Turizem Haloze • Na Borlu nič, v Trakošcanu 68.000 obiskovalcev O Stran 2 Aktualno Ormož • Koliko državo in občino stane delovanje gimnazije O Stran 3 M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V U ¡¡J O"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 19. februarja 2019 Letnik LXXII • št. 14 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Gospodarstvo Ptuj • V Perutnini ta teden novi nadzorniki O Stran 3 Politika Gorišnica • Vojna med Kokotom in opozicijo O Stran 5 Vrtci Dornava • Res premalo prostora in igrač? O Stran 6 Občine Ormož • Ladinek V V 1 v • zapušča položaj direktorja O Stran 6 Gasilstvo Destrnik • Koliko denarja manjka za nakup vozila O Stran 7 v Šport Marko Drobnič • "Razmisliti o razširitvi 1. lige" O Strani 13 Podravje • V gostilnah vedno več natakarjev iz tujine Slovenske gostilne po hrvaško? Po podatkih ZZZS je bilo leta 2015 v Sloveniji zaposlenih 21 natakarjev, ki niso bili državljani Slovenije, lani pa 278. Zato ne bodite presenečeni, če vas bo natakar nagovoril v hrvaškem jeziku. Zakaj slovenski gostinci ne najdejo kadra doma , in kakšniso pogoji, zaposlovanja tujcev? ^^^^^^^^ V središču, strani 6 in 7 Foto: Črtomir Goznik Izobraževanje • Za koliko so občine preplačale gradnjo regijske osnovne šole o Stran 5 Kurentovanje • Ptujske pekarne ob a^ pustu prodajo pol milijona krofov o Stran 8 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! ^te.«. 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni. Več v notranjosti časopisa 2 Štajerski Aktualno torek • 19. februarja 2019 Haloze, Zagorje • Primerjava gradu Borl in dvorca Trakoščan Kaj vse smo že zamudili Medtem ko grad Borl na tej strani slovensko-hrvaške meje sameva in propada, dvorec Trakoščan na oni strani nevidne, a odločilne črte kar vrvi od življenja. Tam si lahko podrobneje ogledamo, kaj vse smo zamudili. Obe grajski arhitekturi, haloška in zagorska, sta bili pred kakšnima dvema desetletjema v primerljivem položaju: prazni in potrebni temeljite prenove. Hrvati so se obnove in trženja lotili, Slovenci (še?) ne. Po podatkih letnega poročila so leta 2017 v muzeju v gradu Trakoščan našteli 68.578 obiskovalcev, od tega približno 24 % tujih. Na gradu so organizirali številne delavnice, predavanja, razstave, koncerte in celo športne prireditve, na njih so našteli še dodatnih 580 obiskovalcev. V omenjeni številki turisti, ki so si le ogledali park, se sprehodili ob jezeru, v lokalu popili kavo, si privoščili zagorske štruklje, kaj kupili na stojnicah pod gradom ali le plačali parkirnino, seveda niso všteti. Za primerjavo: v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so istega leta našteli 67.600 obiskovalcev muzejskih zbirk, od tega približno dve Število obiskovalcev leta 2017: Borl 0 (grad je bil za javnost zaprt), Trakoščan 68.578. Foto: Črtomir Goznik tretjini na ptujskem gradu, preostanek pa v drugih razstavnih prostorih muzeja (Miheličeva galerija, Salon umetnosti, grad Velika Nedelja, grajska pristava Ormož, mitrej). Povzemimo: trakoščanski dvorec je turistom mikavnejši od slovitega ptujskega gradu. Obiskovalci pokrijejo skoraj polovico stroškov Koliko ljudi bi obiskalo obnovljen in urejen Borl, je seveda težko reči. Bo pa pri izračunu morda v pomoč podatek, da je leta 2017 bližnji mejni prehod Zavrč, do katerega vodi regionalna cesta pod gradom, v obe smeri prečkalo 1.862.506 potnikov. V prid dobremu obisku govori tudi odlična lokacija gradu, ki bi lahko primamila tudi tiste, ki za Borl prej sploh vedeli niso ... Poglejmo še druge številke. Delovanje in vzdrževanje dvorca Trakoščan se je v letu 2017 v 42 % pokrivalo iz lastnih dohodkov, preostanek je bil na plečih