizator idejnega boja proti komunizmu v Sloveniji: učil je, razkrinkaval komunistično infiltracijo in spodbujal k čuječnosti in neprenehnemu delu.
Mimo osebnosti in dela prof. Tomca v tistih viharnih časih ni mogel iti in ne bo mogel noben pisec zgodovine in spominov iz dobe or-lovstva, dijaške KA in ideološke protikomunistične dejavnosti. O njem so pisali Dolenec, Jurčec, Kolarič, Mikuž in drugi.
Proti koncu leta 1991 je Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu izdala knjigo, tiskano pri celovški Mohorjevi, z naslovom: »Profesor Ernest Tomec. Zbornik člankov in Pričevanj ob 50-letnici njegove smrti«. Zbornik obsega 285 strani in 40 fotografij in razodeva dejansko Podobo ene izmed osebnosti, ki je globoko vplivala na mlajšo generacijo, ki »je svoji dobri dobi vtisnil velik pečat in prispeval, da
Kočevski Rog Pričevanja srbskega oficirja
Prof. Ernest Tomec
zgodovinsko zlo na Slovenskem ni zraslo brez odpora, in ki je bil vsaj med najglasnejšimi klicarji k miselni jasnosti in duhovni pripravljenosti na čas, ki ga je vnaprej tako jasno videl. Kot tak je torej zgodovinska osebnost, ki ima po zgledu in učenju pomen tudi za sedanjost« (Zbornik, str. 210).
Knjigo je vredno brati. Na voljo je pri celovški Mohorjevi v Ljubljani pa tudi v kiosku (ob vhodu) v ljubljansko stolnico.	M.K.
Spomini na Tomca
Njegova pobožnost je bila moška
»Iz Tomčevih razlag sem čutil njegovo ljubezen do Cerkve, pa tudi do slovenstva. Bil je učenec dr. Janeza Kreka že iz svojih dijaških let. Čeprav smo vedeli, da je študiral tudi španske kulturnike, da se je šolal na Dunaju, pa nam je kazal in odkrival druge slovenske narode. Tako smo se tedaj učili tudi nekatere hrvaške, slovaške in ukrajinske pesmi.
Iz njegovih ust nismo slišali zabavljanja čez druge. Če je svaril pred zmotami, nas učil nastopati zoper nje in govoril o posledicah zla, smo videli, da nikogar v zmoti ne sovraži.
Tomec je hodil k maši k frančiškanom pri Tromostovju. To je bila njegova župnija. Večkrat sem ga opazil v cerkvi, tudi ko je šel k obhajilu. Njegova pobožnost je bila moška, resna, zgledna.
Tomčev pogreb: Nepregledne množice mladih ljudi so se tisti dan zgrinjale na Žale. Tomec je ležal v eni od znamenitih Plečnikovih kapelic v odprti krsti, ves obdan s samimi rdečimi nageljni. Vsak nagelj se mi je zdel priča ljubezni, ki smo jo čutili do njega, izraz hvaležnosti mladega slovenskega katoliškega rodu, ki mu je bil učitelj. Njegov obraz je bil miren, spokojen, kakor da bi počival po vseh prestanih bojih in nenehnem delu za božje kraljestvo med nami.«
Zdravko Reven
Koroški akademski slikar Valentin Oman od 5. do 22. maja razstavlja svoje slike (ki so v upravi Mohorjeve družbe, kateri jih je poklonil ob 140-letnici obstoja) v Boznu na južnem Tirolskem. Na odprtju je bilo veliko imenitnikov — od brixenške-ga do krškega škofa, od tamkajšnjega župana do ministrskega Predsednika prof. Lojzeta Peterleta.
V soboto, 13. maja, je Katoliški delovni odbor (Referat za izobražen-Ce) v Celovcu vabil na tamkajšnjo dvorano koroškega radia na srečanje z dr. Hansom Mallznom, prof. na dunajski univerzi, ki je tudi dekan
Med pismi pokojnega prof. Rafka Premrla se je našlo naslednje pismo, napisano v srbščini in ki ga prinašamo v našem prevodu. (Ured.)
Dunaj, 22. 6. 1967
Dragi in spoštovani oče!
Pred 12 dnevi sem bil na vašem domu; doma nisem našel nikogar in sem odšel v cerkev, ki je bila odprta, in sem vrgel svoj skromen dar, tisoč lir v puščico.
Žal mi je bilo, da nisem dobil vaše služabnice, da se ji posebno zahvalim. Njene dobrote ne bom nikdar pozabil in sem povsod pričal in pisal, kaj se mi je zgodilo v Štmavru ravno te dni meseca junija pred 22 leti.
Jaz sem bil jugoslovanski oficir in za časa vojne sem se boril proti partizanom kot srbski dobrovoljec. Ko so nas 23. in 24. maja leta 1945 Angleži sramotno predali na Vetrinjskem polju, so nas partizani odpeljali v Št. Vid in nato v Kočevje na streljanje. Mi smo z zvezanimi rokami napadli stražarje in z božjo pomočjo smo mi trije preplavali Sočo pod železniškim mostom, ki je sedaj na ozemlju Jugoslavije. Pred nasprotnim bregom se začnem dušiti, zato pustim obleko v vodo in pridem na vašo stran brez obleke. Hlače mi je dala neka Italijanka, ki je sedaj nisem mogel obiskati, ker se je moja žena bala, da je to na jugoslovanski meji. Čevlje mi je dala vaša služabnica in še 15 lir ter tri tesere za kruh, ki smo ga naslednji dan kupili v Vidmu. Vi, dragi gospod, takrat niste bili doma, a jaz nisem povedal, kdo sem, a videlo se je, da sem begunec.
Evo, to je razlog, zakaj sem hotel videti oni dve dobrotnici, da se jima zahvalim.
Mi živimo v Avstraliji (Melbourne). Sedaj smo podvzeli to pot, da obiščemo Štmaver in Vetrinjsko polje in da se na Dunaju vidimo z mojimi sestrami, ki so prišle iz Jugoslavije.
Na Dunaju bom ostal do 24. julija in zelo bi bil srečen, če bi mi pisali na naslov: »M. Markovič...
Drobna novica iz slovenske Koroške
sekcije mednarodne državne univerze, ki pri svojem delu uporablja espe-rantski jezik. Naslov predavanja je bil Evropa prihodnosti - komunikacijski model prihodnosti.
V Mladinskem domu v Celovcu je v petek, 15. maja, zvečer gostovalo ljubljansko Mestno gledališče z uspešnico Ephraima Kishona Bil je škrjanec... Veselo žaloigro je priredila Krščanska kulturna zveza.
V nedeljo, 25. maja, bo imel krški škof Kapellari ob 850-letnici cistercijanskega samostana v Vetrinju slovesno sv. mašo. Razstava bo odprta do 25. maja.
