LETO VIII. ŠT. 10 (348) / TRST, GORICA ČETRTEK, 13. MARCA 2003 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 1AXE PERCUE • TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY CENA 1 € univ. no v igla s. it NOVI GLAS J E NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. | AN UAR| A 1996 PRVI MAJ 2004 JE PRED VRATI! ROMANO PRODI V GORICI IN NOVI GORICI Neda vn i obisk predsedn ika Evropske komisije Romana Prodija v Sloveniji, Novi Gorici in Gorici je dobro odmeval v javnosti pri nas. Po obisku lahko zapišemo več stvari. Najvažnejša je, daje Romano Prodi jasno in glasno v Gorici povedal - kaj povedal, naročil! - vsem nam, predvsem pa trem goriškim županom, naj nadaljujemo na poti preseganja starih zamer, naj gradimo na Goriškem skupno prihodnost na pošteni in enakopravni ravni in naj bo “dvojezičnost bogastvo in predvsem pa sredstvo razvoja"za naše mesto, za Gorico in Novo Gorico, za vso Goriško! Romano Prodi je z obiskom Nove Gorice in Gorice dokazal, da je velik državnik, in to nam je bilo jasno že v Novi Gorici, ko smo na Bevkovem trgu prisluhnili njegovim besedam, ki jih je spregovoril v angleščini. Prav ta navidez mala izbira ima velik pomen, saj je Prodi prišel v Gorico in Novo Gorico na obisk kot predsednik Evropske komisije, da bi vse nas nagovoril, naj še bolj prispevamo k skupni graditvi združene Iivrope, v kateri bo od l. maja prihodnjega leta z nami tudi domovina vseh Slovencev, samostojna država Slovenija. Predvsem pa je Prodi pokazal, da se za veda simbolnega pomena “dveh stvarnosti skupne gor iške duše", kot bi lahko vso našo goriško stvarnost poimenovali. Prišel je s plemenitimi čustvi in jih je tudi nevsiljivo, skorajda pragmatično izrazil. V polnem gledališču Verdi je Romano Prodi pod italijansko, evropsko in slovensko zastavo odložil že napisan govor in spregovoril prosto; prav zato je bil še bolj neposreden ter prodorno jasen. Odločno ploskanje, s katerim smo Prodija večkrat prekinili, je samo dokaz več, da se tudi v Gorici velika večina od nas zaveda pomena sodelovanja ob meji, ki je jutri več ne bo. Predsednik Prodi nam je izrecno naročil, naj bo dosedanja državna meja, ki nas še deli, izziv za nove oblike sodelovanja in preseganja delitev, predvsem pa izziv za nove oblike skupnega življenja. Da Prodijeve besede niso bile samo še ene lepe besede več, ki smo jih v našem prostoru sicer že itak slišali preveč, je dejstvo, saj je predsednik Evropske komisije v svojem nagovoru v gledališču Verdi jasno nakazal tudi stvarne in izvedljive oblike sodelovanja treh občin ob meji, ki gredo od zdravstva do infrastruktur, od vodovoda in reševanja čistilne naprave do skupnega upepeljevalnika za mrtvašnico. Prav tu vidimo odliko njegovega obiska na Goriškem, saj je Romano Prodi jasno povedal, naj izkoristimo možnosti in sredstva, ki nam jih Evropska zveza ponuja, da bomo v Gorici, Novi Gorici, Šempetru in v vsej Goriški, ki bo s padcem meje postala ponovno osrčje Evrope in ne več obmejno področje, zgradili tako družbo, v kateri bodo bolje odraščali naši otroci in se bomo v nji tudi sami bolje počutili, lepše živeli. Ko smo s kolegi časnikarji odhajali iz gledališča Verdi in je Prodi sedel v avtomobil, ki ga je odpeljal v Slovenijo, smo seveda komentirali obisk.; niti enega ni bilo med nami, ki ne bi bil mnenja, da je šlo za velik dogodek. Skorajda vsi pa smo tudi ugota vljali, da nas integracijski procesi združevanja Evrope prehitevajo. Na nas je torej, da to napako odpravimo! I. maj 2004je namreč dobesedno pred vrati! JURI) PALJK "NISTE VEC NA MEJI, AMPAK V SREDIŠČU!" DANIJEL DEVETAK Gorica in Nova Gorica morata igrati pomembno, središčno vlogo v novi Evropi. To je predsednik Evropske komisije Romano Prodi še enkrat poudaril goriškemu županu Brancatiju, preden se je v petek zvečer, 7. marca, poslovil od Goriške. O novi vlogi našega obmejnega prostora, ki naj bo prava delavnica sodelovanja in simbol združene Evrope, je trdno prepričan. V NOVI GORICI Preden je visoki gost prišel na Goriško, se je na svojem enodnevnem obisku v Sloveniji srečal s predsednikom RS Janezom Drnovškom, predsednikom slovenske vlade Anionom Ropom in drugimi predstavniki oblasti v spremstvu evropskega komisarja za širitev Giinterja Verheugna. Slovenijo je ocenil kot eno najbolje pripravljenih držav kandidatk za vstop v Evropsko zvezo in obenem izrazil prepričanje, da bo skorajšnji referendum o vstopu Slovenije v EU uspel, kar priča o ja-J sni zavezanosti Slovencev velikemu evropskemu projektu. Množica na Bevkovem trgu v Novi Gorici je malo pred 18. m uro toplo sprejela gosta iz Bruslja. Med drugimi so bili tam navzoči predsednik Državnega zbora Borut Pahor, notranji minister Rado Bohinc, slovenski državni sekretar in nekdanji novogoriški župan Črtomir Špacapan, generalna konzulka RS v Trstu Jadranka Šturm Kocjan, župan Nove Gorice Mirko Brulc, župan mestne občine Šempeter-Vrtojba Dragan Valenčič, goriški župan Vittorio Brancati, predsednik dežel- nega sveta Furlanije-Julijske krajine Antonio Martini, predsednik goriške pokrajinske uprave Giorgio Brandolin in številni drugi zastopniki krajevnih oblasti z ene in druge strani meje. Prvi pozdrav gostu je prinesel gostitelj, župan Brulc, ki je poudaril zgledno sodelovanje treh sosednih občinskih uprav z besedami: "Evropa je že tu!" Zupan Valenčič se je zahvalil Prodiju za obisk, ki je dal nov zagon prizade- 0 OBČNEM ZBORU SSO Drag/ odgovorni urednik! V zadnji številki NG si poleg poročila o občnem zboru SSO objavil tudi komentar oh izidu volitev za obnovitev organov organizacije. Poročilo se je le mimogrede dotaknilo vsebine diskusije na občnem zboru, čeprav bi - po mojem - zaslužila več pozornosti. Pač pa je komentar o izidu volitev postavil prst na rano v notranjosti same organizacije, ki jo je doslej le malokdo slutil in ki bi jo le s težavo bolj točno označil. Izključil bi spore ali nesoglasja, razumel pa bi, če bi mi kdo govoril o različnih gledanjih. To se dogaja v vsaki družbi in zadeve se rešujejo z notranjo dialektiko. Ta predvideva poleg dialoga tudi kompromis kot sredstvo za dosego sklepov in zadevnih sprejemljivih rešitev. Takega načina se v SSO-ju načelno držimo in vsakdo nam bo moral priznati, da so naše ustanove in društva s pomočjo SSO-ja dosegli zelo lepe in otipljive rezultate, ki so vsem na razpolago. Drugačne ocene in kritike na račun izvršnega odbora bi morale priti do izraza na rednih zasedanjih Sveta SSO-ja (vsajdvakrat na leto) in seveda na 1 ČETRTEK, 13. MARCA 2003 vanjem za boljše sobivanje in sodelovanje ob meji in oblikovanju čezmejne regije. Župan Brancati pa je spodbudil prisotne politične predstavnike k pospešitvi del za odpravo vsakega nerazumevanja in za razvoj celotne Goriško. Borut Pahorje izrazil svoje prepričanje o tem, da bomo v Evropi vsi Slovenci živeli skupaj in še bolje, in rojake pozval, naj se na referendumu 23. marca jasno opredelijo za Evropo. " STRAN 3 občnem zboru. Dejansko do tega tudi v Devinu ni prišlo, ker se nihče ni lotil morebitnih spornih sklepov. Vendar je prav tako res, da nam to ne daje pravice govoriti o nakani pri volitvah. Delegati so pač izkoristili volilno pravico, kot so bolje vedeli in znali, saj so prosto izbirali med kandidati, ki jih je sam odbor sprejel na listo v trdnem prepričanju, da je treba odbor pomladiti. To se je zgodilo, sicer bolj drastično, vendar ni vzroka, da hi nad tem polemizirali ali iskali naklepe. Novi izvršni odbor SSO prihaja iz občnega zbora vsestransko pomlajen, kar je dober znak in utrjuje upanje, da bo naša krovna organizacija tudi v prihodnje v prvi vrsti skupnih naporov za ohranitev naše kulturne in narodne identitete ter za vsestranski razvoj naše skupnosti. Omenil sem dialog in prilagajanje. Vse to je potrebno za delovanje katerekoli organizacije in nikakor ne preprečuje razprave o vlogi in delu SSO, nasprotno, moralo bi jo pospeševati. Zato hi moral biti Novi glas naravni prostor za taka razmišljanja, ki jih velja spodbuditi. S prijateljskim pozdravom. SERGII PAHOR Sveti oče za mir Nadaljuje se intenzivno in vsakodnevno prizadevanje papeža laneza Pavla II. za mirno rešitev zapletene iraške krize. (stran 3) |f\| M Prodi v Gorici "Vesel sem!" nam je povedal deželni tajnik SSk dr. Damijan Terpin. (stran J> Mlada ruska violinistka I Alina Pogotskin je očarala goriško občinstvo, (stran 7) M Alojz Tul KRIZA NA DEŽELI IN VOLITVE j Breda Susič I TIK PRED VOJNO? Jurij Paljk NOVE KNJIGE GORIŠKEGA MUZEJA Ivan Žerjal ALEKSI J PREGARC OB PRESTIŽNI NAGRADI i Marjan Drobež VKLJUČITEV SLOVENIJE V MEDNARODNE POVEZAVE 2 KRIZA NA DEŽELI IN VOLITVE ČETRTEK, 13. MARCA 2003 ALOJZ TUL Kakor hitro je vsedržavno vodstvo Doma svoboščin (Berlusconi, Fini in Bossi) po dolgem zavlačevanju odločilo, da bo predsedniški kandidat na junijskih deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini predstavnica Severne lige AlessandraGuerra (podpredsednica sedanjega deželnega odbora) in ne predsednik odbora Renzo Tondo iz vrst gibanja Naprej Italija, je slednji, kot je že nekaj časa napovedoval, odstopil in s tem sprožil krizo v deželni vladi. To je namreč storil očitno v znak protesta, ker so v Rimu popolnoma prezrli deželno politično stvarnost. no vlado in pripraviti kandidatne liste za obnovitev deželnega sveta. Medtem sta odstopila deželna koordinatorja gibanja Naprej Italija Ro-moli in Saro, ki sta ju že nadomestila komisarja. Odstopil je tudi vsedržavni koordinator Antonione. Zanimivo bo videti, kakšne odmeve bo nastalo stanje v gibanju Naprej Italija imelo v Trstu, kjer so pozorno sledili dogajanjem zadnjih tednov v zvezi s predsedniško kandidaturo na deželnih volitvah. Ne smemo namreč pozabiti, da mnogi v Trstu težko prenašajo prevlado Furlanov v deželnih institucijah. V mislih imamo Listo za Trst in pa gibanje civilne družbe, ki ga vodi zna- i Še prejšnji teden je skupščina izvoljenih predstavnikov gibanja Naprej Italija potrdila zaupanje Renzu Tondu in ga predlagala za predsedniškega kandidata. Vse to ni nič pomagalo, ker so prevladali politični interesi na vsedržavni ravni. Voditelj Severne lige Bossi je namreč zahteval predsedniško kandidaturo v deželi Furlaniji-Julijski krajini, v nasprotnem primeru je grozil z izstopom iz Berlusconijeve vlade. Določitev Cuerrove za predsedniškega kandidata je v gibanju Naprej Italija na tukajšnji deželni ravni povzročila pravi politični potres, katerega posledice so nepredvidljive in bodo gotovo močno zaznamovale volilno kampanjo in verjetno tudi volilne izide. Sile v Domu svoboščin so sedaj pred težavno nalogo: sestaviti morajo novo dežel- ni nekdanji podjetnik Primo Rovis. Obe omenjeni gibanji se zavzemata za to, da bi Rim priznal Trstu oz. njegovi pokrajini posebno avtonomijo po zgledu tridentinske pokrajine. Le tako naj bi se Trst rešil iz podrejene vloge v okviru dežele Furlanije-Julijske krajine. Zato je pričakovati, da bodo dosedanja kriza na Deželi in napovedane deželne volitve razgibale politične vode v Trstu. Vprašanje je namreč, kako bo na zadnji razplet dogodkov reagirala Lista za Trst, ki se je pred časom vključila v gibanje Naprej Italija. Medtem se levosredinski pol aktivno pripravlja na junijsko volilno preizkušnjo. Njegov predsedniški kandidat je bivši tržaški župan in sedaj poslanec v parlamentu Ric-cardo llly, ki dejansko že vodi volilno kampanjo. SLOVENSKA MANJŠINA V AVSTRIJI ODPRTO PISMO O KRŠITVAH PRAVIC IRAŠKA KRIZA TIK PRED VOJNO? Predstavniki Svetovnega slovenskega kongresa, Zavoda za oživitev civilne družbe in manjšinske radijske postaje na avstrijskem Koroškem Radia dva so 10. t.m. v Ljubljani predstavili odprto pismo slovenski in mednarodni javnosti, s katerim želijo po poročanju Slovenske tiskovne a-gencije opozoriti na kršitve pravic slovenske manjšine v Avstriji. Razpravljali so predvsem o usodi Radia dva, katerega sodelavci so v protest proli ukinitvi radia za 17. marec napovedali novo gladovno stavko, če do rešitve ne bo prišlo. Predstavitve odprtega pisma o kršitvah pravic slovenske manjšine v Avstriji se je udeležil tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji Ferdinand Mayrhofer-Gruenbuehel, ki je sicer izrazil razumevanje za težave koroških Slovencev in Radia dva, vendar pa je bil o-gorčen nad tonom in vsebino odprtega pisma. Zavod za oživitev civilne družbe in Svetovni slovenski kongres sta v odprtem pismu opozorila, da je Radio dva zakonsko utemeljen z zakonom o avstrijski radioteleviziji (ORF), ki je stopil v veljavo januarja 2002, zato ORF manjšinskega programa ne bi smela ukiniti. Kot še piše v omenjenem pismu, je Avstrija v povojnih letih večkrat prekršila temeljne pravice slovenske manjšine v Avstriji, določene v Avstrijski državni pogodbi (ADP) iz leta 1955, prav tako pa tudi druge listine Združenih narodov. Po njihovem mnenju kršenje ADP predstavlja zanikanje pravnih temeljev avstrijske države, zato menijo, da je čas, da se te kršitve predložijo mednarodnim sodiščem, da bi ponovno vzpostavili mednarodni pravni red v Avstriji ter popravili krivice, ki so bile storjene slovenski manjšini v zadnjih 50 letih. Organizaciji ob tem pozivata ZN, Evropsko unijo, ZDA in vse organizacije civilne družbe, naj si prizadevajo, da bi mednarodna sodiščaa te kršitve tudi obravnavala. Poslovodja Radia dva Marjan Pipp je predstavil zgodo- NOVI GLAS UREDNIŠTVO 34170 GORICA, PIAZZA VITTORIA-TRAVNIK 25 TEL. 0481 532 052 FAX 0481 548 808 E-MAIL gorica(“noviglas.