Republike Hrvaške. Pri tem je treba dodati, da so v omenjenem letu izvedli za 1,14 milijona kun ali dobrih 153.000 evrov investicij (morda ne bo odveč opomniti, da poleg dvorca skrbijo tudi za kar 87 hektarjev površin; predvsem parka, gozdov in jezera). Vnemar ne pustimo niti dejstva, da so le 800 metrov od dvorca Trakoščan nedavno zgradili štirizvezdični hotel z okoli 130 sobami in wellnessom. Medtem naš Borl potrpežljivo čaka na napovedano, a odmikajočo se obnovo -žal le enega od grajskih traktov . Eva Milosic Slovenija, Ptuj • Študentsko delo polni tudi pokojninsko in zdravstveno blagajno V štirih letih za pokojnine in zdravstvo 305 mio evrov Številni dijaki in študentje se v času šolanja odločijo za začasno delo. Organizirano je preko posrednikov, ki vsako leto na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) zaprosijo za koncesijo. Letos jih ima koncesijo 19. Največ študentskega dela posreduje podjetje ŠS s sedežem v Ljubljani. Njegove poslovalnice delujejo pod imenom e-študentski servis. Med večjimi ponudniki študentskega dela so še Agencija M servis, Študentski servis Maribor ter podjetji Študentski in Adecco. Od leta 2015 se od študentskega dela plačujejo prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Med „obdavčitvijo" plač iz rednega delovnega razmerja in študentskega dela tako dejansko skoraj več ni razlike. Na izplačilo za opravljeno delo se v obeh primerih obračunajo prispevki od plače in na plačo (bruto I in II), oboje skupaj približno tretjino od vrednosti zneska na napotnici. Delodajalec dodatno plača še 18 odstotkov koncesijske dajatve, ki se namenja za delovanje študentskih organizacij in domov, štipendije ter plačilo posrednikom za opravljanje dejav- nosti. Pri znesku 100 evrov na napotnici dobi študent izplačanih 84 evrov. Celotni strošek delodajalca, ki ga je dolžan poravnati študentskemu servisu, pa znaša 134 evrov. Razliko prejmejo država, študentske organizacije in koncesionarji. Na MDDSZ pravijo, da uvedba prispevkov na študentsko delo njegovega obsega ni niti zmanjšala niti povečala: „Obseg študentskega dela od leta 2013 naprej stagnira, kar kaže kumulativno število odde-lanih ur, kot izhaja iz poročil konce-sionarjev." Na Ptuju največ ponudbe del za strežbo, prodajo in proizvodnjo Najnižja urna postavka za študentsko delo znaša 4,73 evra bruto oziroma štiri evre neto. „Urne postavke so odvisne predvsem od podjetij. Višjo postavko ponudijo, prej dobijo želen kader. Povprečna bruto postavka se giblje med 4,73 in 5,92 evra," so pojasnili na Študentskem servisu Maribor, ki ima poslovalnico tudi na Ptuju. „Na Ptuju imamo v ponudbi največ pro- Foto: Črtomir Goznik Na ministrstvu za delo pravijo, da dodatne finančne obremenitve obsega študentskega dela niso zmanjšale. Študentje za zdravstveno blagajno 67, za pokojninsko pa 238 milijonov evrov Iz naslova študentskega dela seje v pokojninski blagajni v štirih letih zbralo 238 milijonov evrov. Zneski po posameznih letih so naslednji: 52 milijonov (2015), 59,8 milijona (2016), 60,3 milijona (2017) in 65,6 milijona evrov (2018). V zdravstveno blagajno so študentje v štirih letih prispevali 67 milijonov evrov. V letu 201514,7, v 2016 in 2017po 16,7, lani pa 18,8 milijona evrov. stih del v strežbi, razna dela v proizvodnji in pomoč v trgovini (delo na blagajni, nalaganje na police). Po drugi strani pa dijaki in študentje na tem območju največ povprašujejo po administrativnih delih. Zanimajo jih delo v pisarni, na bančnem okencu, pomoč v trgovinah z oblačili in kozmetiko ter delo na promocijah (hostese)." Mojca Zemljarič Kidričevo • Zanimanje za bone raste Zaslužni so novorojenčki Lokalna valuta