Vaš naslov sem dobil v vasi.
Prosim vas, da izročite moje pozdrave in zahvalo dragi gospodinji in Bog naj vas vse blagoslovi.
Pozdrav!
Miodrag Markovič
Opomba: Leta 1945 je bil v Štmavru za župnika g. Jože Vošnjak, gospodinjila pa mu je Frančiška Šuligoj. Oba sta že mrtva. Pismo razodeva Srba, ki zna biti hvaležen in je dobrega srca. Niso torej vsi Srbi krvoločneži in klavci.
Slovenski dan v Argentini
Na belo nedeljo so v Buenos Airesu obhajali 37. slovenski dan; letos so se zbrali v Slomškovem domu na Ramos Mejiji. Prvič so se dneva uradno udeležili tudi zastopniki predvojnih priseljencev, in sicer Rudi Živec, predsednik društva Triglav, Oskar Škrilec za Slovensko društvo v Bernalu ter Isabel Topatigh, predsednica Zveze emigrantov iz Benečije. Milejše sapice so zavele tudi v Argentini.
Zvečer so igrali Finžgarjevo dramo Naša kri.
K vsemu velikemu je prvi korak -pogum.
Goethe
Sveča, ki so jo jamarji darovali sv. očetu v Trstu
Hranilnica in posojilnica	- Opčine
Bilanca 1991	
PASIVA	
1.	Hranilne vloge in t/rn 2.	Razne operacije 3.	Razni upniki 4.	Pasivni pripisi 5.	Vezani skladi 6.	Razni skladi 7.	Skladi knjigovodskih odpisov 8.	Pasivne izločitve 9.	Čisti kapital 10. Poslovni dobiček	173.209.686.151 2.982.186.070 3.027.685.649 794.920.040 2.373.437.360 2.880.266.292 4.045.229.611 58.076.977 22.401.615.350 3.257.096.188
Skupna pasiva 11.	Račun rizikov in obvez 12.	Razvidnostni računi	215.030.199.688 3.628.724.181 489.592.031.138
Skupaj	708.250.955.007
Račun zgube in dobička	
DOHODKI	
1.	Aktivne obresti 2.	Obresti pri bančnih ustanovah 3.	Obresti in dividende 4.	Dobiček pri vrednostnih papirjih 5.	Dobiček pri tuji valuti 6.	Aktivne provizije 7.	Razni dohodki 8.	Dobiček pri prodaji razne opreme 9.	Uporaba skladov 10. Izredni dohodki	12.287.453.619 2.345.175.448 7.020.777.551 1.143.582.699 134.578.924 579.985.944 970.329.067 4.600.000 773.060.425 297.896.023
Skupni dohodki	25.557.279.700
STROŠKI	
1.	Pasivne obresti 2.	Pasivne obresti pri bančnih ustanovah 3.	Pasivne obresti na obrestnih bonih 4.	Stroški za osebje 5.	Davki in takse 6.	Pasivne komisije 7.	Splošni upravni stroški 8.	Izgube pri terjatvah 9.	Knjigovodski odpisi 10.	Višanje skladov 11.	Nepredvideni stroški	8.849.769.962 122.539.967 1.317.312.113 5.236.448.647 360.185.480 167.494.092 3.000.292.548 689.177.665 1.054.477.100 1.424.154.762 78.351.175
Skupni stroški 12. Poslovni dobiček	22.300.183.512 3.257.096.188
Skupaj	25.557.279.700
Obračun 31. decembra 1991	
Premoženjsko stanje	
AKTIVA	
1.	Blagajna 2.	Vrednostni papirji 3.	Operacije z bančnimi ustanovami 4.	Posojila strankam 5.	Menice na inkaso 6.	Razne postavke 7.	Razni dolžniki 8.	Aktivni prepisi 9.	Imobilizacije 10. Soudeležbe in večletni stroški 10. Aktivne izločitve	1.506.933.755 65.869.998.683 27.454.420.851 78.499.038.519 4.789.482.144 7.823.666.613 11.093.464.515 2.028.362.192 15.820.755.935 801.732.683 142.343.798
Skupna aktiva 11.	Račun rizikov in obvez 12.	Razvidnostni računi	215.038.199.688 3.628.724.181 489.592.031.138
Skupaj	708.250.955.007
Predstavitev kandidatnih list Slovenske skupnosti za upravne volitve 7. in 8. junija
Misijonsko pismo
Gradimo novo cerkev
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je na tiskovni konferenci v torek, 11. maja, predstavilo kandidatne liste manjšinske stranke za bližnje upravne volitve na Tržaškem. Gre za občinske in rajonske volitve v Trstu ter za pokrajinske volitve.
LISTA ZA OBČINSKE VOLITVE V TRSTU
1. Močnik Peter (prvi nosilec)
2. Pahor Samo
3. Debeliš Alojz
4. Daneu Cvelbar Jelka
5. Simčič Tomaž
6. Petaros Tamara
7. Žerjal Edi
8. Pečenko Josip
9. Kokorovec Samo
Sledijo po abecednem redu: Artač
Šturman Majda, Bajc Marjan, Batagelj Slobec Ana, Besednjak Toros Marija, Bevilacqua Pepca, Bogateč Boris, Bradassi Darko, Brecelj Marjan, Callin Silvija, Ciani Bruna, Ci-bic Cergol Majda, Crapesi (Krapež) Edi, Križmančič Ivan, Forčič Edvin, Furlan Aleksander, Jazbec Jež Norma, Jevnikar Marjan, Kralj Bogdan, Kuret Boris, Lisjak Henrik, Magan-ja Nadja, Martelanc Tomaž, Maver Marij, Milič Vinko, Ozbič Mitja, Pahor Irena, Pahor Verri Nadja, Per-tot Livio, Pertot Poljšak Maria, Požar Marta, Prinčič Mamolo Tanja, Šavron Marko, Sedmak Emil, Slama Boris, Stančič Josip, Starc Peter, Štrajn Martina, Sussi Breda, Vi-dono Pavel, Vremec Alberta, Žerjal Ivan.
Lista za pokrajino Trst
6.
7.
8. 9.
1. Staro mesto - center
2. Sv. Vid - Sv. Andrej
3. Ul. Besenghi - Ul. sv. Marka
4. T. Garibaldi - D. D’Annunzio
5. Stara mitnica D. XX. septembra - Ul. F. Severo Škorklja - Kolonja Rojan - Piščanci - Greta Sv. Jakob - Pončana
10. Čarbola
11. Ul. Rossetti - Ul. Revoltella
12. Kjadin - Sv. Alojzij
13. Ul. Baiamonti - Škedenj
14. Kolonkovec - Sv. Magdalena
15. Rocol - Kolonkovec
16. Podlonjer - Lovec
17. Ferlugi - Faccanoni
18. Zah. Kras - Opčine - Bani - Trebče Rojan - Greta - Barkovlje Bazovica - Padriče - Lonjer - Katinara Sv. Ana - Ind. cona Devin-Nabrežina - Zgonik - Repentabor Milje
19.