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 040 365 473 FAX 040 775 419 E-MAII trst(«noviglas.it UPRAVA 34170 GORICA, P.ZZA VITTORIA-TRAVNIK 25 TEL. 0481 533 177 FAX 0481 536 978 E-MAII uprava(“noviglas.it www.noviglas.it GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK JURI) PAl JK IZDAJATELj ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN, REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI -IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA ITALIJA 45 EVROV, SLOVENIJA 4» EVROV, INOZEMSTVO 65 EVROV, PRIORITETNA POŠTA B5 EVROV POŠTNI TEKOČI RAČUN 10647493 CENA OGLASOV PO DOGOVORU vino radia in pojasnil, da je bilo sodelovanje med ORF in Radiom dva ukinjeno 31. decembra lani. Radio dva sicer še vedno nadaljuje s predvajanjem, vendar pa jim bo kmalu zmanjkalo sredstev, zato so se s sodelavci odločili, da bodo 17. marca ponovno začeli gladovno stavkati, tokrat za neomejen čas. Uslužbenci Radia dva so namreč 1. februarja že gladovno stavkali, a za teden dni. Kot je pojasnil Pipp, so se za takšno drastično potezo odločili zato, ker hočejo, da se njihove težave končno rešijo. Predsednik Zavoda za oživitev civilne družbe Dane Zajčje pri tem opozoril na potrebo, da se opozori svetovna javnost na ukinjanje pravic slovenske manjšine na Koroškem, in poudaril, da se slovenska vlada premalo zanima zanje. Na predstavitvi odprtega pisma je bil prisoten tudi predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič, ki po lastnih trditvah poskuša doseči, da bi Avstrija končno izpolnila svoje obveznosti do slovenske manjšine. Veleposlanik Mayrhofer-Gruenbuehel pa je izrazil razumevanje za težave koroških Slovencev in Radia dva, vendar pa je bil ogorčen nad tonom in vsebino odprtega pisma. Po njegovih besedah avstrijska vlada ne krši človekovih pravic manjšine ali svojih mednarodnih obveznosti. BREDA SUSIC Ko bo ta številka Novega glasa v kioskih, bo najverjetneje že znano, ali se svetu o-beta nova vojna ali je še kako upanje, da se iraška kriza razreši po diplomatski poti. V torek ali v sredo je namreč predvideno glasovanje v Varnostnem svetu OZN o novi ameri-ško-britansko-španski resoluciji. Ta predvideva razorožitev Iraka z uporabo sile. Francija si je do zadnjega prizadevala pridobiti podporo nekaterih članic VS OZN v svojem nasprotovanju posredovanju v Iraku, to je Angolo, Kamerun in Gvinejo, ki so trenutno nestalne članice VS. Istočasno je francoski predsednik Chirac skušal prepričati ruskega predsednika Putina, da bi skupaj predložila veto proli novi resoluciji. Tako kot je namreč jasno, da so ZDA z obljubami o ekonomski pomoči ves čas izvajale močan pritisk na vse države članice VS, da bi podprle njihovo stališče, je nesporno tudi dejstvo, da se Francija boji ostati preveč osamljena v svojem nasprotovanju svetovni velesili. Ameriški državni sekretar Povvell je bil namreč neposreden v svojih grožnjah, ko je poudaril, da "ne bo presenečen" nad francoskim vetom, da pa bo tak veto imel "hude posledice" na ameri-ško-francoske odnose. Potem ko se je izvedelo, da se bo Kitajska najverjetneje pri glasovanju vzdržala, bi bila lahko edina močna zaveznica Francije samo še Rusija, saj Nemčija v VS nima pravice do ve- ta, pač pa je trenutno ena od desetih nestalnih članic. Medtem je Irak nadaljeval z uničevanjem raket vrste al-samud. Iraški diplomati so poudarjali, da so več kot tri mesece trajajoče inšpekcije pokazale, da Irak nima več o-rožja za množično uničevanje. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo El Baradej pa je istočasno dejal, da Severna Koreja predstavlja večjo nevarnost za svetovni mir kot Irak, saj v Iraku lahko inšpektorji preverijo, ali Hussein razpolaga z novim programom oboroževanja, nasprotno pa so morali inšpektorji decembra lani zapustiti Severno Korejo, ki je sposobna izdelati jedrsko orožje. Strokovne študije o ekonomskem dobičku, ki bi ga ZDA dosegle z vojno (ne glede na to, ali bi zmagale, ali izgubile) zaradi dviga cene petroleja, dokazujejo, da bo Bush najverjetneje šel do konca v svojih prizadevanjih za vojaški poseg. Vprašanje je torej, ali bodo zaradi pritiskov morale tudi Francija in njene zaveznice vreči puško v koruzo in se prilagodoti, ali bodo vztrajale pri svojem nasprotovanju. V drugem primeru bi namreč prišlo do razkola znotraj VS, kakršnega OZN še ni doživela. Bush bi moral upoštevati veto, če bi do njega prišlo. Če tega ne bi storil in bi kljub nasprotovanju dela VS napovedal vojno Iraku, bi lahko s tem posredno pokopal institucijo, ki bi morala zagotavljati mir v svetu. POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE NEVARNOST KREPITVE TERORIZMA? Še močneje od nedavnega terorističnega izgreda s smrtno žrtvijo je odjeknil politični dokument novih rdečih brigad. Na oba dogodka so se oblasti odločno odzvale, kot da bi bil teroristični dokument že načrt in izvršeno dejstvo. Res pa je v njem zelo jasno izražena solidarnost z "izropanimi in ponižanimi arabskimi in islamskimi množicami, ki se morajo zato skupaj s proletariatom (zahodnih) mest upreti novi fazi krepitve meščanskih držav". Ob tem se seveda vsi upravičeno sprašujemo, ali zares obstaja nevarnost krepitve terorizma, ki bi lahko postal svetoven, da ne rečemo globalen. V kolikor bo vpliven del razvitega sveta še naprej prepričan v čiščenje vseli možnih žarišč kot v edino sredstvo boja proti njemu, potem prav gotovo -terorizem se bo krepil in povezoval. In čeprav ne obstajajo nikakršne podobnosti med razmerami na primer v Italiji, v Palestini, Afganistanu in Iraku, se bo ta do kraja sporni način uveljavljanja političnih prepričanj lahko pričel prepoznavati prav povsod, kjer obstaja ali bi mogel izbruhnili. In zgolj sila kol odgovor gotovo ne bo mogla biti več kot toliko uspešna. V času, ko potekajo poslednji poskusi, da bi preprečili vojno proti Iraku, bi bilo več kot koristno, da bi se ponovno globlje zavedali razlogov, ki vodijo v terorizem in ga ves čas hranijo, kot korenine hranijo divjo rast. In dokler te korenine živijo, iztrebljanje plevela pač ni zares učinkovito. In katere so le korenine? To ni nobena skrivnost: na prvem me- stu narodi, ki so tlačeni od drugih narodov, zatem socialne nepravičnosti in slednjič prevelika ekonomska neravnovesja v svetu. Vse tri stvari slej ko prej teptajo človeško dostojan-jsfvo vseh, ki se prepoznavajo bodisi v izkoriščanem narodu, bodisi doživljajo socialno nepravičnost, oziroma so deležni revščine znotraj ekonomskega neravnovesja. Navadno je tako, da večji del prizadetih mirno prenaša j težje in krivične pogoje, kar pa še ne pomeni, da so stvari urejene in dobre. Toliko bolj drži pravilo, da se v trenutku, ko je presežena kritična meja, sproži nasilje. Nasilje kot protest in kot dobesedno zločinski odpor. In ko se sproži, je sproženo in deluje iz sebe. V interesu vseh nas bi torej bilo, da bi se terorizma lotili pri njegovih koreninah: da bi odpravljali krivice na svetu, storili kar največ za socialno pravičnost ter na vse mogoče načine poskušali blažiti neravnovesja med razvitimi in revnimi. To so naloge, ki bi bile v ponos človeka in vsega človeštva. Svet je namreč globalen v tem smislu, da smo poklicani v primeru krivice kjer koli na svetu, v primeru ogrožene socialne pravičnosti kjer koli na svetu in v primeru stiske revnih kjer koli na svetu. Tistih, ki mislijo tako, je na srečo vse več in v tem je veliko upanje, na katerem je nujno graditi. V takšni viziji bi se terorizmu in vsakršnemu drugemu nasilju korenine j hitro sušile, v nasprotnem primeru se bo terorizem krepil in se porajal v vedno novih oblikah. IZJAVI OB PRODIJEVEM OBISKU DRUGAČNI ČASI I OTO III MltACA RENZOTONDO: "NA NOVE IZZIVE SE MORAMO PRIPRAVITI!" Takoj po obisku predsednika Evropske komisije Romana Prodija v Gorici smo na goriškem županstvu zaprosili deželnega predsednika Renza Tonda - ki je sredi politične vihre v vrstah deželne desne sredine - za izjavo in oceno Prodijevega obiska, ki jo je za Novi glas rad dal. Mimogrede: Tondo je bil tudi edini prvak desne sredine iz naše dežele, ki se je obiska in srečanja s Prodijem udeležil. Dr. Renzo Tondo nam je tako povedal: "Tudi sam se strinjam z oceno Romana Prodija, da bo naša dežela imela ob vstopu Slovenije v EU popolnoma drugačno vlogo od današnje, saj bomo naenkrat iz obmejnega območja prešli v središče Evrope in bomo torej izgubili obmejno vlogo, ki smo jo imeli do sedaj. Prav to središčno vlogo moramo dobro izkoristiti in se nanjo pripraviti, kar pa ni lahko. Jasno je tudi to, da ima Prodi prav, ko trdi, da so pred nami novi izzivi, na katere se moramo že danes pripraviti." DAMIJAN TERPIN: "TAKI OBISKI Tl VLIJEJO NOVIH MOČI!" Deželni tajnik stranke Slovenska skupnost in goriški občinski odbornik za čezmejno sodelovanje dr. Damijan Terpin se je srečanja s predsednikom Evropske komisije v Novi Gorici in Gorici udeležil kot član goriške občinske uprave in bil gotovo vesel Prodijevih besed v gledališču Verdi, ko je dejal, da mora dvojezičnost na Goriškem pomeniti bogastvo in stvarnost, na kateri je treba graditi in obogatiti našo družbo in prihodnost. Dr. Terpin si je namreč v prvih mesecih Branca-tijeve občinske uprave veliko prizadeval, da je do namere o izvajanju zaščitnega zako- na za slovensko manjšino v goriški občini prišlo. Tudi njega smo zaprosili za kratko oceno Prodijevega o-biska in sporočila Goričanom z obeh strani državne meje. Dejal nam je: "Obisk in vse, kar nam je Prodi dejal, je kot balzam za vse nas, ki smo v prvih vrstah, ko gre za vzpostavljanje novih vezi in za čezmejno sodelovanje, kot smo seveda tudi za ohranitev, razvoj in dostojno priznanje naše narodne manjšine. Name je delovalo izredno vzpodbudno tudi dejstvo, da v gledališču Verdi ni bilo niti enega samega vzklika ali žvižga neodobravanja ali protesta, ko je Prodi govoril o dvojezičnosti, ki jo je prikazal kot bogastvo in kamen, na katerem graditi prihodnjo Goriško! Kot stranka smo pri SSk vedno govorili le o izvajanju zaščitnega zakona, medtem ko je Prodi požel aplavz celotnega gledališča Verdi in je govoril o dvojezičnosti! Napredek je torej očiten! Tudi srečanje v Novi Gorici je bilo izjemno! Seveda imamo kot občinska uprava v Gorici pred seboj še veliko dela, a dejstvo, da nam predsednik Evropske komisije naroča, naj bomo vztrajni in naj si drznemo narediti velike stvari na področju čezmejnega sodelovanja, veliko pove! je pa to tudi obveza, a hkrati veliko priznanje za opravljeno delo. Po tej poti moramo nadaljevati. Že samo dejstvo, da ni bilo niti za eno samo pest desničarjev, ki bi javno nasprotovali Prodiju, jasno govori o tem, da se tudi Goričani počasi, a vztrajno zavedamo, da druge možnosti za nas ni kot le skupno sodelovanje z novogoriško in šempetr-sko-vertojbensko občino, kot seveda tudi s celotno Slovenijo. Dovolite mi torej, da sem nocoj vesel, da mi ta obisk veliko pomeni in mi je tudi vlil novih moči za nadaljnje delo!" ■ |UP SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM VSESLOVENSKO TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Preteklega 11. februarja je potekalo v Trstu in v Gorici šolsko tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Udeležilo se 8a je lepo število dijakov, v Trstu 40 in v Gorici 44. To dejstvo je razveseljivo najprej kot učinkovit argument proti morebitnemu jamranju o zavzetosti in znanju naših študentov, pa ludi glede na letošnjo predpisano literaturo, ki po našem mnenju ni bila posebno primerna in vzpodbudna. Vsekakor s« dijaki dokazali zelo resno pripravo in dosegli visoke uvrstitve. Bronasto priznanje dobi, kdor doseže nad 65 točk: v Gorici si je prislužijo bronasta priznanja 25 dijakov, v ^stu pa kar 30, to pomeni tri četrt vseh udeležencev. Res lepo zadoščenje tudi za mentorje. Podeljevanje bronastih priznanj bo v maju na posebni slovesnosti, ki jo organizira Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Najboljši med "bronastimi" pa so imeli tudi letos pravico udeležbe na finalnem vseslovenskem tekmovanju za srebrna in zlata priznanja, ki je potekalo v v soboto, 8. marca, v Ljubljani. Naj navedemo imena udeležencev. Trst in Gorico so zastopali: 1. stopnja: Gregor Žnidarčič (S. Kosovel, Opčine), lija Bufon in Alenka Verša (F. Levstik, Prosek), Kaja Koren (I. Cankar, Sv. Jakob), Jaruška Majovski in Metka Pucer (Zn. licej Prešeren, Trst), Dana Čandek (KI. licej Prešeren, Trst), Tomaž Pahor, Ivana Nanut, Mar-lenka Petejan, Anja Petrovčič, Aljaž Srebrnič in Jerica Klanjšček (I. Trinko, Gorica), Marta Lombardi (KI. licej Trubar, Gorica) in Martina Croselli (Družbosl. licej Gregorčič, Gorica). 