sternthal, ki jo v obliki bonov občani Kidričevega uporabljajo že skoraj dve leti, se širi. Občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje je dalo v tisk dodatnih tisoč bonov. Vsak mesec jih je v obtoku že za 6.000 evrov, največji porabniki pa so starši novorojenčkov, ki si za občinsko darilo namesto evrov vse pogosteje izberejo bone. 1 A, STERNTHAL 1Q I \J€ VfiEDNOSTNISft^ 1 Foto: Vida Božičko V obtoku še dodatnih tisoč vrednostnih bonov sternthal. Ob rojstvu otroka si vsaka družina lahko izbere darilo v obliki bonov ali evrov. Če se odločijo za denar, dobijo 200 evrov na novorojenčka, če pa izberejo bone, jih dobijo v vrednosti 300 evrov. »S tem spodbujamo lokalno prebivalstvo k uporabi naše valute in danes se le še redki starši odločijo za denar,« je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar in dodal, da so drugi pomembni uporabniki tisti, ki so se zavezali k redni uporabi bonov. To so posamezniki, ki vsak mesec prevzamejo bone v določeni vrednosti, pomemben delež pa prispevajo tudi dijaki in študentje, ki so se odločili, da občinsko žepnino dobivajo v vrednostnih bonih. Lokalnih ponudnikov, ki sprejemajo vrednostne bone, je vedno več. Trenutno jih je okoli trideset, v to pa so vključeni frizerji, avtomehaniki, čebelarstva, prodaja domačih izdelkov na kmetiji, gostinstvo, mesarije, mizarstva, glasbena šola in še mnogi drugi. »Zanimanje in poraba rasteta. Še pred letom dni je bil mesečni obtok bonov za okoli 4.500 evrov, januarja letos je bil že za približno 6.000 evrov. Vsako leto je bolje in to je denar, ki v resnici ostane v občini. Računamo, da bo letos tega denarja za okrog 72.000 evrov,« je optimističen župan. Vida Božičko www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik torek • 19. februarja 2019 Aktualno Štajerski 3 Hoče • Magna ne zaganja proizvodnje Naročila v Gradec Kljub dogovoru in umiku ugovora na okoljevarstveno soglasje v obratu Magne v Hočah proizvodnje še ne bodo zagnali. V podjetju poudarjajo, da jim dogovor ne omogoča načrtovanega in takošnjega začetka proizvodnje. Foto: Magna "V Magni Steyr pozdravljamo dogovor med predstavniki Vlade RS, okoljevarstveno organizacijo ROVO ter občino Hoče-Slivnica in pripravljenost vseh ključnih deležnikov za dialog in iskanje rešitev v nastali situaciji. Ta dogovor nam ne omogoča načrtovanega in takojšnjega začetka proizvodnje v Hočah. Naša družba je sprejela zaveze do poslovnih partnerjev glede dobave avtomobilov v dogovorjenih rokih, ki smo jih zavezani izpolniti. Predvidevali smo, da bomo v minulem tednu lahko začeli proizvodnjo v Hočah. To v tem hipu ni mogoče, zato bomo ta del proizvodnje začasno opravljali v naši graški tovarni z uvedbo dodatnih izmen. Upamo, da bo dokončna rešitev za čimprejšnji zagon naše tovarne v Hočah najdena v čim krajšem času," so sporočili iz podjetja. (mz) Ptuj • Prodaja Perutnine Ptuj Zamenjava nadzornikov Agencija za varstvo konkurence (AVK) je ukrajinskemu hol-dingu MHP izdala soglasje za prevzem Perutnine Ptuj (PP). Foto: Črtomir Goznik Tako ni več ovir za dokončno prodajo skoraj 91-odstotnega deleža ptujske družbe, za katero je skupina Sij z ukrajinskim holdingom pogodbo podpisala novembra lani. Že pred tem so soglasje za prevzem izdali pristojni organi za varstvo konkurence v Avstriji, Srbiji, Makedoniji in Romuniji. Glede na izdano dovoljenje bodo v PP 21. februarja izvedli večkrat preloženo izredno skupščino in na njej menjali člane nadzornega sveta. Še pred prevzemom so si aktualni lastniki Perutnine decembra izplačali za devet milijonov evrov dividend. Ukrajinski vlagatelji so ob sklenitvi dogovora s Sijem napovedali, da nameravajo v proizvodno