20. 21. 22.
23.
24.
Harej Zorko Dolhar Rafko Jevnikar Zupančič Magda Terčon Brezigar Marinka Lapornik Pelikan Maja Simčič Tomaž Slobec David Fabjan Bajc Diomira Petaros Robert Šturman Dalka Ban Janko Maver Marij Petaros Sergij Debeliš Alojz Gerdol Jožko Škrinjar Stanko Kokorovec Samo Pečenko Josip Gregorič Mario Peterlin Ivan Terčon Antek Peterlin Ivan Šavron Danilo Tul Alojz
Dolina
Glavni kandidat s konkretno možnostjo izvolitve je prof. Ivan Peterlin, ki kandidira v najmočnejšem okrožju Nabrežina-Zgonik-Repentabor. Naslediti bi moral dosedanjega svetovalca dr. Zorka Hareja.
Gostovanje MePZ Podgora na Štajerskem
Odpeljali smo se v soboto, 9. maja, popoldne in prispeli v Dramlje pri Celju, kjer sta nas pričakala pri izhodu z avtoceste domača prireditelja Janez Hladnik in Andrej Bezina ter nas takoj pospremila v Šentjur. Tam smo nastopili v Kulturnem domu.
Naš program je obsegal v prvem delu zborovski nastop. Zapeli smo šest pesmi.
Gojenci srednje glasbene šole iz Maribora pa so izvajali dva godalna koncerta za klavir, klarinet in flavto.
Nato je bila na vrsti naša spevoigra Naceta Hladnika Za prazen nič. Publika v dvorani je prav ob tej slednji predstavi najbolj prišla na svoj račun. Dolg in prisrčen aplavz je bil najboljši pokazatelj pristnega užitka med poslušalci.
Po predstavi je sledilo srečanje pri večerji v motelu z mladimi krščanskimi demokrati in tu je seveda tekla beseda o političnem stanju v Sloveniji, pa tudi o ogroženosti slovenske besede v zamejstvu, zlasti v takih krajih, kot je Podgora, kjer samo močno kulturno delovanje pripomore našim ljudem, da se ohranijo.
Naslednji dan, v nedeljo, smo ob 8.30 šli na pot ter se odpravili v rojstni kraj škofa Martina Slomška, Ponikvo. Tam nas je prijazno sprejel g. župnik, nam razkazal čudovito cerkev ter nam zelo poglobljeno govo-
Spoštovani gospod!
Vaše pismo je dolgo rajžalo, še peš bi prej prišlo. Datum ima 17.1.1992, dobil pa sem ga 21.4. (To misijonarjevo pismo je bilo bolj hitro, v Gorici sem ga dobil 15. maja, datirano pa je 21.4.). Navadno je pošta hitrejša.
Letos gre na dopust Pavel Bajec, prihodnje leto pa morda jaz, ker tukaj je navada, da gremo misijonarji na dopust vsaki dve ali tri leta.
Tukaj so čisto drugačne razmere, kot so bile na Madagaskarju, tudi pastorala je drugačna. Poleg tega nisem več mlad. Za pisanje nisem kaj navdušen, tudi Ivan ne, ki je poleg tega preobremenjen z delom pri novi cerkvi. Začeli smo namreč graditi novo cerkev. Prejšnja cerkev, stara in lesena, ni bila več primerna. Za novo je načrte naredil isti arhitekt kot za cerkev v Škofljici pri Ljubljani. Ko je bil Ivan na dopustu, je vse to uredil.
Gradnjo smo začeli 24. februarja, temeljni kamen smo postavili 20. aprila na velikonočni ponedeljek. Verniki res veliko pomagajo. Ivan je najel samo dva zidarja, ki ju plačuje, vse drugo napravijo domačini sami: izkopali so temelje (100 kub. metrov zemlje), na roke so zmešali ves cement. Res zaslužijo pohvalo ti naši verniki. Sedaj bodo začeli rasti zidovi.
Vse delo vodi Ivan; je res nekak inženir. Podnevi na gradbišču, kolikor pač utegne ob rednem pastoral-
nem delu; ponoči računa, dela načrte. Res se čudim, da vse to zmore. Ali bi lahko priskočili na pomoč s kakim prispevkom? Že v naprej
najlepša hvala.
Janko Kosmač, tudi v imenu Ivana in Pavleta. Meagui, Cote d’lvoire
40 LET DRUŽINE
so slovesno	obhaja
ril o Slomšku in njegovem delu. Potem pa nas je poprosil, če bi lahko zapeli pri sv. maši.
Po ogledu Slomškove rojstne domačije smo se povrnili v cerkev in tam s petjem sodelovali pri sv. daritvi. Seveda ob koncu ni manjkalo vabilo v župnišče.
Takoj nato smo krenili proti Mariboru, kjer nas je čakalo zahtevno sodelovanje na Reviji slovenskih cerkvenih zborov v stolni cerkvi.
Po kosilu v hotelu Slavija smo odšli na tonske vaje, saj je celotno prireditev snemala RTV Slovenija in je bilo zaradi tega treba poskušati akustiko posameznih sodelujočih zborov.
Na reviji, ki se je začela ob 16. uri, smo nastopili takoj za uvodno točko, za katero je poskrbel združeni mešani pevski zbor Števerjan-Škofja Loka s svojo imponentno številično-stjo. Izvajali smo Vinka Vodopivca Imakulato ter Locus iste Antona Brucknerja.
Ker je pot v Gorico bila še dolga, nismo niti čakali na zakusko, pač pa smo se odpravili domov takoj po končani prireditvi.
Največje darilo, ki ga moreš dati mlademu človeku, ni knjiga, marveč dober svet, kako naj knjigo bere.
Herder
Slovenski katoliški tednik Družina, ki upravičeno nosi to ime, saj že od vsega začetka povezuje med seboj verne slovenske ljudi doma in po svetu, je te dni praznoval okroglo obletnico.
Rojstvo časopisa, ki je najprej izhajal na 8 straneh vsaka dva tedna, ima za datum 7. maj 1952. Danes je njegova naklada 70.000 in tedensko izhaja na 16 straneh.