3. stopnja: Mina Mahnič, Jernej Bufon in Sandi Lansetti (Zn. licej Prešeren, Trst), Tereza Pertot, Matija Frandolič in Darja Kodrič (KI. licej Prešeren, Trst), Mirjam Spaz-zapan in Marija Ferfolja (KI. licej Trubar, Gorica) ter Teja Pahor, Ivana Černič in Martina Giovannini (Družbosl. licej Gregorčič, Gorica); 4. stopnja: Ljuba Sancin, Jelena Saina in Eva Krmec (Zn. licej Prešeren, Trst), Mitja Oblak in Alja Štur-man (KI. licej Prešeren, Trst), Cri-stina Marussi in Ana Domeniš (Druž- bosl. licej Gregorčič, Gorica) ter So-nia Covolo (DTTZ Ž. Zois, Trst). Z zadovoljstvom nad uspehom letošnjega poteka tekmovanja se Slavistično društvo Trst-Gorica-Vi-dem javno zahvaljuje koordinatorki tekmovanja prof. Andreji Duhovnik Antoni in predvsem vsem mentorjem, ki so ob dodatnem delu uspešno pripravili dijake. To so Olga Lupine, Gabriella Bevilacqua, Iva Bone, Maila Ozbič, Tanja Rebula, Aurora Gabrovec, Lučana Budal, Nadja Rebec, Tanja Ukmar, Majda Sancin, Majda Artač, Alenka Stoka, Majda Cibic, Slava Starc, Karen Cossutta, Adrijan Pahor in Magda Jevnikar. ----------------VR.T. ***** S 1. STRANI "NISTE VEČ..." Predsednik Prodi je na posrečenem novogoriškem shodu na odprtem spregovoril -v angleščini - o tem, kaj sploh je Evropa, kaj pomeni vstop Slovenije v EU in kaj se bo lahko spremenilo za Goričane na obeh straneh meje. Poudaril je, da se bodo tu delitve iz preteklosti lahko končno umaknile novemu duhu sodelovanja in prijateljstva med mestoma, ki bo močan simbol za ves svet. Evropa ni samo ekonomski prostor, je podčrtal, je zveza, osnovana na skupnih vrednotah demokracije, pravne države, spoštovanja identitete vsakogar in pravic manjšin, skupne želje po miru in stabilnosti. Pohvalil je že obstoječe skupne čezmejne projekte treh uprav na področju turizma, kulturnega sodelovanja, varstva okolja, malih in srednjih podjetij ter napovedal ustanovitev Centra poslovnih inovacij in Tehnološkega centra, ki naj bi omogočila razvoj krajevnega podjetništva in nova delovna mesta. Živeli ste na meji, je rekel, jutri pa boste lahko v središču. Na koncu je dodal, da se moramo prebivalci te zemlje sami odločiti, kako želimo živeti. Vsemu svetu smo lahko za zgled, da je mogoče začeti znova, da je možno graditi na prijateljstvu in slogi. "In ponosni boste, da ste Evropejci!" V GORICI Prodi je nato s spremstvom stopil na t.i. čezmejni beli avtobus, ki je odpeljal po Erjavčevi ulici do mejnega prehoda. Tu je izstopil in prečkal mejo peš. Na italijanski strani ga je med drugimi pričakal predsednik deželnega odbora F-Jk v odstopu Renzo Tondo. Z avtomobilom je gost iz Bruslja nato dospel do občinske palače, kjer se je v dvorani občinskega sveta srečal s predstavniki krajevnih in deželnih oblasti; prisotni so bili tudi člani evropske delegacije. Župan Brancati je uvodoma spregovoril o evropskem duhu, ki od vedno označuje Goriško, predsednik DZ Pahor pa je ob misli na ne vedno zgledne odnose med tu živečimi narodi izrazil željo, da bi še zadnje predsodke ovrgli in pozabili ter odgovorno izkoristili odlično zgodovinsko priložnost, ki se nam ponuja. Tondo se je zahvalil Brancatiju, da je zrežiral dogodek, in poudaril vlogo dežele, ki dejavno širi meje Evrope proti Vzhodu. "Postati hočemo laboratorij, na katerega bo Evropa gledala z radovednostjo in zanimanjem," je rekel. "Smo v srcu Evrope in tu želimo biti protagonisti." Brandolin je z zaupanjem v prihodnost prepričan, da bo vstop Slovenije v Evropo pomagal preseči še zadnje težave in posledice tragedij, ki so jih v 20. stoletju povzročili nacionalizmi in ideologije. Tudi zato skrbi pokrajinska uprava zlasti za čezmejne projek- V VERDIJEVEM GLEDALIŠČU Po izmenjavi darov na občini se je Prodi želel srečati z goriškimi občani, da bi jim skupno s tremi župani predstavil svoje poglede na prihodnost skupnega mesta. To je storil v Verdijevem gledališču, kamor je dospel ob 19.40. Srečanje je uvedel mešani zbor Podgora s furlansko in slovensko pesmijo, nato pa še italijanski zbor z dvema ljudskima; obakrat je predsednik Prodi med ploskanjem vstal. Brancati je v svojem lepem nagovoru med drugim lepo označil pojem skupnega mesta: gre - je rekel - za demokratično in odgovorno soude-leženje skupnosti, ki jih ne ločuje več meja, ampak jih pane iz vse pokrajine in druge predstavnike oblasti je spodbudil, naj nadaljujejo na poti že obstoječih skupnih načrtov. "Dvojezičnost naj postane bogastvo in sredstvo za razvoj celotnega mesta," je izjavil in doživel spontan aplavz. Težave na meji so verjetno najhujše, toda tudi najdragocenejše. Zato vas bomo spremljali s potrebno pozornostjo, je še povedal. "Imate izjemno priložnost, ki jo morate izkoristiti z veliko odprtostjo in širino duha... Odločitve so na vas, to so pravila Evrope; ničesar vam ne bomo vsilili zviška, skupaj pa bomo lahko zgradili nekaj velikega, za kar nam bodo hvaležni prihodnji rodovi." te, ki povezujejo mlade, te, ki "bodo uživali sadove našega sodelovanja". Prodi je povedal, da je treba razmišljati, kot bi meje več ne bilo, in sodelovati v popolni enakosti. Prisotne je povabil, naj gledajo na dvojezičnost kot na resurz v luči razširjene Evrope. Zaveda se, da bo gotovo še prišlo do novih težav, hkrati pa zagotavlja bližino in pomoč institucije, ki jo zastopa. združujejo konkretni problemi in skupno prizadevanje, da bi izboljšali kakovost življenja prebivalcev; ne gre za brisanje posameznih upravnih stvarnosti, ki - obratno - prav v čezmejnem sodelovanju lahko na najboljši način uveljavijo svojo istovetnost. Brulc je orisal čezmejne projekte in omenil, da bo slovenska manjšina v Italiji gotovo še odigravala pomembno vlogo. Valenčič je omenil strpno sobivanje in tvorno sodelovanje na meji ter povedal nekaj besed o svoji občini, ki ima posebno strateško lego zaradi za ves prostor potrebnih infrastruktur. Prodi je spregovoril o treh velikih zastavah - evropski, italijanski in slovenski -, ki so visele za odrom: Evropa je prav to, zveza ljudstev in narodov, ki ohranjajo svojo identiteto. Evropa sploh je zveza manjšin, ki se vzajemno spoštujejo in branijo. Navzoče Goričane, številne žu- 3 ČETRTEK, 13. MARCA 2003 4 ČETRTEK, 13. MARCA 2003 KRISTJANI IN DRUŽBA PROSEK / PREDAVANJE PROF. MARIJANA PEKLAJA ALI JE BOG STARE ZAVEZE BOG NASILJA? MATJAŽ RUSTJA Na temo pojmovanja nasilja in smrti v Stari zavezi je v petek, 28. februarja, v okviru mesečnih srečanj, ki jih prireja župnija Prosek, predaval univerzitetni profesor v Ljubljani dr. Marijan Peklaj. Po drugem Vatikanskem koncilu so bila vključena v li-turgijo tri berila (prvo in drugo berilo ter evangelij), pa tudi psalmi so našli pomembno mesto. Vsi izbrani odlomki iz Stare zaveze so želeli prikazati Sveto pismo kot nedeljivo celoto, katere cilj in smisel je spoznavanje Boga in torej utrjevanje vere. Prvi del Svetega pisma je bil namreč vrsto stoletij hudo zapostavljen, da so ga brali le redki izbranci (duhovniki, menihi, viteški redovi...). Danes pa je Stara zaveza dosegljiva prav vsem in zato se postavlja vprašanje, kako uokviriti in predstaviti nasilje, ki se nemalokrat pojavlja ob sistematičnem branju knjig Stare zaveze. Že res, da je tudi v Novi zavezi veliko nasilja, pomislimo le na kamenjanje sv. Stefana ali na Kristusovo trpljenje, a je nasilje predstavljeno v drugačni luči. Žrtve nasilja sprejemajo le-tega z vdanostjo in duhom daritve: Jezus uči ljubiti sovražnike in svari pred nasiljem, vendar ga sprejme, da se s tem izvrši odrešenje. Stara zaveza pa je prepredena z zgodbami, polnimi klanja, kjer celo sam Bog izvaja nasilje (na primer s sodnim potopom ali umorom egiptovskih prvorojencev), in zato se lahko upravičeno sprašujemo, kako je to mogoče. Pa še drugo vprašanje se nam lahko ob tem poraja: kako se zoperstaviti nasilju Stare zaveze, ko se sam Jezus sklicuje na Boga, o katerem govori Stara zaveza, in ko se evangelisti navezujejo na dejstvo, da so že preroki napovedali prihod Božjega sina. Odgovor je preprost in obenem zahteva veliko znanja ali primerne razlage: Izraelci so znali slikati z besedami. Vse, kar je v Svetem pismu napisano, je navdihnjeno od Boga, napisano pa od človeka. Vsako človeško delo pa je nepopolno. Pisci Svetega pisma so razumeli in posredovali Boga na podlagi časa in razmer, v katerih so živeli. Način izražanja je torej nepopoln in različni dogodki nam dajejo različne (tudi nasilne) predstave o Bogu, le Sveto pismo v celoti nam daje pravo podobo Boga. Biblija je knjiga za vse čase in lju- di, nastala pa je v določenem času, kraju in zgodovinskih razmerah. Za primer je dr. Peklaj navedel miselni ustroj starih Izraelcev, ki so popolnoma dojeli, da so zmagovalci le, če je bil nasprotnik pokončan. Miselnost izvoljenega ljudstva je torej zelo oddaljena od naše in vsako branje Svetega pisma je zato priporočljivo s primernim okvirom in razlago. Če namreč potegnemo črto, je edino Jezus Kristus podoba nevidnega Boga, samo on in ne tisto, kar so drugi zapisali o njem in se torej bolj ali manj približuje resnici. Pomemben je torej pristop k Svetemu pismu. Upoštevati moramo, da je Bog uporabljal ljudi, da bi nam nekaj povedal. "Branje posameznih, izoliranih odlomkov je zloraba Svetega pisma", je dejal dr. Marijan Peklaj in zaključil večer z besedami akademika dr. Jožeta Krašovca: "Sveto pismo tudi samo sebe popravlja". NOVA KNJIGA MAC. BOZA RUSTJE ZGODBE ZA SREČO V DRUŽINI "Ljudje si želimo živeti v u-rejeni in srečni družini. Za mlade je to ena največjih vrednot, žal pa je resničnost povsem drugačna. Številne družine so razbite, ločitve pogoste. Družinski člani so vse manj skupaj in vse bolj jih potrošniška miselnost sili, da iščejo predvsem materialne dobrine tudi za ceno zapostavljanja medsebojnih odnosov in urejenega družinskega jedra, ki bi lahko v času življenjskih viharjev postalo najboljše zavetje družinskim članom. Zgodbe te knjige želijo obnoviti vero, utrditi upanje in osvežiti duha ljubezni, razumevanja in medsebojnega spoštovanja ter darovanja v družini," piše na hrbtni strani lepo oblikovane knjige založbe Ognjišče, ki nosi naslov Zgodbe za srečo v družini in te zgodbe je zbral mag. Božo Rustja, duhovnik in odgovorni urednik mesečnika Ognjišče, ki ga našim bralcem ni potrebno posebej predstavljati, ker je večkrat gost na naših straneh in tudi v naši sredi. Je pa g. Božo Rustja na Slovenskem svojevrsten, a za vse nas ljubitelje dobrih knjig tudi izjemno dobrodošel fenomen, saj je s svojimi zgodbami dobesedno pometel z vso konkurenco na slovenskem knjižnem trgu in gredo njegove knjige dobesedno za med in v več tisoč primerkih med mlade in stare bralce, predvsem pa med vse tiste ljubitelje slovenske besede in življenja, ki v današnjem času še vedno, ali pa zaradi današnje razdrob- ljenosti in potrošništva vedno bolj čutijo potrebo po osmi-šljevanju svojega vsakdanjika in svojega življenja. Knjiga Zgodbe za srečo v družini, ki nosi podnaslov Za srečno družino in lep zakon, je s črnobelimi in zato morda tudi od barvnih fotografij veliko bolj zgovornimi opremil slovenski mojster fotografije France Stele. Knjigo je v trdi vezavi natisnila tiskarna Euroadria v Ljubljani in nobenega dvoma ni, da bo tudi ta knjiga zgodb, ki jih je pisalo življenje, mag. Boža Rustje deležna toplega odziva mladih in manj mladih bralcev. Nobenega recepta ni, kako napišeš uspešno knjigo, ker bi sicer vsakdo, ki prime za pero, zagotovo napisal uspešno knjigo, saj zares nihče noče pisati samo za ozek krog bralcev. Morda pa bi za knjige zgodb g. Boža Rustje lahko vseeno rekli, da gredo uspešno med bralce predvsem zaradi presenetljivo kratkih, a tudi zelo povednih zgodb, ki so srž in temeljni kamen vsake knjige, ki je napisana v prozi. Zgodba je vse, bi lahko rekli, vsaj tisti, ki radi beremo knjige. Mag. Božo Rustja pa je duhovnik in vsaki ali skoraj vsaki zgodbi doda še duhovni utrinek, misel iz evangelija, nevsiljiv napotek za razmišljanje, moralni razmislek, tudi nauk in dobronameren nasvet. Tako napisana mešanica zgodb g. Boža Rustje deluje dobro in učinkovito, predvsem pa njegove zgodbe najdejo pot med bralce, kar je najbolj pomembno in za čas, ko se vse manj bere, tudi najbolj prijetna in razveseljiva novica. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je avtor na koncu pete knjige zgodb uvrstil nekaj odmevov na svoje zgodbe in tudi velik del intervjuja, ki smo ga imeli z njim v Novem glasu. SVETOPISEMSKA R AZM IŠLJA N | A OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU B ŽLAHTEN IZBOR HO'Z/H BESEDE, NEDELJO Z/1 NEDELJO VIDEM ŽERJAL | 2 p0STNA NEDELJA “Nisi odrekel svojega sina, svojega edinca" (I Mz 22, 16). “O Gospod... tvoj služabnik sem, sin tvoje dekle” (Ps 116, 16). “On ni prizanesel lastnemu Sinu" (Rim razstave 'V PRELESTNA TIŠINA KRAJINE Mirko Bijuklič Umetnika bo predstavil Jurij Paljk Kulturni center Lojze Bratuž Gorica Petek, 28. marca 2003, ob 18. uri M GALERIJA 1 1 ČETRTEK, 13. MARCA 2003 PAOLA BERTOLINI GRA/DINA Društvo Ars vljudno vabi v pisani svet ilustracij otroških knjig, j Otvoritev likovne razstave bo v petek, 14. marca 2003, ob 18. uri v Galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici, j O umetnikih bo spregovoril Jurij Paljk. j Razstava bo na ogled do 29- marca po urniku uradov. WALTER. GRUDI NA |OŽE ŠTUCIN Victor Srugo je priznan in cenjen argentinski profesor petja, ki že vrsto let obiskuje Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Stiki so ustvarjalni, saj maestro v sodelovanju z Mednarodnim centrom za glasbo in umetnost Ars atelier na šoli vsakič organizira tudi pevski tečaj, ki se ga udeleži kar precej nadarjenih glasbenikov iz različnih dežel. Letos se je tečaja udeležilo kar 18 pevk in pevcev z različnih ustanov, iz glasbenih šol Ajdovščina in Logatec, nekaj gojencev iz SCGV Emil Komel ter posamezni Italijani. Razlike med njimi so bile precejšnje, saj so nekateri še na začetku pevske poti, drugi pa, denimo, na svojih šolah petje tudi že poučujejo in od takih tečajev pričakujejo le še vrhunsko izpopolnjevanje. To je za profesorja Srugo zagotovo svojstven izziv, saj je moral pogosto "preklapljati" med različnimi umetniškimi nivoji in teh- nikami, pa tudi sposobnostmi pevcev. Med individualnimi lekcijami so tečajniki pilili vokalno tehniko, tako da so bili s prof. Srugom neprestano v stiku. Vsi po vrsti so bili s potekom tečaja nadvse zadovoljni in so napovedali sodelovanje tudi v prihodnje. Zagotovo je poleg zahtevnega strokovnega dela na takih delovnih srečanjih zelo pomembno ustvarjalno vzdušje, ki ga lahko ustvari le karizmatična osebnost. Slednje vsekakor za Victorja Sruga drži v celoti. Resda nismo imeli vpogleda v sam učni proces, a "pozitivne vibracije", kol temu danes pravijo mlajše generacije, so se nas dotaknile na zaključnem koncertu 3. marca v dvorani Pokrajinskega muzeja na Goriškem gradu, kjer so nastopili najboljši tečajniki. Celovečerni nastop so oblikovali sopranistke Enza Pecorari, Jerica Rudolf in Erika Regulyova, mezzosopranistka Polona Kante, tenorist Martin Srebr- BENEŠKA SLOVENIJA 12 DAN SLOVENSKE KULTURE V KANALSKI DOLINI SLOVENIJA DESET LET KD PLANIKA KOROŠKI TEDNIK ČETRTEK, 3. MARCA 2003 Domače kulturno društvo Planika je letošnji dan kulture praznovalo posebno slovesno, saj praznuje letos deset let svojega delovanja. V organizaciji KD Planika so kulturni praznik v Kanalski dolini obeležili ob podpori občine Naborjet (na sliki) prejšnji petek zvečer v Beneški palači v Naborjetu. Nastopili so otroci, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika in glasbene šole. Večer sta kulturno in zabavno obogatila še priljubljeni slovenski pesnik Tone Pavček in kantavtor Andrej Šifrer. Zupan Naborjeta je pohvalil sadove truda in ljubezni šolarjev in njih mentorje, s katerimi dela in jih z mladostno energijo povezuje prof. Nataša Komac. Za počastitev praznika z njihovo prisotnostjo in za različno pomoč ob raznih priložnostih, se je za- hvalil številnim županom iz Savske in Soške doline ter bližnjih zamejskih občin. Spregovoril je še o pomembnosti uspešnega desetletnega delovanja Kulturnega društva Planika, ki dopolnilno usposablja in združuje vse več mladih izobražencev in tistih, ki so na tej poti že sposobni sami pripraviti prijeten in slovesen kulturni program, kot je bila ta počastitev praznika slovenske kulture. Zahvalil se je še za pravkar uspešno končano akcijo zbiranja rabljenih knjig, ki so jih gorenjske knjižnice za minu- lo leto podarile dopolnilni šoli v Kanalski dolini, posebno še luretu Svoljšku, ki jo je vodil. Ta je ob predaji učencem zaželel pri branju veliko radosti in bogatitve materine besede in njenega kulturnega ter duhovnega bogastva. ■ MM KAKŠNA NAJ BO PRIHODNOST ENOTNE LISTE? POKLON JOŽI LOVRENČIČU HREPENENJE BREZMEJNO (ANKO KULMESCH Koroške občine so volile nove občinske parlamente. Volitve so bile deležne velike pozornosti tudi zunaj dežele ob Dravi, še posebej na Dunaju. Veljale so kot test za politiko nove Schiisslove zvezne vlade oz. koalicije avstrijskih kr ščanskih demokratov in Haiderjeve svobodnjaške stranke, ki je napovedala vrsto finančnih obremenitev za davkoplačevalce. Temu primerno veliko je v javnosti o-gorčenje na Schiisslov kabinet, ki nima nasprotnika samo v sociade-mokratski opoziciji, temveč tudi v koroškem deželnem glavarju Haiderju, pa čeprav je njegova stranka del sedanje zvezne vlade. Prvi račun je Schiissel že prejel - na nedeljskih občinskih volitvah na Koroškem. V deželnem merilu so veliki zmagovalci socialdemokrati, ki so napredovali od 40,5% na 46,4%. Veliki poraženci so svobodnjaki, ki so bili pred šestimi leti še na 2. mestu, sedaj pa so spet na tretjem. Izgubili so skoraj 7 %; njihov sedanji delež znaša 19,2%. Bolje se je godilo krščanskim demokratom; zasedli so spet 2. mesto (23,4%), vendar je njihov prirastek dokaj majhen -1,1%. Haider po volitvah ni hotel komentirati poraznega izida za svobodnjaško stranko. Toliko večja so zato ugibanja, kako misli ukrepati. Treba je namreč vedeti, da so najkasneje prihodnje leto na sporedu deželnozborske volitve. Težko si je predstavljati, da se Haider ne bo skušal izogniti neugodnemu vetru, ki piha z Dunaja. Kdor Haiderja pozna, ve, da bo skušal z vso silo preprečiti, da na dan deželnozborskih volitev ne bo stal v javnosti kot poraženec, temveč v čim ugodnejši luči - če potrebno, tudi na račun lastne stranke oz. koalicijskega partnerja Schiis-slovih krščanskih demokratov. Nedeljske občinske volitve pa niso bile zelo pomembne samo za večinske stranke. Nič manj pomembne so bile tudi za slovensko narodno skupnost in za njeno samostojno volilno gibanje, združeno v Enotni listi. Na deželni ravni Enotna lista nima izgledov za uspeh, toliko uspešnješa pa je bila v preteklosti na občinski. Napredovala je od volitev do volitev in dosegla pred šestimi leti 56 občinskih svetnikov oz. 5527 glasov. Tokrat ni bila tako uspešna. Razveseljiv je sicer njen prirastek glasov od 5527 na 5632. Prav tako je razveseljivo, da je pri volitvah županov, ki se na Koroškem posebej volijo, prišla v občinah Bistrica nad Pliberkom in Globasnica v drugi krog (v nedeljo, 23. marca). Na žalost pa je nazadovala pri mandatih - od 56 na 52, v dveh občinah, na Bistrici na Zilji in v Hodišah, pa je sploh izpadla. Pri mandatih je napredovala samo v občini Bilčovs (od enega na dva). Ne glede na to, da je EL dosegla rekordno število glasov, se zastavlja vprašanje: kam naj vodi pot slovenskega samostojnega volilnega gibanja? Ali naj se skuša EL profilirati kot dvojezična regionalna stranka ali pa naj naprej ostane v javni zavesti slovenska stranka? Najti odgovor na to ne bo enostavno - bo pa nujno. GLOSA JURI) PALJK Ne bi radi pisali samo o tistem ponavljanju, ki ima za posledico vedno iste napake in zato ponavljanje vedno istih zgrešenih stvari. Pa je že tako, da je tudi naše življenje eno samo ponavljanje običajno istih vsakdanjih opravil, opravkov in navad. Ponavlja se seveda lahko tudi neka učna snov in v takem primeru ima ponavljanje seveda pozitiven prizvok, ki pa postane skrajno negativen, če rečemo nekomu, da je ponavljač, kar pomeni preprosto to, da ponavlja razred, kar seveda ni ne zanj ne za okolico najbolj prijetno. Popolnoma negativen prizvok pa dobi ponavljanje v trenutku, ko rečemo nekomu, da se ponavlja, pa naj gre za to, da dotični ponavlja pametne ali pa manj pametne stvari. Tudi sicer je slovenska beseda ponavljač samostalnik, ki prvenstveno označuje šolarja, ki razred zaradi učnih neuspehov ponavlja, a se ta beseda večkrat uporablja tudi za druge ljudi in vedno z negativnim prizvokom. Tako tudi tisti, ki pišemo, večkrat na svoj račun slišimo očitke, da se ponavljamo, da pišemo vedno ene in iste stvari, da smo skratka zaradi ponavljanja dolgočasni, nezanimivi in večkrat zato neberljivi. Če kritiko sprejmemo tudi od tistih, ki sami niso nikdar ničesar napisali, kar pa še ne pomeni, da ne bi O PONAVLJANJU znali povedati in morda tudi vedeti, kako se ne sme pisati, smo že na pol poti, da se ne bomo ponavljali več, pa čeprav je to izredno težko. V življenju, na katerega se kot otroci pripravljamo tako z miselnim kot s telesnim nenehnim ponavljanjem, je ponavljanje tisto, kar preide v navado, za katero pa se točno ve, da je železna srajca. Učenje je dejansko eno samo nenehno ponavljanje neke snovi, ki nam naučena služi za razumevanje druge, do katere pa pridemo samo z j znanjem prve in seveda novim ponavljanjem. Ce je res, da je že življenje samo neko nenehno ponavljanje naučenih in tudi vedno novih stvari, o čemer nam pričata že čas in sama narava, pa je še kako res, da je tudi danes še vedno zelo aktualen latinski rek, ki pravi, da se je motiti zares človeško, da pa je hudičevo delo, če se napake ponavljajo. Prav tako pa lahko rečemo, da je ponavljanje tista človeška navada, ki človeka dela enakega, če pa že ne enakega, vsaj sorodnega sočloveku. Samo človek, kise je naučil nečesa s ponavljanjem, se je naučil stalnih navad, ki so temeljnega pomena v življenju. Tisti ljudje, ki po šolo- obveznem učenju nikdar več niso vzeli knjige v roke, danes niso več zmožni ponavljati enega najlepših obredov, kakršen je za vsakega strastnega bralca odpiranje in branje vsake nove knjige. Tudi tu gre v bistvu za ponavljanje vedno istega obreda, navade, a vsi vemo, da je lahko take vrste ponavljanje tudi prijetno in seveda koristno. Najslabše je, če se nekomu nenehno ponavlja, kako da se sam ponavlja, pa naj gre za pripovedovanje, delo ali pisanje, in se pri tem pozablja, kako je že govorjenje o tem, da se nekdo ponavlja, postal eno samo dolgočasno ponavljanje. Ko so nekoč papeža jane-za XXIII., ki je bil znan pod vzdevkom "dobri papež", vprašali zagovorniki sodobne in zato na ustaljene, stare obrazce navezane molitve, kaj meni o molitvi rožnega venca, češ da je rožni venec eno samo dolgovezno ponavljanje vedno istih dveh molitvic, je ta veliki italijanski mož odgovoril z vprašanjem: "A ste vi vaši ženi samo enkrat rekli, da jo imate radi?" Ponavljanje je pač ena od temeljnih človeških lastnosti, ki človeku omogoča, da se prebija skozi življenje tako, da ne ponavlja vedno enih in istih napak, ampak tudi tako, da ponavlja določena dela, za katera radi pravimo, da so dobra. Tako pobiralec krompirja kot pisec v bistvu ponavljata naučene gibe, načine razmišljanja in tako pri pobiranju krompirja kot pri pisanju nikdar ni veliko novega, če tega seveda nočemo videti. A vsakdo ve, da je lahko vsaka letina krompirja drugačna, nikdar enaka prejšnji, pa čeprav se pobiranje krompirja ponavlja vsako leto. Če nekateri pisatelji radi rečejo, da vse življenje pišejo eno samo knjigo, lahko časnikarji mirno zapišemo, da z vsakim zapisom ponavljamo stvari, ki so jih drugi že bili napisali, najbrž lahko tudi bolje kot mi. Umberto Eco, ki se vse življenje ukvarja s pomenoslo-vjem, je nekoč zapisal v eni od svojih ponavljajočih se rubrik, da je bilo na svetu že itak vse napisano in zato sodobnik, ki piše, piše vedno iste stvari, jih ponavlja in se ponavlja. Ta zapis samo kot majhna obljuba, da bomo skušali v prihodnje biti ponavljajoče se izvirni in se zato tudi ne ponavljati! Predvsem pa zato, ker je tako prav, in tudi zato, da ne bomo poslušali ponavljanj o tem, kako da se sami ponavljamo! MIRAN MIHELIČ Osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid in Občina Kobarid sta v petek, 8. marca, zvečer v kulturnem domu pripravili prvo večjo javno predstavitev življenja in dela posoškega rojaka, pesnika, pripovednika, prevajalca in reševalca slovenskega šolstva, zlasti srednjega v Gorici, rojenega v Kredu, profesorja dr. Joža Lovrenčiča. Slovesnosti so se, v odsotnosti predstavnikov šolstva na regijski in državni ravni, udeležili mnogi pripadniki civilne družbe, ki so pred trinajstimi leti organizirali prvo, javno počastitev njegovega spomina in v rojstnem Kredu postavili spominsko ploščo na pročelju farne cerkve. Kot je povedal slavnostni govornik Tomaž Pavšič, podpredsednik SSK, je bil čas, da z Lovrenčičem pretrga Posočje še en javni molk v prostoru, kot je kulturni dom v Kobaridu. Tudi sam Lovrenčič se je vse življenje javno izpostavljal za svoj narod, vero in postavo. "Takoj po prvi svetovni vojni je bil imenovan v začasno narodno predstavništvo v Beogradu kot zastopnik za Goriško, sodeloval je na pariških mirovnih pogajanjih. Med drugo svetovno vojno je živel kot profesor v Ljubljani. Vendar se je po kapitulaciji Italije lahko vrnil med svoje primorske brate tudi v Gorico, kjer je po nemški zasedbi prevzel ravnateljstvo nanovo ustanovljene slovenske gimnazije, ki jo je novi okupator dovolil najbrž tudi v