bazo v naslednjih štirih do petih letih vložiti okoli 200 milijonov evrov, s čimer želijo okrepiti obstoječi vertikalno integrirani poslovni model družbe ter vlagati v razvoj in tehnologijo, pa tudi v njene blagovne znamke. V javnosti so bila mnenja glede prevzema Perutnine s strani ukrajinskega kapitala mešana; na njihove domnevno sporne prakse na trgu EU je opozarjal predvsem konkurent, francoski LDC, ki je bil prav tako interesent za nakup. Slovensko vlado je opozarjal, da je pri odločitvi glede prevzema treba imeti pred sabo zaščito potrošnikov, rejcev, zaposlenih in konkurence. Živilsko-pridelovalna skupina MHP je vodilni proizvajalec perutninskih izdelkov v Ukrajini. S svojim lastništvom upravlja vse ključne faze vzreje perutnine in proizvodnje perutninskih izdelkov - od proizvodnje krmnih žitaric do valjenja jajc ter vzreje in predelave perutnine, trženje, distribucijo in prodajo (tudi prek franšiznih prodajaln MHP). Vertikalna integracija zmanjšuje odvisnost MHP od dobaviteljev in njeno izpostavljenost k povečanju cen surovin. (mz) Ormož • O financiranju Gimnazije Ormož Občina 150.000, država pol milijona evrov Gimnazija Ormož se zadnja leta srečuje s finančnimi težavami Na leto jim zmanjkuje okoli 150.000 evrov, kijih pokriva tamkajšnja občina, pa čeprav lokalne skupnosti zakonske obveze za kritje kakršnih koli stroškov za srednješolske programe nimajo. Preverili smo, kako kaže glede nadaljnjega financiranja. Kot je znano, se tudi ormoška gimnazija zadnja leta nenehno srečuje z nizkim številom vpisanih dijakov, kar posledično prinaša precejšnje finančne težave. Zaradi pomanjkanja denarja za financiranje dejavnosti je bil obstoj šole tudi že vprašljiv. Da bi samostojno gimnazijo ohranili v kraju, tamkajšnja občina od leta 2014 zagotavlja manjkajoča finančna sredstva. V letu 2014 je občina za delovanje zavoda nakazala vsega skupaj nekaj več kot 88.000 evrov, v letu 2015 že skoraj enkrat več - 165.000 evrov, v 2016 160.700 evrov, v letu 2017 je strošek narasel na več kot 170.000 evrov. Lani so namenili nekaj manj, in sicer 148.600 evrov, od tega slabih 117.000 evrov za sofinanciranje materialnih stroškov in projektov ter 16.600 evrov za plače. Obetaven trend: število I • • I vv dijakov narašča Večino, dobrega pol milijona evrov, je v lanskem letu za financiranje srednješolskega programa namenilo ministrstvo za izobraževanje. »Gimnazije so, tako kot vse srednje šole, financirane na podlagi pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva. Slednji določa način določitve cene na dijaka za posamezni izobraževalni program in določitev letnega obsega sredstev za zavod. Višina letnih sredstev zavoda je odvisna od tega, katere programe izvaja in koliko dijakov je vpisanih v program,« financiranje srednjih šol z gimnazijami vred pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu ter dodajajo, da tistim šolam, ki jih pestijo najgloblje težave, namenjajo tudi finančno pomoč: »V šolskem letu 2013/14, ko je število vpisanih dijakov padlo na 97, je ministrstvo Gimnaziji Ormož dodelilo dodatna sredstva, in sicer v višini tretjine sredstev, do katerih je sicer zavod upravičen na podlagi metodologije. Prav tako smo zavodu dodelili nov izobraževalni program Predšolska vzgoja. Od leta 2014 do danes se je število dijakov s 97 povečalo na 147, kar je obetaven trend.