V sredo, 13. maja, - ko je tudi obletnica smrti škofa Držečnika — se je v ljubljanski stolnici ob škofih Šuštarju, Pirihu, Krambergerju in Jenku ter sedanjem glavnem uredniku Grilu zbralo veliko število duhovnikov, krščanskih politikov in vernega ljudstva. Prišli so sodelavci oz. dopisniki Družine in drugih katoliških časopisov od doma in zamejstva. Ta dan je bil posebna zahvala Bogu in Mariji za vztrajnost in prošnja za naprej. V službi resnice in ljubezni (za katero se trudi časopis) je slovesnost na svojski način povezovala v eno pravo krščansko družino.
Nadškof Šuštar je v svojem nagovoru oz. pridigi posebno poudaril besedo zaupanje, ki ga moramo utrditi tako v vsakdanjem življenju kot v naklonjenosti mladi slovenski državi.
Po maši se je spored nadaljeval v dvorani Teološke fakultete, kjer je zbrane najprej glasbeno pozdravil akademski pevski zbor Anton For-ster z Gallusovo »To je dan, ki ga je naredil Gospod«. Glavni urednik, dr. Janez Gril, je med gosti — poleg škofov — lahko pozdravil prof. Lojzeta Peterleta (dobil je dolg in navdušen aplavz), ministra Dularja in Capudra, g. Omana in ljubljanskega župana Strgarja. Zahvalil se je nekdanjim in sedanjim sodelavcem in tudi politikom, ki so v Družino pi-
sali že, ko to še ni bilo »pametno«. Obljubil je zvestobo tudi v prihodnje in se priporočil za podporo in pomoč.
Slavnostni govornik je bil prof. Justin Stanovnik, ki je s svojimi mislimi korenito izprašal vest navzočim in dal vedeti, da je Družina kljub nastavljenim kamnom v preteklosti vedno živela v polju resničnosti in od vsega začetka pomagala ljudem pri odločanju za dobro in pravilno. Bila je res družina, res središče slovenskega krščanskega človeka.
Šest najbolj zaslužnih sodelavcev je prejelo priznanja. Med njimi smo bili najbolj veseli prvega urednika dr. Jožeta Premrova, ki je kljub častitljivim letom prišel na oder. Nagrajena sta bila tudi njegova naslednika, dr. Merlak in dr. Klemenčič, dolgoletna tajnica ga. Šiberl, računovodkinja sr. Vincencija Breznik in urednik prof. Jože Zadravec. V skupnem imenu se je zahvalil dr. Klemenčič.
V imenu Cerkve na Slovenskem je tudi na slavnostni prireditvi spregovoril slovenski metropolit dr. Šuštar. Opozoril je predvsem (po apostolu Pavlu) na »družinske kreposti«, ki veljajo tudi za ta katoliški časopis: dobrotljivost, potrpežljivost, ljubezen (ki je vez popolnosti) in hvaležnost. Poleg tega naj bi drug drugega poučevali in opominjali — kar je posebno dandanes težka naloga, saj lažje kritiziramo, kot kaj dopri-nesemo.
Družina je za svojo nalogo že od nekdaj imela usodo slovenskega naroda in ker je pogum najboljša politika (njej pa ga ne manjka, čeprav ni bilo vedno enostavno), ji tudi vnaprej želimo veliko uspeha in božjega blagoslova.
40 let Družine — bil je to pravi slovenski praznik in ker so praznovanja vedno vesela, se je tudi to zaključilo na terasi fakultete, kjer je bila pogostitev in je »nekdanji« predsednik slovenske vlade prof. Lojze Peterle prepeval z nastopajočimi pevci (med njimi je tudi njegova žena), vsak pa si je lahko našel sogovornika.
R.B.
Zakaj je odpadla razglasitev Ljubljane za glavno mesto
Slovenija je suverena republika, nima pa še glavnega mesta. Ima svoj parlament, sedaj tudi novo vlado, nima pa še glavnega mesta, saj Ljubljana ni bila še proglašena za glavno mesto Republike Slovenije. To bi se sicer moralo zgoditi v soboto, 25. aprila, toda zadnji trenutek je vse padlo v vodo. Župan Jože Strgar pojasnjuje v Svobodni Sloveniji: Vse je bilo pripravljeno, program in gostje povabljeni, a vse so preprečile združene opozicijske stranke. Razglasitev je namreč odobrila posebna komisija občine Ljubljana, toda opozicija je zahtevala, da mora program odobriti tudi skupščina mesta Ljubljane. To se je zgodilo na seji dne 15. aprila. Ko je župan sklical na posvet vse v skupščini prisotne stranke, se opozicija ni strinjala o sklicanju posebnega zasedanja skupščine, ki naj bi sklep potrdili. Do zasedanja skupščine zato ni prišlo in tako do proglasitve Ljubljane za glavno mesto tudi ne. Slovenija je tako še vedno brez glavnega mesta, saj je Ljubljana glavno mesto le Kranjske.
Dosedanja župnijska cerkev v Meagiju (Cerkev misijonarjev Ivana in Pavleta Bajca ter Janka Kosmača)
Domačini skrbno na delu za novo cerkev
Goriške novice
Doberdob Hranilnica v novem sedežu
Nova imenovanja v tržaški škofiji
S ponedeljkom, 18. maja, je začela Kmečko obrtna hranilnica iz Doberdoba poslovati v novem sedežu. Odprtje novega sedeža je bilo za Do-berdobce zgodovinski dogodek in velik praznik. Čeprav deluje naš denarni zavod že 84 let, je prišel komaj sedaj do lastne stavbe. Novi sedež je sredstvo, da bo posojilnica še bolj uspešno poslovala in to za vse tiste, ki so ji do sedaj zaupali, in tudi za druge, ki se je bodo začeli posluževati v prihodnosti, naj si bodo to vaščani ali stranke iz sosednjih občin. Predsednik upravnega sveta Andrej Gergolet je na kratko spregovoril o razvoju posojilnice v zadnjih letih do danes in poudaril, da Pomeni novi sedež podlago za bodoče uspešno delovanje. Župan dr. Mario Lavrenčič je v imenu občinske uprave čestital upravi posojilnice in izrazil željo, da bi tudi v bodoče sodelovala z občinsko upravo. V imenu deželne federacije posojilnic je čestital predsednik Federico Verze-gnassi. Deželni odbornik za zdravstvo dr. Mario Brancati je omenil pomembno vlogo posojilnice pri splošnem gospodarstvu in v družbenem razvoju. Pozdrave in čestitke bančne sekcije SDGZ je prinesel predsednik Gvido Zidarič. Spregovorili so še predsednik SSO Marija Fer-letič, predsednik pokrajine Gino Saccavini, pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan in vladni podtajnik Luciano Rebulla. Ravnatelj posojilnice dr. Maks Gergolet se je zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri uresničitvi zgradnje novega sedeža.