politični igri s tedaj nekoliko ponižanim goriškim italijan-stvom. Za ustanovitev gimnazije gre njemu velika daljnovidna zasluga. Čeprav je zaradi tistega ravnateljevanja, pa tudi zaradi pripadnosti krščanstvu ter navezanosti na cerkev, moral prestati številne kritike in ne samo kritike-kako mu je to zagrenilo leta po vojni, ve samo njegova družina- in kljub temu da nočemo jemati veljave partizanskim šolam po deželi, ostaja zgodovinsko dejstvo, da je njegov trud za slovensko srednjo šolo tudi v našem mestu Gorici, ki niti v dobi demokracije ne trpi slovenskih napisov, postal trdna temeljna postavka (priznana od zavezniške uprave-op.av.), na kateri se je pozneje lahko razvijalo povojno slovensko šolstvo v Italiji. Da se mu ni bilo lahko odločati, je razvidno iz njegovega avtobiografskega dela Med Scilo in Karibdo..." Danes je najpomembnejše to, da ga ni vrnilo le njegovo "hrepenenje brezmejno, do smrti srce domovine je žejno", temveč postaja to hrepenenje, hrepenenje njegovih ljudi, za katere je živel in ustvarjal, da zadihajo z obema stranema pljuč. Prav je, da je ena od slovenskih šol prav pri tako pomembnem šolniku, kot je bil profesor Lovrenčič, pokazala, kako je treba šolarjem spregovoriti in jih vzgajati brez žaljivega odnosa, voditi po poti do resnice in tudi poprave krivic in indoktrinacijskih laži, zapisanih v zgodovino in zavest pedagogov, oblikovalcev javnega mnenja in ljudi, da bo med nami manj kupljivih duš in namesto lahko zavedljivih, upogljivih, sklonjenih glav, več pokončnih in zavednih duš tudi pri tesnejšem soočanju s kulturami drugih narodov znotraj EU. V ta namen so učenci osnovne šole ob kulturnem prazniku, pod mentorstvom Majde Sok, pripravili posebno izdajo Glasila in na tem kulturnem večeru, ki je bil sicer nekaj mesecev zamujena proslava v čast 50-letnici literatove smrti, brali in peli njegove pasmi in spomine domačinov o njegovi osebnosti in tragičnosti časa, v katerem je živel. Ravnateljica šole Nada Raspet je v uvodu povedala, "da je poezija prof. Lovrenčičiča tista prava, o kateri imajo literarni kritiki svoje sodbe in pripombe, je za mlade in za vse nas poučna življenjska zgodba, ki kaže na relativnost "velikih" besed kot so politika, oblast, politični sistem. Preganjan je bil od fašistov, obsojen od povojne oblasti tedanje jugoslovanske države, potisnjen v pozabo in revščino. A prave resnice ne more nihče pokopati. Čas je pokazal, da je bil žlahtni mož slovenstvu, občečloveškim vrednotam in veri predan na trajnejši način. Režimi so propadli, on pa ostaja in utrjuje prepričanje, da je samotni posameznik tisti, ki izžareva pravo toplino v svojem prostoru, narekuje smer in vabi k velikim dejanjem. Ni treba velikih teorij za takšno ugotovitev. Joža Lovrenčič je tipičen, konkreten, veliki primer takšnega človeka. Čas, ki prihaja, pometa z delitvami, kot so levo,desno, črno belo, rdeče v prid pridevnikom, kot so: človeško, svobodno, pošteno. Joža Lovrenčič nas je o tem veliko naučil." Njegovo najpomembnejše literarno delo je Sholar iz Trente, ki je izšel leta 1939 in so ga nekateri kritiki že takoj ocenili kot najobširnejši in motivno najbogatejši slovenski ep. Ob trpljenju slovenskega naroda pod fašizmom in komunizmom pa so mnogi odkrili pre-roškost in sporočilnost avtorjevih misli, česar polovica kristjanov ni znala ali želela v ce loti razumeti vse do danes, in delo imenovali slovenski Faust. Nikakor ni mogoče prezreti zbirk Oče naš iz leta 1915 in Deveta dežela, ki je izšla samo dve leti kasneje. Marsikdo pa v najbolj svinčenih časih niti v Posočju ni vedel, da javno poje "Dekle, daj mi rož rdečih", prepovedanega profesorja Lovrenčiča - Pepija Košanovega iz Kreda. In da je za spominjanje na križev pot pesnikovega življenja postni čas kot nalašč, saj ta pripravlja na željo, še več -"hrepenenje brezmejno" o povabilu, ki se mu Lovrenčič ni izognil v narodnem niti verskem oziru: "...jejte iz tega vsi, pijte iz tega vsi!" "KER NOČEMO V OSAMO IN NAZAJ NA BALKAN VKLJUČITEV V MEDNARODNI POVEZAVI USODNO POMEMBNA HAASKO SODISCE MILAN KUČAN BO MORDA PRIČAL ZOPER MILOŠEVIČA MARJAN DROBEZ Dogodki v Sloveniji se hitro vrstijo, vsi se zdijo pomembni za državo in njena stremljenja, a v javnosti prevladujeta dve temi. Možni napad na Irak in soočanje med privrženci in nasprotniki vključitve Slovenije v Eu in zvezo NATO. Vročica pred referendumom, ki bo v nedeljo, 23. marca, narašča. Vlada je sicer pričela kampanjo za vstop v obe povezavi, za to pa se je prvič jasno izrekel tudi premier Anton Rop. Nagovarjanje Slovencev poteka pod geslom Doma v Evropi, varni v NATU, večinoma v obliki javnih debat v ožjih okoljih ter pogovorov med privrženci in nasprotniki vključitve, ki jih predvajajo predvsem lokalne radijske in televizijske postaje. Večina znanih politikov doslej v kampanji še ni sodelovala, zato pa za vstop v povezavi lobirajo znane osebnosti iz tujine, denimo, iz EU in zveze NATO v Bruslju ter iz posameznih držav članic obeh integracij. V Sloveniji jih je toliko, kot da smo nenadoma postali središče neke krize ali pa mednarodne politike. Med visokimi obiskovalci so bili tudi predsednik evropske komisije (vlade) Romano Prodi, evropski komisar za vključevanje novih članic v EU Gunter Verheugen, predsednik odbora za zunanjo politiko nemškega parlamenta Volker Rii-he, pa generalni sekretar zveze NATO George Robertson (na sliki). Nadalje so pomembnost vključitve v EU in NATO utemeljevali zunanji ministri nf il - ■ 11 m , W i ’> ■; Hk MK ; . m 1% Dokument z opozorilom, zakaj je vstop Slovenije v EU in NATO nujno potreben, so podpisali tudi Milan Kučan, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode ter mariborski škof dr. Franc Kramberger in koprski škof msgr. Metod Pirih. Portugalske, Danske in Češke, Martines de Crus, Per Stig Moller in Cyril Svoboda. Napovedana pa sta še obiska visokega predstavnika Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javiera Solane ter nemškega zunanjega ministra Joschka Fischerja. Omenjeni politiki v pogovorih in izjavah pritrjujejo razmišljanjem in mnenjem predstavnikov slovenske oblasti, da bi morebitni neuspeh referenduma o vstopu v NATO (uspeh glasovanja o vstopu v EU naj bi bil menda zagotovljen) državo osamil v mednarodni skupnosti, s čimer bi nastale nepredvidljive posledice za usodo in prihodnost države. Predsednik države dr. Janez Drnovšek je v intervjuju, ki ga je ljubljanski časnik Dnevnik objavil v soboto, 8. t.m., predsodke in pridržke glede vključitve v obe povezavi takole ocenil. "Zdi se mi, da se je v Sloveniji v zadnjih letih izoblikoval občutek popolne varnosti, češ kaj pa se nam lahko zgodi, tako ali tako bomo šli v EU, kar bi nam moralo zadoščati. Opozarjam, da je lahko takšen občutek ze- lo zgrešen in da se lahko predvidevanja, da Se nam v prihodnosti ne more nič več zgoditi, izkažejo za zelo nevarne iluzije. Kot državnik, ne prej kol predsednik vlade in ne sedaj kot predsednik Slovenije, si nikakor ne upam reči, da ne potrebujemo NATA in da nas nihče ne bo ogrožal v prihodnosti. Take izjave bi bile z moje strani neodgovorne. Nočemo nazaj na Balkan, saj si vse države, ki so tam, želijo v EU in NATO. Slovenci smo se na plebiscitu 23. decembra 1990 odločili za samostojno državo. Ni nobenega dvoma, da bo letošnji 23. marec, datum referendumskega odločanja o vstopu v obe povezavi, drugi najpomembnejši datum za državo". Tehtne misli je prispeval tudi generalni sekretar NATA lord George Robertson. Opozoril je, "da bi Slovenija v primeru referendumske odklonitve članstva ostala na obrobju, povabilo pa ne bo na voljo vsako leto. Če bi s prstom pokazali na območje, kjer je opaziti koristi, ki jih prinaša NATO, je to zagotovo Slovenija. Kljub pretresom v soseščini je postala dokaj stabilna in cvetoča država, tudi za- radi tega, ker jo je že doslej varoval NATO, ki je ustavil vojno v Bosni in Hercegovini in preprečil njene škodljive posledice". Tudi slovensko gibanje je dejavno poseglo v oblikovanje javnega mnenja za pozitiven odgovor na bližnjih referendumih o vstopu Slovenije v EU in NATO. Predsednik omenjenega gibanja dr. France Bučar je ob tem opozoril, "da se ljudje večinoma ne zavedajo usodnosti odločitev, ki bodo sprejete 23. marca". O tem so predložili posebno izjavo, v kateri Slovensko panevropsko gibanje o-pozarja, zakaj je vstop Slovenije v obe povezavi nujno potreben. Doslej je dokument podpisalo več znanih osebnosti, ki se uvrščajo v civilno družbo. Poleg prvopodpisanega dr. Franceta Bučarja so omenjeno izjavo podpisali še nekdanji predsednik republike Milan Kučan, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan Žeks, nekdanji predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije Janez Stanovnik, sociologinja dr. Spomenka Hribar, slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, škof evangeličanske cerkve mag. Geza Er-niša, pesnik Niko Grafenauer, mariborski škof dr. Franc Kramberger, koprski škof Metod Pirih, vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar, predsednik Vrhovnega sodišča Mitja Deisinger ter dekan fakultete za podiplomske in evropske študije dr. Peter Jambrek. IZDALA JO JE CASOPISNA-ZALOŽNIŠKA DRUŽBA KMEČKI GLAS IZ LJUBLJANE NOVA KNJIGA O ALEKSANDRI N K AH IZ GORIŠKE V EGIPTU Gre za roman o dojiljah in otroških negovalkah z Goriškega, ki so v prejšnjem stoletju odhajale na delo v Aleksandrijo in Kairo, da bi prihranile denar, s katerim so v domačih okoljih laže reševali socialne stiske ali celo reševale gospodarstva in posestva pred dražbo in prehodom v tujo last. Delo je roman o aleksan-drinkah, avtor pa je zapisal, "da najbrž te knjige ne bi bilo brez dokumentarnih zapisov Dorice Makuc v njeni knjigi o alek-sandrinkah, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba". Dodajamo, da so t.i. aleksandrin-ke bile ženske na začasnem, več let trajajočem delu v Egiptu. Doma so bile pretežno z Goriškega, delale pa so kot dojilje, otroške negovalke ali kot gospodinjske pomočnice pri bogatih družinah. Ocenjujejo, da je bilo pred drugo svetovno vojno v Egiptu okoli sedem tisoč Slovenk, največ jih je bilo v Aleksandriji, manj pa v Kairu. Pisatelj Marjan Tomšič je v uvodu nove knjige zapisal, Časopisna-založniška družba Kmečki glas v Ljubljani je izdala in založila novo delo pisatelja (nekdanjega časnikarja Radia Koper-Capodistria) Marjana Tomšiča, z naslovom Grenko morje. 'da so vse osebe v romanu izmišljene in vsaka podobnost z resničnimi osebami ter njihovimi doživetji je le igra naključij". Vendar je precej zanesljivo, da je osebe in snov za svoje novo delo izbral pretežno v Prvačini, kjer je več let obiskoval in se pogovarjal z družinami, ki so imele dekleta ali žene v Egiptu. Knjigo je tudi najprej predstavil v Prvačini. V uvodu je tudi zapisal, "da knjigo posveča vsem aleksandrinkam, ki so eno dobro stoletje z junaškim pogumom in požrtvovalnostjo hodile v Egipt in prestajale nepojmljivo hude travme, se potem vračale domov, pa spet odhajale v daljno in črno Afriko. Roman posvečam tudi njihovim možem in otrokom, ki so z bolečino in hrepenenjem čaka- li svoje žene in matere na skalnih obalah krutega časa". V uvodu svojega novega dela je še zapisal, "da romana ne bi bilo brez prijateljske pomoči in potrpežljivega nagovarjanja dr. Alojza Zorna in brez srčnega sodelovanja Sonje Počkaj, hčerke goriške aleksandrinke Alojzije Humar -Počkaj. Prisrčna hvala tudi Gil-bertu Civardiju, sinu aleksandrinke Marije Zorn, ki mi je pri pisanju pomagal s podatki, fotografijami in z drugimi dokumenti". Delo je dopolnjeno s podrobnostmi o aleksandrinkah in z razmišljanji o njihovem življenju in usodah, z vidika tedanjih družbenih in gospodarskih razmer, ki jih je zapisala magistra Marija Mercina iz Nove Gorice. Svojemu eseju, ki je v marsičem obogatil knjigo Marjana Tomšiča, je dala naslov Pot k človeku. ' M. PDG / PREMIERA ARABSKA NOČ V Primorskem dramskem gledališču bo v četrtek, 20. t. m., doživelo slovensko praizvedbo delo nemškega še ne 35-letnega dramatika, režiserja in dramaturga Rolanda Schimmelpfenniga Arabska noč (Die arabische Nacht), v prevodu igralke Helene Peršuh. Igra je bila prvič uprizorjena leta 2000 v Stuttgartu v gledališču Schauspiel Staats-theater, za tem so ji sledile še druge uprizoritve na Nemškem, Angleškem in drugod. Arabska noč slika življenje, sanje, misli in fantazije petih prebivalcev neke stolpnice v vroči poletni noči, ki se prepletajo z grobo banalnostjo mestnega vsakdana. Predstavo bodo v režijski zasnovi Diega de Bree oblikovali igralci PDG Ivo Barišič, Ana Facchini, Marjuta Slamič, Helena Peršuh, Primož Pirnat in gost Miha Nemec, lektor Srečko Fišer, scenograf Jože Logar, kostumograf Alan Hranitelj, Aldo Kumar (glasba), koreografinja Jana Menger in Samo Oblokar (luči). Tednik Demokracija je v novi številki objavil seznam in fotografije vodilnih ljudi v Sloveniji, ki naj bi tvorili t.i. družbeno