Ob tej priliki je upravni svet posojilnice obdaroval občinsko knjižnico z raznimi knjigami in enciklopedijami v vrednosti približno 6.000.000 lir, denarni prispevek pa je bil namenjen župniji sv. Martina v Doberdobu in sv. Antona v Jamljah ter za kapelo v Dolu; kon-sorciju za ostarele v Ronkah, ki deluje tudi na območju doberdobske občine, je uprava posojilnice podarila dva avtomobila za prevoz osebja in obiske ostarelih in onemoglih na njihovih domovih; bolnišnici v Tržiču pa je nakupila posebno napravo za rehabilitacijo onemoglih.
Novi sedež je blagoslovil župnik Ambrož Kodelja. Trak je prerezal častni predsednik posojilnice Jožef Gergolet.
Ob tej priložnosti je bilo poskrbljeno tudi za kulturni program, ki se je začel v petek zvečer s predstavitvijo brošure Iz preteklosti v pri-hodnjost, ki sta jo uredili prof. Lučana Budal in gospodična Nadja Bevčar in z recitalom tenorja F. Se-
rajiča ob spremljavi pri klavirju Hi-larija Lavrenčiča.
Na osrednji sobotni proslavi pa so nastopili godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero ter mešani pevski zbor Hrast. Za večerno zabavo je bilo poskrbljeno pod šotorom na občinskem vrtu ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka.
Vesele počitnice med gorami?
Vpiši se v kolonijo v Comeglian-su. Vpisujejo občinske zdravniške asistentke na vseh občinah na Goriškem in Tržaškem, samo v tržaški ne. Otroci iz tržaške občine pa se lahko vpišejo na občini v Dolini ob sredah od 9. do 11. ure, v Nabrežini ob četrtkih ob 8. uri in v Zgoniku ob četrtkih ob 10. uri. Pojasnila po telefonu 43-194.
Ace Mermolja, Elegije in basni
V	torek, 19. maja, so v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici predstavili knjigo Aceta Mermolje Elegije in basni. Knjigo je izdalo ZTT. Profesor M. Jevnikar je knjigo ocenil v Mladiki; tam pravi: »Naslov knjige je nekoliko bolj domač, kakor so bile prejšnje zbirke. V zbirki je 48 pesmi, ki so razdeljene v Elegije (38) in Basni (10)... Elegije so resnične žalostinke o izgubljeni mladosti, o ugasli ljubezni, o pričakovanju neznane prihodnosti, o neizpolnjenih načrtih o sreči...«
Ace Mermolja je po rodu Goričan in je dokončal gimnazijo-licej v Gorici.
Knjiga »Molitev na gori«
K oceni knjige Vinka Žaklja »Molitev na gori - Sv. Višarje« je treba dodati še nekaj.
Knjiga je na prodaj v Katoliški knjigarni na Travniku in stane
15.000	lir; na voljo pa je tudi v zakristiji cerkve sv. Ivana v Gorici. Knjigo je založil avtor sam in izkupiček je namenjen odkupu hiše na Višar-jah (Dom srečanja).
Zamisel, da bi vsi Slovenci: izseljenci, zdomci, zamejci in iz matične domovine imeli na Sv. Višarjah svoj prostor, kadar bi poromali k višar-ski Materi, je prav gospoda Žaklja. Začel je z zbiranjem denarnih sredstev in veliko daroval v sklad iz svojega. Do celotne vsote za odkup in za stroške prepisa manjka še najmanj 15 milijonov lir. Pri Kmečki banki v Gorici je odprt tekoči račun: Banca Agricola Kmečka banka, št. 44490, za Dom srečanja - Višarje.
V pripravi je slovenska videokaseta o papeževem obisku v FJK
Radijski oder ponovno na valovih Radia TS-A
V	torek, 26. maja, bo Radio Ts-A pričel z oddajanjem novega bralnega romana. Na sporedu bo Mesto v zalivu letošnjega Prešernovega nagrajenca in našega sorojaka Borisa Pahorja. Delo je razdeljeno v trideset petnajstminutnih nadaljevanj, ki se bodo vrstila vsak dan in segala v prvi teden junija. Za priredbo, izvedbo in realizacijo je poskrbel Radijski oder v režiji Marijana Kravosa. Lektorsko delo pa je opravil Jože Faganel.
Poslušalci bodo s tem lahko podoživljali drobec iz naše polpretekle zgodovine v družbi nekaterih starih znancev Radijskega odra. Naj jih tu naštejemo: Matejka Maver kot pripovedovalka, Ivan Buzečan v vlogi Rudija, pa še Glavko Turk, Ivan Makuc, Franko Žerjal, Mihela Ofi--cija, Anka Peterlin, Lučka Susič, Marjana Prepeluh in Marinka Počkaj. Poleg teh pa še nekaj mlajših glasov: Anastazija Cibic, Manica Maver, Tomaž Susič in Giorgina Pisani. Vsem želimo prijetno poslušanje.
*
Klub prijateljstva vabi na skupni obisk botaničnega vrta pri Zgoniku v sredo 27. maja. Odhod iz Trsta z rednim avtobusom za Prosek ob 8.30 s trga Oberdan. Na Proseku prestop na avtobus za Zgonik ob 9.15. Pojasnila v trgovini Fortu-nato v Trstu.
Aljaževa kapelica na Kredarici
Po hudih zapletih, ki so se lani pojavili v zvezi z gradnjo nove Aljaževe kapelice na Kredarici (pod vrhom Triglava, 2864 metrov), se v teh mesecih zadeve počasi urejajo. Zbori slovenskega parlamenta so naposled dali soglasje za njeno postavitev, izdana je bila tudi lokacijska odločba. Zato so se že lotili izgradnje temeljne plošče v izmeri 6,50 metrov krat 6,70 metrov, celotna gradnja kapelice pa je odvisna od vremena in denarja, ki ga bodo Slovenci zbrali za ta edinstveni bogoslužni objekt v Julijskih Alpah. Če bo šlo vse po sreči, bo Aljaževa kapelica zgrajena do letošnje poletne sezone.
Ob ponovni gradnji kapelice na Kredarici (staro so neznani storilci z dinamitom razstrelili pred 40 leti!), se je porodila zamisel, da bi oživeli Aljažev klub, ustanovljen leta 1923 v okviru Slovenskega planinskega društva. Po besedah dovškega župnika Franceta Urbanije, skrbnega varuha bogate duhovne, planinske in kulturne dediščine triglavskega župnika Jakoba Aljaža (1845-1927), je bil njegov glavni namen oskrbovanje kapelic. Kakor povsod po svetu, tudi po slovenskih hribih in gorah kapelice stojijo zato, da bi šli verni planinci k maši, in to si je Aljaž najbolj želel. V dovški župnijski kroniki se je celo pohvalil: »... nikoli ob nedeljah ni bilo izleta, da ne bi šli verni planinci k maši...«
»V številnih kapelicah v slovenskih gorah so že nedeljske maše, tudi v kapelici sv. Cirila in Metoda v Vratih pod Triglavom, kjer smo z mašami spet začeli pred osmimi leti. Maše so še v kapelicah v Kamniški Bistrici, na Krvavcu, na Kofcah nad Tržičem, poleg Kocbekovega doma na Korošici ter na Veliki planini, kamor pride vsako nedeljo od 200 do
Gospod škof L. Bellomi je 16. maja imenoval g. Franca Vončina, župnika v Boljuncu, za škofovega vikarja za slovenske vernike.
Skrb za verouk in predlaganje ka-tehistinj in katehetov je zaupal g. Lojzetu Zupančiču, škofijskemu kanclerju in župniku v Grljanu. Za novega prošta stolnega kapitlja po smrti prošta Carra so kanoniki izvolili Maria Cosulicha.
Dr. Lojze Škerl je bil škofov vikar za slovenske vernike pod tremi škofi: Antonom Santinom, Petrom Co-colinom in sedanjim Lovrencem Bellomijem. Skrbel je tudi za verouk v slovenskih šolah.
Sedaj je prišlo do spremembe. Msgr. Bellomi je pisal vsem slovenskim duhovnikom, naj mu pismeno
Koncert cerkvenih pesmi vzhodnega obreda na Katinari
Župnija Presvete Trojice na Katinari priredi v petek, 29. maja, ob
20.30	v katinarski cerkvi koncert skladb, ki so jih v staroslovenskem cerkvenem jeziku napisali znani skladatelji, predvsem ruski, Makedonec Mokranjac in Tržačan Sinico. Besedilo programiranih pesmi bo recitiral Jožko Gerdol. Pel bo Ekumenski zbor pod vodstvom Zorka Hareja. Razlago liturgije sv. Janeza Zlatou-sta, iz katere so povzeta besedila večine razporejenih pesmi, bo podal dr. Angel Kosmač.
300 vernih planincev, včasih jih je pri maši kar 2500. Na Veliki planini imajo vsako leto na božični večer tudi polnočnico«, pravi župnik z Dovje-ga, France Urbanija.
I.V.
Herdejeve nagrade 1992
Med nagrajenci tudi dr. Zmaga Kumer iz Ljubljane
Na Dunaju so 5. maja svečano podelili Herderjeve nagrade zaslužnim znanstvenikom in umetnikom iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. Poleg raziskovalke slovenske ljudske pesmi in narodne dediščine dr. Zmage Kumer so jih prejeli še madžarski etnolog dr. Jeno Barabas, znana bolgarska pesnica in podpredsednica Bolgarije dr. Blaga Dimitrova, poljski germanist dr. Štefan Kaszyriski, češki zgodovinar dr. Jiri Koralka, romunski slikar in kipar Ion Nicodim ter zdaj že pokojni grški arheolog dr. Manolis Andronikos. Posamezne nagrade, ki jih od leta 1964 podeljuje preko dunajske univerze hamburška ustanova F.V.S., znašajo po 30.000 nemških mark, istočasno pa prejme na predlog nagrajencev tudi sedem
predložijo imena treh duhovnikov, ki bi bili možni nasledniki dr. Škerla. G. škof se je odločil za najmlajšega med tržaškimi domačimi duhovniki.
Dr. Lojze Škerl je dekan stolnega kapitlja, ostane član cerkvenega sodišča v Trstu in v Padovi (branilec zakonske vezi) in član številnih škofijskih komisij.
Ko se zahvaljujemo dr. Al. Škerlu za dolgoletno delo v korist slovenskih vernikov — ni bilo vedno lahko,
—	čestitamo g. Vončini za odgovorno imenovanje in mu želimo, da bi našel vedno dovolj sodelovanja pri sobratih duhovnikih in razumevanja na odgovornih mestih za potrebe in upravičena pričakovanja slovenskih vernikov.
SZ
Famiglia cristiana o papežem obisku v Trstu
Famiglia Cristiana v št. 21 prinaša bogato poročilo o papeževem obisku v naši deželi. Besedilo spremljajo izvirne fotografije. Zelo jasna je fotografija o srečanju sv. očeta z duhovniki Beneške Slovenije. Poročilo je zelo stvarno in zasluži našo pozornost.
Sožalje
Cerkveni pevski zbor Sveti Jernej z Opčin izreka svojemu članu Mir-kotu Škerlavaju in družini najgloblje sožalje ob smrti drage mame Natke.
nadarjenih mladih znanstvenikov ali umetnikov štipendije v višini 15.000 nemških mark. Med temi je letos Robert Verčon iz Ljubljane.
V pozdravnem govoru je rektor dunajske univerze profesor dr. Alfred Ebenbauer naglasil, da so Herderjeve nagrade tudi po zlomu totalitarizma pomembne in potrebne. Evropa se nahaja na prelomnici. Ali bo postala konglomerat reakcionarnih sil, ki se tolčejo med seboj, ali pa bo znala iz našega stoletja kolektivnih zločinov in neodgovornosti zrasti v humanistično solidarnost 21. stoletja.
V imenu vseh nagrajencev se je za podeljena odličja v izvrstni nemščini zahvalila Slovenka dr. Zmaga Kumer. Opozorila je na veliko pobudo evropske vzajemnosti, kot jo je med drugim z zbirko »Glasovi narodov v pesmi« sprožil leta 1807 Johann Gottfried von Herder. Samo če istočasno zvene pesmi velikih in malih narodov, lahko upamo v mirno bodočnost.
Lev Detela, Dunaj
L. Detela je tudi avtor članka Drama velikega petka, ki smo ga objavili v velikonočni številki, kjer je po pomoti izpadlo ime avtorja.
PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na
30. PRAZNIK ČEŠENJ
Nedelja, 24. maja: ob 17. uri pričetek kulturne prireditve na običajnem prostoru praznika.
Petek, 29. in sobota 30. maja: ob 17. uri odprtje kioskov: sledi nastop ansambla Happy Day.
Nedelja, 31. maja: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop gojencev diatonične harmonike P.D. F. Venturini od Domja; sledi zabava z ansamblom Krt;
Ponedeljek, 1. junija: ob 17. uri odprtje kioskov; zabava in nastop z ansamblom California.