e-lito. Gre za okrog sto znanih oseb z najrazličnejših področij, ki naj bi obvladovale Slovenijo. Večina izmed njih so člani LDS in ZLSD, drugi so privrženci teh strank, nekateri pa elito podpirajo, ker je pač večinska. Omenjeni tednik je družbeno in politično elito v Sloveniji razdelil na tri kategorije. Do izteka mandata je bil najvplivnejši človek v Sloveniji Milan Kučan, ki še zmeraj spada v t.i. ložo 1. Sedanji predsednik države dr. Janez Drnovšek (na sliki desno) naj bi spadal v ložo 2, premier Anton Rop (na sliki levo) pa je u-vrščen med ložo 1 in ložo 2. Manjšinska elita, ki naj bi se politično in ideološko navdihovala iz opozicijskih političnih strank, predvsem iz koalicije Slovenije, ima precej podpore v kulturi, malo pa v gospodarstvu. V Demokraciji so zapisali, "da politične elite levice praktično v celoti obvladujejo Slovenijo, kar je samo dokaz, da mora slovenska država poskrbeti, da se vzpostavi demokratično ravnotežje. V nasprot- nem se bo ohranjalo sedanje stanje". Preiskovalci mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so v prejšnjem tednu ponovno obiskali bivšega predsednika Slovenije Milana Kučana. V pogovoru z njim so se zanimali za politične razmere v Jugoslaviji v času, preden je ta razpadla, in za tedanjo vlogo Slobodana Miloševiča. Omenjeni pogovor naj bi kazal na možnost, da bo sodišče v Haagu Milana Kučana povabilo, naj priča zoper Slobodana Miloševiča. Preiskovalci mednarodnega sodišča so se o isti problematiki prejšnji teden pogovarjali tudi s sedanjim predsednikom Slovenije, dr. Janezom Drnovškom. ■ M. ■ IK GRADNJA SPOMENIKA NA VELIKEM CERJU DELA USPEŠNO NADALJUJEJO Kot znano, na Velikem Cerju nad Lokvico pri Opatjem selu, na pobudo Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, grade spomenik braniteljem slovenske zemlje. Gre za obsežen in pomemben projekt, saj bo spomenik namenjen vsem Slovencem, ki so v različnih obdobjih in razmerah delovali in žrtvovali tudi svoje življenje za obrambo slovenskega etničnega ozemlja ob meji z Italijo. Gradnja uspešno poteka, vodi pa jo Zlatko Martin Marušič, župan občine Mi-ren-Kostanjevica. Objekt je že pod streho, tako da je spomenik že zaznati v vseh njegovih V NOVI GORICI 250 OTROK NA LETO Nova Gorica si prizadeva, da postane tudi otrokom prijazno mesto. Zaradi tega se je kot prva slovenska občina včlanila v t.i. Prijazno mesto, kakršna razvija mednarodna organizacija Unesco. V okviru tega projekta bodo v Novi Gorici v letošnjem letu izvajali razne dejavnosti, tudi zbirali denar za cepljenje otrok v manj razvitih državah. V mestni občini so ob omenjenih pobudah sporočili, da se v mestu rodi povprečno 250 otrok letno. (M.) 13 ČETRTEK, 13. MARCA 2003 razsežnostih. V objektu bo prvo nadstropje posvečeno prvi svetovni vojni, drugo narodnoobrambni in protifašistični organizaciji TIGR, tretje obdobju narodnoosvobodilnega boja in četrto nadstropje vojni za osamosvojitev Slovenije. S spomenika bo izredno lep in zanimiv razgled od Triglava do Furlanije, Jadranskega morja s Trstom, pa do Krasa in Vipavske doline. Spomenik je že sedaj, ko je še v gradnji, postal zanimiva turistična točka. Gradbena dela bodo predvidoma končana v tem letu, izvaja pa jih družba Primorje iz Ajdovščine. Spomenik naj bi bil v celoti, vključno z urejenim okoljem, predan namenu leta 2005. Direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič je povedal, da so že začeli zbirati muzealije, to je predmete, razne dokumente in drugo gradivo, ki jih bodo razstavili v vseh štirih nadstropjih velikega spomenika. Stroške gradnje in opreme spomenika na Velikem Cerju ocenjujejo na okrog 360 milijonov tolarjev. Sredstva zbirajo država, primorske občine, gospodarstvo, veteranske in druge organizacije, društva ter posamezniki. Državni zbor je v letošnjem proračunu za gradnjo namenil 130 milijonov tolarjev. - M. 14 ČETRTEK, 13. MARCA 2003 SLOVENIJA SVETOVALNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE NAPOVEDI NISO NAJBOLJ ROŽNATE V SLOVENIJI ZASKRBLJENI ZA TURISTIČNO SEZONO n V slovenski turistični organizaciji so zaskrbljeni za letošnjo turistično sezono. Najbolj neugodno bi nanjo vplivala morebitna vojna v Iraku. Po o-cenah slovenskih turističnih predstavnikov v tujih državah, sicer zanimanje za obisk in počitnice v Sloveniji povsod narašča. Italija ostaja najpo- membnejše tržišče. To zlasti zaradi t.i. igralniškega turizma, saj igralnice v Sloveniji vsako leto obišče okrog 2,5 milijona gostov iz Italije. Slovenija je zanimiva turistična dežela tudi za tiste Američane in Kanadčane, ki so sodelovali v mirovnih silah na Balkanu in so Slovenijo obiskovali že te- daj. Zavedati pa se je treba, da k obisku prispevajo tudi obiski ladij ZDA v koprskem pristanišču. Najbolj neugodna je turistična bilanca s Hrvaško. To državo je, denimo, lansko leto o-biskalo kar okoli 870.000 Slovencev, ki so imeli 5 milijonov prenočitev, s čimer so v turističnem prometu Hrvaške doseg- li visoko drugo mesto, takoj za turisti iz Nemčije. Hrvaških turistov v Sloveniji pa ni veliko, kar naj bi bila posledica nerešenih političnih težav med državama. Po zadnjih podatkih imajo v Sloveniji 417 hotelov in podobnih obratov, s skupaj 80 tisoč ležišči. Lansko leto se je v državi mudilo skupaj oko- li 2 milijona 162 tisoč turistov. Od tega je bilo domačih nad 859 tisoč, gostov iz tujine pa okoli milijon 302 tisoč. Največ jih je bilo iz Nemčije (229.000), Italija pa je bila z 275 tisoč turisti na drugem mestu. — M. SPREJEMAJO TUDI INTERESENTE IZ ZAMEJSTVA BREZPLAČNO USPOSABLJANJE ZA UPORABO RAČUNALNIKOV V okviru tehniškega šolskega centra v Novi Gorici, zelo uspešno deluje tudi t.i. elektronska šola. Sodi v sistem približevanja informacijske tehnologije in njenih storitev uporabnikom, to je najširši javnosti. V njih lahko interesenti ob strokovni pomoči oz. pod vodstvom mentorjev spoznavajo delo na računalniku, dostopajo do svetovnega spleta, uporabljajo elektronsko pošto in druge storitve, ki jih nudi svetovni splet. Gre skratka za usposabljanje in izobraževanje ljudi, da bomo lažje delovali v informacijski družbi. Mentorica usposabljanja v elektronski šoli je Metka Špacapan, ki poudarja veliko za- nimanje posameznikov, pa tudi skupin iz podjetij, organizacij in društev na območju Nove Gorice. V šoli (učilnici) imajo devet računalnikov, ki so na voljo za usposabljanje oz. za uporabo vsak delovni dan, to je od ponedeljka do petka, od 15. do 19. ure. V obdobju od februarja leta 2002 pa do konca januarja letos je to elektronsko šolo obiskalo skupaj 2.636 oseb, ki so se želeli bodisi usposobiti za uporabo računalnikov ali pa so na le-teh opravili razne storitve. Mentorica Metka Špacapan je v pogovoru za naš časnik poudarila, da se večina obiskovalcev poslužuje elektronske šole za brskanje po internetu in za pošiljanje elektronske pošte. Tudi tečajnikov, ki se organizirano udeležujejo računalniškega opismenjevanja, je kar precej. Posamezniki se z obiskom v šoli želijo seznaniti z vsemi možnostmi in prednostmi, ki jih nudi računalnik. "Prav taki občani so najbolj zaželjeni, in zadovoljna sem, da so premagali strah pred računalnikom in spoznali velike možnosti, ki jih nudi informacijska družba". Usposabljanje za uporabo računalnikov v okviru tehniškega šolskega centra v Novi Gorici je brezplačno, kar o-mogoča tudi Ministrstvo za informacijsko družbo. "V naši šo- li bomo zelo radi sprejeli tudi rojake iz Gorice in drugod v zamejstvu v Italiji, ki se zanimajo za uporabo računalnikov", je v pogovoru za Novi glas še dejala Metka Špacapan. ' M. V PRIHODNOSTI BO VEC TEŽAV SAMO SE LETOS SUBVENCIJE ZA IZVOZ SLOVENSKIH VIN JE TEMELJNI PROBLEM DRUŽBE PREVELIKA PONUDBA BLAGA? Dr. Jože Mencinger, rektor ljubljanske univerze in ekonomist je nedavno izjavil, da je temeljni problem družbe, tudi slovenske, ta, da je tržišče zasičeno z najrazličnejšimi izdelki. Zato si skoraj ni mogoče več zamisliti novih produktov, po katerih bi ljudje na trgih še povpraševali. Njegove trditve je ocenil dr. France Križanič, direktor ekonomskega inštituta pravne fakultete v Ljubljani. V velikem intervjuju, objavljenem v Kapitalu, reviji za naložbo denarja, je dejal naslednje: "Informacijska in mobilna telefonija sta postali zreli tehnologiji. Večina prebivalstva in gospodarstva ju poseduje, zato hitre rasti povpraševanja ni več pričakovati. Vprašanje, kdaj bo nastopilo nekaj novega in kako zaznati, kaj to bo, seveda ostaja. To, kar se pričakuje že dolgo, je povezava slike in telefona, a očitno so stroški izdelave takih izdelkov še previsoki. Zanimive ostajajo tudi različne izboljšave, ki ustvarjajo vtis, da imate bistveno nov tip avtomobila ali varnejši avtomobil, na primer". (M.) NOVI PREDPISI ZA TRGOVANJE S SADJEM IN ZELENJAVO Z zakonskim odlokom, ki je vstopil v veljavo 1. februarja 2003, je vlada krepko zvišala globe v zvezi s kontrolo na trženje sadja in zelenjave. Objava omenjenega odloka nam daje možnost, da ponovno obnovimo obveznosti, ki jih imajo kmetje v zvezi s tem. Zakonska norma o trženju sadja in zelenjave predvideva, da morajo biti vsi proizvajalci (tudi trgovci), ki letno presegajo 60.000 evrov prodaj sadja in zelenja, vpisani v posebno banko podatkov (register), ki ga od 1.marca letos vodi deželna uprava. Prošnja za vpis v register mora biti naslovljena na pristojno Službo Deželnega ravnateljstva za kmetijstvo. Za kršitelje je predvidena kazen od 260 do 1.550 evrov. Niso dolžni se vpisati v o-menjeno banko podatkov tisti proizvajalci, ki, čeprav presegajo 60.000 evrov prometa oz. prodaj, sadje in zelenjavo prodajajo neposredno potrošnikom na svoji kmetiji ali ga dostavljajo zadrugam oziroma ga oddajajo predelovalni industriji ipd. Proizvajalci sadja in zelenjave, ki prodajajo svoje pridelke na trgu na debelo, morajo zaboje opremiti z etiketami, na katerih morajo biti navedeni ti podatki: - vrsta (specie) - zvrst (varieta') - kaliber - kategorija ( extra, 1. ali 2.) - čista teža - izvor (ime, priimek in naslov proizvajalca) Na izloženem sadju in zelenjavi za prodajo na drobno morajo biti navedeni na etiketah oziroma tablicah ti podatki: - izvor (država in/ali območje proizvodnje) - vrsta in sorta - kategorija (extra, 1. ali 2.). Omenjene obveznosti morajo upoštevati vsi proizvajalci in trgovci, ne glede če njih letni promet (prodaje) presega ali ne 60.000 evrov. Za kršitelje so predvidene globe od 550 do 15.500 evrov. Zaključek: vsi prodajalci sadja in zelenjave na trgu morajo proizvode etiketirati, tisti, ki presegajo 60.000 evrov letnega promata (prodaj), pa se morajo tudi vpisati v poseben register na Deželi. SVET TELEKOMUNIKACIJE DEUTSCHE TELEKOM LANI Z VELIKANSKO IZGUBO Nemški telekomunikacijski koncern Deutsche Telekom je lani zaradi izrednih odpisov predvsem na račun drago plačanih hčerinskih družb ter licenc za UMTS, ki je nov, še ne uveljavljen standard za mobilno telefonijo, zabeležil največjo izgubo, ki jo je kadarkoli zabeležilo kakšno nemško podjetje. Izguba se je po poročanju Slovenske tiskovne agencije lani povzpela na 24,6 milijarde evrov, medtem ko je leto prej znašala 3,45 milijarde evrov. Razlika v izgubi je torej več kot očitna. Bruto dobiček koncerna seje ob neupoštevanju izrednih izdatkov zvišal s predlanskih 15,1 milijarde evrov na 16,3 milijarde evrov. Deutsche Telekom pa je lani ustvaril 53,7 milijarde evrov dohodkov, kar je za 11,1 odstotka več kot leto prej, kar tudi kaže na razvoj in potrebe sodobnih telekomunikacijskih sredstev in seveda uporabnikov, predvsem pa sredstev mobilne telefonije, ki so po mnenju večine opazovalcev tista sodobna industrija, ki je v najhitrejšem razvoju. Posamezne dejavnosti, pravzaprav hčerinske družbe največjega evropskega telekomunikacijskega koncerna so lani poslovale različno. Medtem ko sta dejavnosti mobilne komunikacije T-Mobile in internetni ponudnik T-Online zabeležila rast bruto dobička, sta dejavnosti fiksne telefonije T-Com ter IT in telekomunikacijskih storitev T-System zabeležili u-pad dobička, kar je tudi jasen dokaz, da se mobilna telefonija vse hitreje razvija, medtem ko klasična, tako imenovana fiksna telefonija, stagnira že dolgo časa. T-Mobile, ki je največji nemški ponudnik mobilne telefonije, je po navedbah nemškega koncerna zabeležil nadpovprečno rast bruto dobička, ki se je lani povzpel za 61 odstotkov na pet milijard evrov. Dejavnost mobilnih komunikacij pa je zabeležila tudi 35-odstotno rast prihodkov, ki so znašali 19,7 milijarde evrov. Bruto dobiček dejavnosti fiksne telefonije T-Com pa se je znižal za 8,9 odstotka na 9,9 milijarde evrov. Kot so še sporočili iz nemškega koncerna Deutsche Telekom, so uspeli v zadnjem četrtletju lanskega poslovnega leta znižati dolgove s 64,3 milijarde evrov na 61,1 milijarde evrov, k čemur je bistveno pripomogla predvsem prodaja 120 milijonov delnic oz. 9,8 odstotka osnovnega kapitala svoje hčerinske družbe T-Online in prodaja nepremičnin. Do konca letošnjega leta naj bi največji evropski telekomunikacijski operater dolgove znižal na 50 do 53 milijard evrov, kar bo lep uspeh. Primer družbe Deutsche Telekom, ki je minulo leto poslovala z neverjetno izgubo, govori predvsem o tem, kako se svet telekomunikacij hitro in bistveno spreminja, kar je jasno tudi preprostemu človeku. Na dobiček ali na izgube velikih telefonskih družb namreč vplivajo predvsem nove navade ljudi, med temi sta gotovo na prvem mestu internet in mobilna telefonija, ki imata vse večjo težo v vsakdanjiku razvitih družb. ■ zui V Sloveniji se prodaja vin tudi v tem letu zmanjšuje, za kar je več razlogov. Država je povišala davek na dodano vrednost za vino, zaradi česar so se maloprodajne cene povečale za 11,5%. Na manjšo prodajo vpliva tudi no- vi zakon o omejevanju prodaje alkohola, zlasti kar zadeva mlajše osebe. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo je zaradi omejenih gibanj, ki morda že napovedujejo krizo, zahtevala enakomernejšo razdelitev bremen. Davek na dodano vrednost bi morali plačevati vsi vinogradniki, le-teh je v Sloveniji okoli 50 tisoč, in ne samo 23 tisoč, ki so vpisani v register vinogradov in pridelovalcev vina. V Sloveniji imajo okrog 25 hektarov vinogradov, pridelovalci pa i-majo prijavljenih le 15 tisoč ha nasadov. Težave vinogradništva pa se bodo z vstopom Slovenije v EU lahko še povečale. Subvencij za izvoz vin ne bo več. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo letos izplačeva- lo 80 tolarjev subvencije le še za stekleničena vina, naslednje leto pa bodo vinogradniki najbrž ostali tudi brez te podpore. 1 1.....- M. ŠVICARSKA JADRNICA ALINGHI FENOMENALNA POKAL AMERIKE PRVIČ PO 152 LETIH V EVROPI PREDLOG T.l. SUPER A-LIGE 2003: VESOLJSKA ODISEJADA NOGOMETNEGA SISTEMA (4) Kar ni uspelo veliko drugim evropskim državam, je uspelo Švici. Majhna alpska državica brez izhoda na morje je z jadrnico Alinghi namreč osvojila najprestižnejšo jadralsko lovoriko Pokal Ame- rike in prvič v 152-letni zgodovini tekmovanja prinesla srebrno trofejo, ki velja za najprestižnejšo trofejo jadranja na svetu, na Staro celino. V finalu v novozelandskem zalivu Hauraki je jadr- nica Alinghi z mednarodno zasedbo suvereno s 5:0 premagala domačo posadko Team New Zealand, zadnjo regato je ekipa pod vodstvom novozelandskega krmarja Russella Couttsa dobila za 45 sekund. Coutts, ki je bil v svoji domovini na Novi Zelandiji deležen žaljivk in zmerjanja, ker naj bi bil "izdajalec", pa je še enkrat več dokazal svoje mojstrstvo. "Bili so preprosto fenomenalni. Prevladali so v vseh elementih," je dejal z veliko mero spoštovanja do nasprotnikov poraženi krmar Novozelandcev Dean Barker. Pokal Amerike se torej vrača v Evropo. Kje bo prihodnje tekmovanje za najprestižnejšo lovoriko jadranja, se še ne ve. ANDREJ CERNIC Cirkus nogometnega sistema, v katerem igrajo glavno vlogo zveza Lega calcio in italijanska nogometna zveza FIGC, ima zelo globoke korenine v ekonomskem svetu plačilnih bilanc posameznih klubov. Večina športnih privržencev se še spominja na travmatično poletno nočno moro nogometnih predsednikov, ki so se zaradi dalj časa nedorečene pogodbe s televizijskimi mrežami sklicevali na izredno stanje in prosili finančno pomoč italijansko vlado. Situacija se je takrat rešila s kompromisom med predstavniki televizije, nogometnih klubov in nogometne zveze. Očitno pa je elita žogobrcarskega sistema uvidela, da se njihova ladja še vedno potaplja. Izpad Fiorentine iz sveta nogometnih titanov in skorajšnji bankrot Lazia sta postala odmevna opozorilna zvonca. Da bi se izognili toči, ki bi ponovno oklestila klubske blagajne, so si nogometni veliki vizirji omislili dve reformi, ki si med seboj nasprotujeta, posledice njihove vpeljave pa bi morale pripeljati do istih učinkov. Pomemben ekonomski učinek bi morala doseči manjša mobilnost med višjimi in nižjimi ligami (manj izpadov iz višje v nižjo kategorijo). Ekonomski učinek izpada iz A-lige med drugoligaše pomeni za klube zmanjšanje dohodkov za 50% do 60%. Po mnenju predsednikov bi zamrznitev izpadov pomenilo pomembno finančno olajšanje za manjše klube. Zato je zveza Lega calcio predlagala super A-ligo s štiridesetimi ekipami in samo z dvema izpadoma. Poleg tega naj bi po predlogu zveze, ki ji predseduje Galliani, izpadi iz A-lige letos sploh odpadli, saj bi se naslednje leto prvi dve ligi italijanskega nogometa združili. K temu je treba dodati, da se je v prejšnjih mesecih rešil spor med ekipami A in B lige glede razdelitve čedne vsotice, 100 milijonov evrov, ki so jo ekipam bili dolžni sponzorji in vsedržavna radiotelevizijska mreža RAL V zvezi Lega calcio so se nogometni meceni menili tudi o pogodbah nogometašev, ki da vsebujejo pretirano število ničel. Sam Galliani je potrdil enotnost vseh klubov v potrebi, da se zavijejo pipice društvenih blagajn za izplačevanje mezd nogometašem. Te obljube so sicer za mnoge le krokodilje solze predsednika zveze Lega calcio, saj je prvi mož zveze klubov A-lige že lani poleti govoril o pretiranih denarnih vsotah v nogometnem svetu in malo zatem kot poverjeni odbornik kluba AC Milan najel reprezentančnega branilca Alessandra Nesto za 30 milijonov evrov. Klubski predsedniki si po poletnih nevšečnostih z visokimi plačami nogometašev želijo ponovno sesti za pogajaino mizo s predstavniki organizacije nogometašev AIC. Posamezna društva so namreč delegirala zvezo Lega calcio, naj v njihovem imenu izsili pri sindikatu nogometašev finančno lažje pogodbe. Danes namreč samo štiri društva, ki nastopajo v A-ligi, redno plačujejo vse svoje "delojemalce". Galliani si je zadal cilj, da bo naslednje leto vrednost pogodb nogometašev znižal na 80% današnje vrednosti, s sezono 2004/ 2005 pa naj bi se izvedlo še dodatno zmanjšanje na 60% današnje vrednosti plač najpomembnejših protagonistov nedeljskih popoldnevov na Apeninskem polotoku. Klubi, ki bi pravila o pogodbah prezirali, bi si v najslabšem primeru prislužili odvzem petih točk na lestvici. ! Načrtzveze Lega calcio predvideva zagotavljanje pravilnosti poslovanja klubov s stalnim telesom, ki naj bi nadziralo vsako društvo posebej. Določanje finančnih ka-! zni in odvzema točk na lestvici naj bi opravljalo prav to telo. Ne nazadnje so predsedniki pristali še na revizijo današnjih pravil o denarnih posojilih. S temi ukrepi si poslovodje nogometnega sistema prizadevajo rešiti nogometni Tita-nic, ki je v ledeno goro vrtoglavo visokih izdatkov trčil že pred nekaj sezonami. Razpoke, ki so sčasoma postajale vse večje, se v zadnjih mesecih skušajo popraviti z zasilnimi rešitvami. Njihovo dolgoročno vzdržljivost bo treba še preveriti. DALJE POTOPIS OD NOVE GORICE DO SANTIAGA (18) CAMINO FRANCES # # # # # # # # NACE NOVAK Pogovor je bil od vsega začetka zanimiv. Začelo se je s Castrom oziroma Juan Carlosovimi komentarji političnih in socialnih razmer na Kubi v zadnjih 50 letih, nadaljevalo z različnimi pogledi in komentarji na temo 11. september, potem je bilo na meni, da predstavim "eksotično Slovenijo", njeno zgodovino in trenutne razmere v vseh ostalih nekdanjih republikah Jugoslavije, sledilo pa je še nekaj podobnih predstavitev, ki so jih ves čas prekinjala radovedna vprašanja. Končalo se je tako, da je vsak od nas povedal, zakaj se je odločil za pot. Odgovori so si bili precej različni, vsi Pa smo se strinjali, da je eden največjih zakladov Camina Prav to, da se srečujemo ljudje z različnih koncev sveta 'n s tem drug drugemu širi-,T>o obzorje, sklepamo nova Prijateljstva, se družimo, pogovarjamo in, če je treba, drug drugemu pomagamo. Res sem se ga pošteno nalezel in med hojo do zavetišča sem vklopil kar avtomatskega pilota, ki pa je nekajkrat grdo zatajil, tako da sem se med slalomiranjem komaj obdržal na nogah. Kljub težavam z ravnotežjem sem se odlično počutil in ob padcu v posteljo sem zaspal z nasmeškom na obrazu. Pasja vročina in obesek za pomoč Burgos je bil tretje večje mesto, v katerega me je pripeljala pot. Da mi ne bi kdo očital barbarske omejenosti, sem si šel ogledat znamenito gotsko katedralo (na sliki), ki velja za eno španskih arhitekturnih mojstrovin. Stavba je bila res veličastna, vseeno pa se v njej in okrog nje nisem zadržal več kot petnajst minut. Gnalo meje naprej, saj je bil lep sončen dan, stopalo pa se je, kot kaže, nehalo kujati, saj me ni več zbadalo. Očitno je bilo, da je nekoliko bolj umir- prav še pred nekaj trenutki že napol omotičen od napora. Najraje bi stekel za njo, jo objel in poljubil, a se to ne spodobi, zato sem le nekajkrat globoko vdihnil, se obrnil in ji v zahvalo pomahal, ] pa čeprav mi je kazala hrbet in se ni obrnila. Vedrega obraza sem nadaljeval, hvaležen za vzpodbudo, ki je prišla ob pravem času. Nikoli je ne bom pozabil, sivolase nune in njenih mladostniško-lahkotnih korakov. Tisti obesek imam še vedno. Privatno zavetišče v Rabe de la Calzada je bilo še zaprto. Na klopcah pred vrati je počivalo nekaj starejših romarjev in, sodeč po njihovih dolgih nosovih, so čakali že dolgo. "Prav nič prijetna družba," sem pomislil in se s tem kar takoj sprijaznil, pa čeprav sem bil še poln tiste magične moči, s katero me je obdarovala dobra žena. Nazadnje smo se imeli zvečer prav fino, saj nam je oskrbnica pripravila odlično vegetarijansko večerjo. Za mizo sem t sedel skupaj z devetimi upokojenci in prav dobro smo se ujeli. No ja, lahko bi bilo tudi bolje. — DALJE hlače sem si potegnil gor do kolen. "Vidiš, kako je to, na začetku si preklinjal dež in mraz, zdaj ti pa spet ni prav," sem si prigovarjal, da bi mi bilo lažje, a ni pomagalo. Napredoval sem vse počasneje. Namenjen sem bil do vasice Rabe de la Calzada, 12 kilometrov stran od Burgosa. Tik preden sem se ožgan in presušen privlekel do majhnega naselja, mi je po cesti nasproti prišla nuna. Kljub starosti je bila njena hoja povsem drugačna od moje. Hodila je lahkotno in poskočno. Res sem moral grozno izgledati, saj se mi je približala, me pogledala tako, kot gleda Marija Jezusa, in mi podarila majhen pozlačen obesek, sveto podobico. "Buen Camino!" mi je zaželela in že je ni bilo več. Naenkrat sem bil poln moči in volje do življenja, pa če- jen korak v zadnjih nekaj dneh zalegel. Ker je popotniška biblija (kot nekateri imenujejo Lonely Planetove vodiče) opozarjala, da naslednjih 50 kilometrov ni nobene trgovine, sem se odločil za konkretnejšo zalogo hrane. Da bi si prihranil hojo skozi mesto s težkim nahrbtnikom, sem mirno hodil mimo trgovin in veleblagovnic in bil odločen, da kupim hrano v prav zadnji trgovini v mestu. Preračunljivost meje drago stala, saj se je mesto takoj po razvlečenem parku ob reki in univerzitetnem središču naenkrat končalo. Moral sem se obrniti in dober kilometer prehoditi nazaj po že prehojeni poti, kar mi je bilo zelooo odveč. Mesto sem zapustil, ko je bilo sonce najvišje na nebu. Sončni žarki niso prizanašali. Prav fino je pripekalo. Na- hrbtnik je bil zaradi nakupljene hrane težji, ko pa sem vanj zatlačil še vse odvečne rokave, je postal že kar nadležno težak. Sonce je žgalo, veter se je hinavsko zatajil, jezik je postajal vse težji, ustnice vse bolj suhe. Hodil sem v kratkih rokavih, pa tudi 1 5 ČETRTEK, 13. MARCA 2003 16 ČETRTEK, 13. MARCA 2003 A K PREJELI SMO K ČLANKOMA "SLOŽNO IN ENOTNO" IN "PO OBČNEM ZBORU SSO" Naravno je - bilo bi nezaslišano, če bi tega ne storil da je NG poročal o tako pomembnem dogodku, kot je bil občni zbor SSO. V številki z dne 27. februarja je odgovorni urednik Jurij Paljk (pokroviteljsko in svarilno) v u-vodniku Složno in enotno "zapisal en nasvet delegatom... Se nikdar ni v naši skupnosti nihče ničesar dosegel, če je volil proti..." Čuden, da ne rečem drugače, je bil ta nasvet. Volitve so zato, da se voli, voli pa se za ali proti nekemu predlogu ali pa se izbira med dvema ali več predlogi ali kandidati. Tako je v demokraciji. Demokratično je tudi, da je na kandidatni listi več kandidatov, kolikor je določenih odbornikov, in volivci izbirajo po svoji vesti, preudarku, nagnjenju. V takem primeru ne gre za za ali proti, pač pa se svobodno izbira. Jasno pa je -in je demokratično in organizacijsko pametno - da se o izbiri predhodno pomeni. V članku Naučimo se živeti kot skupnost je potem obširno in dovolj izčrpno opisal potek prvega dela občnega zbora. Poročilo v številki z dne 6. marca o drugem delu občnega zbora, ki je obsegal predvsem razpravo o predsednikovem poročilu in volitve novega odbora, pa je začuda skopo (obsega tri kratke kolone, medtem ko je PD dne 1. marca prinesel izčrpno poročilo skoraj čez celo stran). Glede razprave je zapisano samo, da "je potekala umirjeno, brez velikih razhajanj in tudi novosti". Kot novost označi le "poseg vidnega predstavnika stranke Slovenske skupnosti". Verjetno le zato, ker "je imel nekaj kritičnih pripomb na delo in ravnanje SSO in njegovega predsednika". (Ta predstavnik ima ime in priimek in