Mešani zbor »F.B. SEDEJ« - Števerjan - zborovodja Tomaž Tozon
Katoliški glas - 21. maja 1992
I
Slepa Suzana, Jana in Sonja med izvajanjem glasbenega programa Trenutki svetlobe, ko so navdušile udeležence Pastirčkovega dneva v Gorici 10. maja, prav tako v Sovodnjah in pri sv. Ivanu. Povabil pa jih je Marjan Markežič
S.K.D. HRAST vabi na klavirski recital
Lucije Lavrenčič in
Suzi Ferfoglia
v občinsko glasbeno sobo v Doberdobu
v	sredo, 27. maja, ob 20.30
Karitativna nabirka v Števerjanu
Župnijska skupnost v Števerjanu sodeluje pri nabirki za Karitas v Sloveniji. Na izrecno prošnjo s. Mihe-langele smo v Števerjanu in na Jazbinah izpeljali nabirko za bosanske begunce v Sloveniji. V dveh obrokih smo zbrali več kot 1.500.000 lir v denarju. Del tega smo namenili hrani in plenicam, nekaj gotovine pa smo izročili za nakup mleka v prahu. Nekateri dobrotniki so nam posredovali oblačila in sami nakupili hrano.
Nabirka se v naši župniji še nadaljuje, po želji pa lahko izročite svoje darove tudi v Katoliški knjigarni.
Župnijski skupnosti Števerjan
Iskreno se Vam zahvaljujem za hrano, sadje, obleko in ostale potrebščine - milijon lir. Vaša hitra pomoč nam je bila zelo dobrodošla, kajti begunci iz Bosne so pribežali k nam tako rekoč bosi in sestradani. Bog povrni!
Do sedaj imamo v centru za Begunce na Blokah 280 otrok, ki so večinoma stari manj kot pet let, in 200 odraslih. Še vedno prihajajo, nekateri pa odhajajo k domačim in sorodnikom. Večina teh pa bo ostala vsaj pol leta, če ne eno leto!
Za dar se Vam zahvaljuje tudi šef
Cambio Isontino Menjalnica
Menjalnica in prodaja tujih valut ter slov. tolar, hrv. dinar, madžar. florint, travel cheques, eurocheques.
Urnik od ponedeljka do sobote:
8.30	- 13.30 - 14.30 - 18.00. Gorica - Corso Verdi, 56 Tel. 0481/536322 Fax: 0481/531210
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
Praznik špargljev v Štandrežu
Sobota, 23. maja ob 20. uri otvoritev in prosta zabava z ansamblom Happy Day.
Nedelja 24. maja: ob 16. uri slikarski ex tempore;
ob 19. uri nastop štandreške ritmične skupine in plesnega kluba Pepelka iz Nove Gorice.
Sledi ples.
Sobota, 30. maja, prosta zabava
Nedelja, 31. maja, ob 19. uri, nastop zbora »Rupa-Peč« in štandreškega mladinskega, društvo »Podgora« uprizori spevoigro Za prazen nič, dramska skupina »Štandrež« pa veselo igro Obravnava. Sledi ples.
Bogat srečolov ter domača pijača in jedača.
Ali že mislite na počitnice?
Preden se odločite, oglejte si premiero spevoigre
Svojeglavček
ki jo za vas pripravlja ODER 90.
V razvedrilo vam bo in premislek!
Premiera bo v nedeljo, 24.5.1992, ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici.
centra beguncev g. Arko in Klavdijo.
S spoštovanjem pozdrav hvaležni Jože Vidic župnik
Obvestila Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica obvešča člane, da bo letošnji seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani v prvi polovici julija. Goriškemu šolskemu sindikatu sta na razpolago dve štipendirani mesti. Profesorji in učitelji, ki se ga nameravajo udeležiti, naj čimprej oddajo pri odbornikih sindikata prošnjo.
Sindikat tudi sporoča, da bo v zadnjem tednu avgusta jesenski seminar za učitelje in profesorje v Bovcu. Za goriške šolnike je na razpolago deset mest. Prijave sprejemajo odborniki sindikata najkasneje do 10. junija.
Letošnji maturantski izlet bo po Sloveniji. Za goriške maturante je na razpolago 10 mest oziroma dve mesti za posamezno višjo šolo.
Proti koncu šolskega leta bodo letošnji maturantje dobili razne informacije glede možnosti nadaljevanja študija na ljubljanski ali mariborski fakulteti.
_ obvestila________________________
V nedeljo, 24. maja ob 9. zjutraj bo v cerkvi Sv. Ignacija na Travniku v Gorici peta maša v latinščini skladatelja Gu-noda. Izvajala jo bosta združena zbora Lubnik iz Škofje Loke in F.B. Sedej iz Števerjana.
Nabirka Slovenske Vincencijeva konferenca v Trstu za begunce v Sloveniji se nadaljuje v trgovini Fortunato v Trstu. Pomagajte, potrebe so velike!
Goriški pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan sklicuje v četrtek, 28. maja, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Jamljah posvet na temo: Možnosti ohranitve osnovne šole v Jamljah. Vabljeni so vsi vaščani, posebno starši osnovnošolskih otrok.
Širši odbor Zveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal v ponedeljek, 25. maja v Števerjanu ob 20.30.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 25. maja, na redni ponedeljkov večer, na katerem bo prof. Martin Jevnikar predstavil novo knjigo Stanka Janežiča »Morje«, ki je pravkar izšla v založbi Mladike in Družine. Na istem večeru, ki bo v Peterlino-
vi	dvorani s pričetkom ob 20.30, bodo predstavili tudi novo številko zbornika Dom in svet.
Vrh
Vaški posvet
Sekcija SSk za Sovodnje je organizirala 12. maja vaški posvet v gostilni »Pri lovcu« na Vrhu sv. Mihaela. Obravnavali so predvsem dva velika problema: kraški park in občinski statuti.
Bojan Brezigar je podrobno razčlenil pomen novih zakonov o kra-škem parku, ki ni tak kot ga je SSk pričakovala. Ivo Jevnikar pa je osvetlil zgodovino prizadevanj, ki jih je stranka vložila ob problemu Krasa in njegovih prebivalcev. Sad teh prizadevanj je bil tudi sporazum, ki so ga sklenili deželni organi s slovenskimi organizacijami ob zasegu zemljišč za gradnjo sinhrotroma pri Bazovici. Omenil je tudi možnost razpusta, oziroma preosnove Kraške gorske skupnosti, kar je lahko zelo pogubno za bodočnost prebivalcev Krasa. Oba razpravljalca sta poudarila tudi protislovje, ki ga je Nadzorni organ za občinske statute pokazal ob dvojezičnem poslovanju slovenskih občin na Goriškem. Kažejo se pa znaki neke ugodnejše rešitve problema za našo skupnost.
Vaščani so veliko spraševali o bodočnosti Krasa in o regulacijskem načrtu občine Sovodnje. Vsi so bili soglasni, da Kras morajo upravljati predvsem domačini, ki tu živijo. Černič, ki je član odbora Kraške gorske skupnosti, je razložil, da ima ta ustanova precej denarja, ki pa ga je mogoče pridobiti le s pravočasno predložitvijo potrebne dokumentacije, kar se žal, v preteklosti ni dogajalo. V tej smeri (»bomo napravili, bomo...«) so šli tudi odgovori župana na konkretna nerešena vprašanja v občini, saj so se ta vprašanja ponavljala v podobni obliki že leta 1988.
Vsekakor pa je bil posvet potreben, saj je edino takrat, ko se skupaj iščejo rešitve, mogoče tudi kaj doseči v korist občanov, ne glede na to komu je prej prišla na misel pozitivna ideja.	Remo Devetak
DAROVI
Za lačne otroke: Justina Komjanc
50.000 lir.
Za cerkev na Sv. Gori: N.N. Podgora
100.000 lir.
Za misijonarja I. Štanta - za hrano: N.N. 1.000.000 lir.
Za Katoliški glas: N.N. 50.000 lir.
Za Katoliški dom: N.N. 25.000 lir.
Za telovadnico: N.N. 25.000 lir.
Za Sv. Goro: Velia Giordano in Laura v spomin na pok. Marijo Ozebek 50.000; A.Š. 50.000 lir.
Za Ivana Štanta: Anton Komac v spomin na pok. brata Slavkota 100.000; Vida in prijatelji 300.000; A.Š. 100.000; X.Y. 1.000.000; K.M. 100.000; N.N.
100.000 lir.
Za slov. misijonarje: N.N. 80.000 lir. Za sv. očeta: M.Ž. 50.000 lir.
Za slov. Karitas (begunce): X.Y.
1.000.000; K.Č. 50.000; Z.S. 350.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah: ob smrti Bru-nota Slavec, druž. Tul (135) 20.000; druž. Smotlak in Zennaro 100.000; druž. št. 71 30.000; sorodnici Ljuba in Jolanda 50.000; Livia 20.000; druž. Smotlak (123) 20.000; sestrični Romilda in Dalka 100.000; Imelda z družino 50.000 za cerkveni zbor; ob smrti dr. J. Prešerna druž. Tul (135) 100.000; N.N. 50.000; ob smrti Natuške Tul, Imelda in mama 100.000; Vera in Edi Forza 30.000; druž. Tul (118) 100.000; ob smrti Pinota Gherbassi, domači 50.000; za cerkveni zbor tudi 50.000; druž. Massaro 100.000 lir.
Za misijonarja I. Štanto - za lačne otroke: N.N. od Sv. Ivana v Trstu
5.000.000 lir.
J.Ž. ob zlati poroki daruje po 50.000 lir za misijone in za Sv. Goro.
Za katoliški tisk: župnija Sv. Vincenca v Trstu 60.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Mira Bole v spomin svojih staršev 100.000; Marija Žagar ob obletnici smrti Jožeta 50.000; N.N. 20.000 lir.
Za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji: razni dobrotniki
480.000 (v trgovini Fortunato); vaščani iz Zabrežca v spomin Ivanke Petaros
60.000 lir.
Za misijone: A.S. 50.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Milanič 30.000; Rossi 10.000; Pupis 10.000; Frandolič 10.000; Kodrič 50.000; Gruden 30.000; Plahuta 35.000; Crismani 100.000; Ka-keš 20.000; Rudež Joli 50.000; N.P. 50.000; G.J. 10.000; v spomin na mamo Valerijo ob obletnici smrti daruje Nada
100.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Mila Srebrnič 50.000 lir.
Za begunce (Karitas): Mila Srebrnič 50.000; N.N. 50.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: v spomin na pok. Terezijo Hlede-Knez družina Di Battista-Knez za izbris dolga 1.000.000; namesto cvetja pok. teti Žinci Hlede: druž. Ivan Škorjanc 150.000; Adrijan Hlede 100.000; druž. Zdravko Terčič 150.000; druž. Edi Hlede 50.000; druž. Avgust Štekar 200.000; druž. Srebrnič 100.000; v spomin na pok. Danjel Cuel in Pepija Štekar - Franc Podveršič 40.000; N.N. 100.000; ob krstu sina Štefana - starši Marassi 100.000; ob krstu hčerke Štefanje - starši Beretta 300.000; v čast sv. Antonu - N.N. 50.000; ob 4. obletnici smrti pok. Jožefa Tomažič -druž. Tomažič 50.000; N.N. 120.000; v spomin na pok. Terezo Hlede - Vera Humar 50.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: Erna Prinčič
-	za novi mašni plašč 150.000; Irma Štekar 100.000; v spomin na pok. Pepija-Štekar: druž. Štekar 100.000; Anton Koršič iz Trsta 50.000 lir.
Spored od 24. do 30. maja 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Pet prijateljev v pasti«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14.00 Poročila in deželna kronika. 14.10 Saša Vuga: »Povest o belem zajcu«. Izvirna radijska igra. 15.30 Krajevne stvarnosti. 17.00 Šport in glasba.
Ponedeljek:	8.10	Jugoslavija
1918-1941 (ponovitev). 8.40 Orkestralna glasba. 9.00 Evergreeni. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Roman v nadaljevanjih. Gončarov: »Oblomov«. 60. in zadnji del. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček: »Za spretne roke«. 15.30 Strmeče uho. Pripravila Tanja Rebula (ponovitev). 16.00 Mi in glasba: pianist Massimo Gon.
17.10 Živeti je naša usoda. 17.40 Mladi val.
Torek: 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 12.00 Nepozabne odrske sanje.
12.30	Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba: pianist Massimo Gon.
17.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 12.00 Male neznane države. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (1. del).
14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (2. del). 16.00 Mi in glasba. Glasbena kronika s Hrvaškega. 17.10 Literarne podobe: Glasovi iz Sibirije.
Četrtek: 8.40 Znani slovenski ansambli. 9.35 Dvajset minut z... 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 12.00 Moji prijatelji za boljši svet. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.30 Spoznajmo Slovenijo (ponovitev). 16.00 Mi in glasba. Ljubljanski madrigalisti. 17.10 Četrtkova srečanja: Obtoženci drugega tržaškega procesa.
Petek: 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 4. del. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.25 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Barvni ringaraja«. 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina. 15.30 O poeziji 80. let (ponovitev). 16.00 Mi in glasba. Fagotist Vojko Cesar v našem studiu. 17.10 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 9.00 Slovenska lahka glasba. 10.10 Koncert v Katoliškem domu v Gorici: violinistka Tatjana Lipovšek, pianistka Nataša Lipovšek. 11.30 Boris Pahor: »Mesto v zalivu«. 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas — Oddaja iz Rezije. 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline. 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon. 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 16.00 Mi in glasba. Mladi pianisti šole Glasbene matice. 17.10 Alpe Jadran.
18.00	Stanko Vuk: »Kako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede«, gledališki recital.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 ■ 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTP Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19°/o IVA