korektno in novinarsko pravilno bi bilo, da bi bil imenovan. Zakaj je omenjen njegov poseg? Ker je z Goriškega?) Ni pa npr. omenjen zanimiv, tehten in kritičen p.oseg Nadje Maga-nje s Tržaškega. Neprijetno pa preseneti -da uporabim izraze odgovornega urednika Jurija Paljka -barvno poudarjeni članek Po občnem zboru SSO. Preseneti in zadene, ker kaj takega nismo oziroma vsaj že dolgo časa nismo bili vajeni brati v NG proti lastnim vrstam. U-porablja izraze, prefinjeno izbrane, ki pa pomenijo omalovaževanje ("veliki volivci" -kaj naj v tem primeru narekovaj pomeni, je jasno), natolcevanje ("šlo je za tiho in zvito nakano") in žalijo. Skratka: so izrazi, ki človeka odbijajo. Kaj naj pomeni stavek, da je ta volilna zmaga "Pirova zmaga, kot se ponavadi vse zmage, ko se voli proti in ne za"? Ali je le izraz razočaranja in jeze (toda zaradi česa: ker so se volivci svobodno odločili) ali pa je skrita grožnja, češ boste že videli, kaj boste imeli od tega? Samo kjer vlada diktatura ali enoumje, se mora voliti samo za, v demokraciji pa se moreš odločiti ali izbirati svobodno, s premislekom in - modro. Glede izkušenosti novih mladih odbornikov z Goriškega moremo mirno reči, da so izkušeni, ker že precej let delujejo v raznih pomembnih organizacijah, eden, starejši, pa je že bil odbornik SSO. Prav nič slabega ni, da so prišle v odbor nove mlade moči z Goriškega. Zakaj je za Trst prav in modro, da je izvolil dva nova mlada člana, za Gorico, ki je izvolila tri (enega več kot Trst) nove mlade člane, pa ni prav in modro in je bila to "zvita, naravnost premeteno izvedena namera določenega dela goriških ljudi?" Ali ni tako pisanje, tako črnjenje vzbujanje nasprotovanja ali sovražnega razpoloženja? Ali ni predsednik Pahor (glej NG 27. februraja) v svojem poročilu dejal: "Naše vrste se redčijo. Mladih, ki bi izpolnjevali manjkajoče člene (verjetno člane - op. M.K.), pa je vse manj". Hvala Bogu torej, da se je nekaj mladih odločilo, da se vključijo in pomagajo! Za zaključek! Čemu služi, komu koristi, da je v članku toliko nedemokratičnosti in nestrpnosti do volivcev in novih mladih, ki ne mislijo in se ne ravnajo enako kot odgovorni urednik? Upati je, da je bil to prehiter in premalo premišljen odziv na neprijetno presenečenje neposredno po občnem zboru. MARTIN KRANNER PREJELI SMO pluralizacija MEDIJEV Pred kratkim so opozicija in razumniki okrog Nove Revije postavili več zahtev za uresničitev vsebinske demokracije, med njimi tudi zahtevo po pluralizaciji medijev. Ob splošnih problemih medijskih hiš (posegi oblasti, lastnikov in uprav v uredniško politiko, odvisnost od sponzorjev idr.) ima tranzicija še svoje specifične probleme. Izkušnja nas uči, da je formalno demokracijo (stranke, parlament, volitve) lažje vzpostaviti kot pa vsebinsko. Pogoj za slednjo je namreč tudi enakomerna razpršitev kapitala in medijev znotraj političnih opcij, ki konkurirajo za oblast. Pri nas so ob razpadu socializma in po njem prevzele nadzor nad kapitalom in mediji predvsem sile kontinuitete in se s tem dokopale do močnih neformalnih vzvodov moči. V takih pogojih ni bilo težko pomladno stran razsuti in jo počasi marginalizirati. Tako smo dobili "demokracijo z napako", to je socialno in politično razslojeno družbo, ki pa je kapitalsko in medijsko dokaj monolitna in se s tem za dolgo obsodili na vladavino ene opcije, poskrite v različnih, tudi satelitskih strankah na oblasti. Glede na to, da je oblast virus, ki načne sleherno zasedeno vladajočo elito, se ob nemočni opoziciji ne moremo ogniti posledicam, ki jih že doživljamo, to je degeneracija vladanja, razraščanje grabeža, kriminalitete in korupcije, nezaupanje do oblasti in splošna apatija, neizkoriščeni ustvarjalni potenciali idr. Mediji, zlizani s skritimi, neformalnimi centri družbene moči, pa ne morejo opravljati svoje nadzorne funkcije, ampak se ukvarjajo v glavnem z nebogljeno opozicijo (sesuvanje Bajuka, Janše, Rodeta itn.), aferaštvom in obrobnimi političnimi temami. In ker so s svojim vplivom na javno mnenje tudi sami ena izmed vej iste oblasti, mora biti tudi nad njimi vzpostavljen nadzor s strani politično konkurenčnih ali resnično neodvisnih medijev. V nasprotnem primeru zabrede družba v krizo, ki lahko gre tako daleč, da opozicija neha služiti za demokratični okras, se umakne iz te brezperspektivne igre in naredi politični prostor prozoren, da se vidi, kdo in kako vlada. Zadnji dogodki nekoliko že spominjajo na tak razplet. MILAN GREGORIČ PREJELI SMO "HUMANITARNI" POZIV ZLATOUSTA MINISTRU Primorske novice so 28. 01. 03 objavile pismo ministru D. Ruplu, v katerem pisec opozarja na poziv skupine poslank in poslancev, s katerim so zahtevali "ustrezen" (protiameriški) odziv naše države v zvezi z morebitno vojno v Perzijskem zalivu. Pisca namreč zelo skrbi, kaj bo s Sadamovo diktaturo, če bodo ZDA napadle to državo. Zaskrbljeno nam napoveduje humanitarno katastrofo, ki bi imela neslutene posledice za svetovni mir in za svetovno gospodarstvo. Ne glede na nedvomno I gorje, ki ga vsaka vojna prinaša, posebno civilnemu prebivalstvu, se sprašujem, kako mora nekdo (v tem primeru pisec pisma) brez tehtne analize in tako pristransko zagovarjati tako diktatorsko vladavino, kot je v Iraku, ki je sama po sebi humanitarna katastrofa. Sadam je že večkrat dokazal, da ne misli miroljubno in prav ameriška moč je do sedaj bila garancija, da se ni Sadamova napadalnost razširila na bližnje dežele, posebno na Izrael, kljub že začetim napadom, ki so bili pravočasno ustavljeni. Irak spada med tiste države, ki odkrito podpirajo muslimanske skrajneže in svetovni terorizem, ki zagotovo ne stremi k miru in spoštovanju drugačnih ureditev kot tistih, ki jih I zagovarjajo teroristi in verski fundamentalisti. V takih deželah je zločin, teptanje človekovih pravic in nasilje na dnevnem redu, tudi proti pripadnikom lastnega naroda. Zakaj iz tistih dežel vsi bežijo in iščejo zatočišče prav v deželah, ki zagovarjajo demokratični ustroj vladavine, med katerimi prednjačijo prav ZDA, kljub vsem nedostatkom, ki se neizogibno pojavljajo v razvojnih fazah demokratizacije? Danes bi moral vsakdo spoznati, da je vir nasilja in nedemokratičnosti ravno v deželah, kjer vladajo totalitarni režimi. Ti režimi so za civi- i lizacijske procese prava poguba in ovira. Dvomim, da bi se dalo s takimi režimi soustvarjati boljše mednarodne odnose. Njihov cilj je likvidirati vse, ki bi lahko drugače mislili. To izkustvo smo prav mi Slovenci boleče preživeli. Zato mislim, da je prav onesposobiti take diktature, ki so trajna grožnja človečnosti, demokracije in miru. Ustvarjanje neke "nove družbe", s prisilo in zločinom, se je že pokazalo popolnoma neučinkovito in je zgodovinska ovira vsakemu naravnemu napredku. Dajati potuho takim diktatorjem, ki oznanjajo legitimnost svojega vladanja s stodeset odstotnim volilnim konsenzom, je zločinsko. Pismo je v svojem bistvu le zavajalska taktika, da bi imelo vpliv na beročega indo-ktriniranega Slovenca (takih je, žal, še preveč) v odločanju proti vstopu Slovenije v NATO. Ustvarja se protiameriška psihoza, ki ima svoje korenine še v daljnem letu, žalostnega spomina, 1945. Zanimivo je zaznati, da so vsi današnji nasprotniki NATA, včerajšnji nasprotniki osamosvojitve Slovenije (vsaj tisti najbolj zaznavni v vladajoči nomenklaturi). Pa preverite, če mi ne verjamete, in vprašajte se, zakaj je tako. In ti isti imajo be- I sedo tudi v naši zunanji poli- tiki ter imajo zaslombo tudi v oportunističnih krogih jalovega intelektualizma SAZU, kot je razvidno iz poziva ministru podpisanega pripadnika DZ in člana odbora za zunanjo politiko. Upam, da je še nekaj Slovencev, ki mislijo s svojo glavo in ne bodo nasedli tistim, ki so zahtevali razorožitev Slovenije pred osamosvojitvijo, z že napol doseženim namenom uvedbe Sadamu sorodne vladavine. PAVEL FERLUGA ZAVOD IVAN CANKAR IZ GORICE DIJAKI NA OBISKU .....S................ Prof. Nataša Sirk in prof. Bruna Cijak sta pripeljali v torek, 11. t.m., dijake poklicnega trgovskega zavoda Ivan Cankar iz Gorice na obisk v naše uredništvo in prenovljeno stavbo Katoliške knjigarne, v kateri ima poleg drugih pomembnih slovenskih ustanov svoje uredništvo tudi naš Novi glas. Obisk je spadal v celodnevno študijsko "potepanje" po Gorici, med katerim so dijaki zavoda Cankar spoznavali slovensko prisotnost v mestu. Kot nam je povedala prof. Nataša Sirk, so take ekskurzije prepotrebne, saj današnji dijaki premalo poznajo slovensko prisotnost. Tudi zato sta se s kolegico odločili obiskati tudi naše uredništvo, kjer je glavni urednik Novega glasa prof. Andrej Bratuž spregovoril o nastanku našega tednika in o glavnih smernicah, ki se jih pri pisanju držimo. Pomembno je poudaril, da je slovenska prisotnost v središču Gorice in širše na Goriškem danes še vedno živa tudi po zaslugi vseh tistih, ki so slovensko besedo ohranili skozi desetletja, in ne nazadnje tudi po zaslugi časopisov, ki pričajo o trdni zasidranosti Slovencev v goriško mestno jedro. Odgovorni urednik Jurij Paljk je dijakom predstavil izdelovanje časopisa, jim spregovoril o slovenskih ustanovah v stavbi na Travniku 25 in še posebej o Goriški Mohorjevi družbi ter galeriji Ars. Mihec: Veš, jest sem močno zaskrbljen! Kuker se razvijajo stvari, ne bo dobrega! Jakec: Ma, kaj misleš na nevarnost, da se začne vojska v Iraku, ki bi lahko prou hmali šla čez mejo jen dobila svetovne razsežnosti? Mihec: Tudi! Sej vsi vemo, da, če pride do vojske, jo bomo vsi plačali gor jen, kuker kaže, do vojske bo pršlo, sej si Bush ne mure prvuščet, da bi se zdej premisliu jen pustil, da se sez Husseinom ukvarjajo sinje čelade jen Združeni narodi. Amerika če jemet Irak pod svojo oblastjo. Interesi so preveč veliki, (Iragi muj, kuker so veliki v Afganistanu jen u Čečenji. Sej se zna, nafta je vladar sveta! Jakec: Ne,čaki!Zmerejsmo pravli, da denarje sveta vladar! Mihec: Ben, tu je isto. Sej pravemo, da je nafta črno zla- S KAJ IN AS SKRBI... tu. Ne, ne. Mene skrbijo bolj domače stvari. Jakec: Ma, kaj? Ne mi reč, da ti djelajo sive lasi ministrski predsednik, njegov podpredsednik al pej minister za decentralizacijo, njihovo barantanje jen furanje države? Mihec: Kaj čješ, de si kva-rem zdravje za njeh?! Itak je ana žalost! Ne, ne! Bolj me martrajo bližnje stvari! Jakec: Ma, kaj? Te skrbi lllyjev protikandidat? Mihec: Ma, bejži, bejži! Vsak bo moral salabolsko dobro računat jen sklepat volilne pogodbe, če se čje resno kandidirat. Jen pole ena jen druzga bomo suodle po programih jen po tem, ali bo izpolnil obljube. Do zdej ni bil no- ben prov posebno skrben za našo narodno stvar! Jakec: A, za-stupem! Skrbijo te kandidature, zdej, ko kaže, de socialisti sez De Micheli-som na čelu čejo podpirat kandidata Doma svoboščin. Tudi jest sen radovjeden, kaj bojo nardili razni slovenski socialisti, ki podpirajo tu linjo. Mihec: Eh, kaj. Sej znajo! Glih socialisti me ne skrbijo. Tudi ta bot si bojo pomagali jen jo bojo speljali taku, da bojo vsi kontjenti, jen da bo še kej ostalo! Sej ti pravem. Dosti bliže naši skupnosti so stvari, ki me skrbijo. Jakec: Ma, kaj? Občni S zbor SSO-ja sez razpravo jen vo-lilnimi rezultati vred? Mihec: Ma, ne! Sej je blo vse predvidljivo. Ne djelat napak od našga odgovornega, da govoriš in govoriš in razlagaš, ku da samo ti znaš. Bi blo zadosti poslušat, kaj so govorile kašne žjenske že kašno Ijeto od tega, jen bi zastuopu, kako se bo končalo. Sej vješ, da ga ni bolj gluhega od tistga, ki niče poslušat. Vsekakor ne bo hudga, ne! V odbor so pršle mladi jen zdej bomo vidle, če si znajo tudi zavihat rokave! Glede kontinuitete pej ni za se bat, sej so zraven Maver, Pahor, Pav- lin jen Povše, alora... kaj čješ, da bo?! Skrbi me drugo! Jakec: Ma, kaj? Ne me držat na trnje! Povej mi! Mihec: Ma, če prou čješ, ti povjem. Skrbi me Primorski dnevnik! Jakec: Čaki, ne govort neumnosti! Zakaj te pej skrbi Primorski? Sej je ves teku Ijep, u barvah jen na doste straneh? Mihec: Eh, zakaj. Kaj nisi bral Primorskega dnevnika kašnih 10-12 dni uod tega? Jakec: Kaj pej? Mihec: Ja, sporočilo upravnega odbora Zadruge Primorski dnevnik, ne, ki prave, "da stroški za izdajanje našega dnevnika stalno naraščajo, v splošni krizni situaciji pa ostajajo tako državne pod- pore kot lastni prihodki v bistvu nespremenjeni, dolgovi pa še niso bili izplačani. Položaj zahteva budnost in trezno zaskrbljenost"! in jest ubogam. Jakec: Dej, dej! Ne govori take, sej so sprejeli nove člane v Zadrugo! Buode gvišen! Paticchio ne bo terjal, da plačajo kešen star dolg u tiskarni? Mihec: Ja, ma kešen je prou na občnem zboru od SSO-ja govoru, da je treba povezovat stvari jen šparat sile. Ne bi tel, de bi tu pomerilo... Jakec: Orpo, ta ued špara-nja sil je dobra! Ta bo veljala tudi za muajo ženo, keder mi ne da mira... Mihec: Ma, mouče, mou-če! Same take neumnosti ti huodejo po glavi! Bejžmo raj-še kej popit. Jakec: Prou praveš!