« Brez sprememb V letošnjem letu, kar se tiče financiranja, na ministrstvu ne načrtujejo nobenih sprememb. Predvidenih imajo okoli 499.400 evrov. Precejšnja sredstva, več kot Od leta 2014 do danes se je število dijakov v Gimnaziji Ormož s 97 povečalo na 147. Dijake vabijo s štipendijami in brezplačnim prevozom Občina izvaja več spodbud, da bi povečali vpis otrok v Gimnaziji Ormož ter s tem zmanjšali potrebna finančna sredstva. Čeprav po zakonu niso dolžni, subvencionirajo prevoz dijakov, ki so tako deležni brezplačnega prevoza v šolo in iz nje. V lanskem letu jih je stal nekaj več kot 9.000 evrov. Dijake pa prav tako vabijo z občinskimi štipendijami. V letošnjem šolskem letu štipendirajo 22 dijakov v skupnem znesku okoli 1.700 evrov na mesec, kar pomeni 20.400 na letni ravni. 150.000 evrov, bo tudi letos prispevala občina. Od tega bo 113.130 evrov namenila za sofinanciranje programov, plačilo materialnih stroškov ter šolskih in obšolskih dejavnosti. Za plače zaposlenih bodo zagotovili dodatnih 22.075 evrov. V proračunu imajo zagotovljenih 12.000 evrov za prevoze dijakov, nekaj tisočakov pa še za štipendije. Septembra bodo sicer razpisali 44 štipendij za dijake (gimnazija in predšolska vzgoja). Monika Horvat Foto: MH Financiranje Gimnazije Ormož s strani države I Leto I Sredstva v € I Od tega dopolnilna sredstva v € 2014 412.650 116.564 2013/2014 97 2015 383.191 / 2014/2015 124 2016 416.879 / 2015/2016 131 2017 457.356 / 2016/2017 140 2018 525.685 25.000 2017/2018 149 2019 499.437 Finančni načrt 2019 še ni usklajen 2018/2019 147 Vir: MIZS Koliko za delovanje Gimnazije Ormož prispeva občina I Namen sofinanciranja 2014 (v €) 2015 (v €) 2016 (v €) 2017 (v €) 2018 (v €) Materialni stroški in projekti 63.090 135.000 131.134 138.134 116.934 Stroški dela 15.405 15.405 17.788 20.260 16.600 Nabava opreme 0 0 2.600 3.640 6.000 Regresiranje prevozov dijakov 9.746, 14.718 9.260 8.420 9.100 Skupaj 88.242 165.123 160.782 170.454 148.634 V tem šolskem letu 22 štipendistov Štipendiranje dijakov Gimnazije Ormož Šol. leto 2014/15 Šol. leto 2015/16 Šol. leto Šol. leto 2016/17 2017/18 Šol. leto 2018/19 Število podeljenih štipendij 12 19 20 21 22 Skupni znesek štipendij na mesec 902 1.474 1.561 1.628 1.702 Vir: Občina Ormož Ptuj • Gorelo v kompleksu bolnišnice Uničena nekdanja mrtvašnica Gasilci PGD Ptuj in Grajena so v nedeljo zjutraj posredovali v kompleksu Splošne bolnišnice (SB) dr. Jožeta Potrča Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Zagorelo je v enem manjših zapuščenih objektov, nekdanji mrtvašnici. Objekt je bil v požaru uničen. Na nekaterih mestih je pogorel do tal, stene in streha so ožgani. V objektu naj bi se občasno nahajali brezdomci in narkomani. Kraj dogodka so si ogledali tudi kriminalisti, vendar včeraj zjutraj o vzroku požara še ni bilo informacij, prav tako ne o nastali škodi. Pogorišče so v nedeljo in včeraj nadzorovali gasilci, saj se je občasno iz požganega objekta kadil dim. (mz) 4 Štajerski Podravje torek • 19. februarja 2019 Dornava • Urejanje avtobusnih postajališč Požgana in poškodovana Svetniki občine Dornava so na seji v januarju kar nekaj razprave namenili idejam o urejanju avtobusnih postajališč po občini. Foto: MZ Lesena avtobusna postajališča v občini Dornaua Nedavno se je namreč zgodilo, da je avtobusno postajališče v Pre-radu, ki je bilo locirano v gozdu, na stičišču več cest, najprej pogorelo, nato pa bilo še poškodovano. Domneva se, da je bil požar podtaknjen. Ostanke požgane in polomljene lesene utice so odstranili. Po besedah župana Janka Merca avtobusnega postajališča na tem mestu več nimajo namena postaviti. „Vse kaže na to, da je bila utica verjetno namerno požgana. Če jo je nekdo požgal, poškodoval dvakrat, jo lahko še tretjič, četrtič. Poleg tega lahko zagori še gozd. Postavili bomo novo utico, ki bo izven gozda," je dejal župan. Svetnika Danijela Rusa in Marka Mernika je na seji zanimalo, kako bo s postavitvijo avtobusnih postajališč v naseljih Bratislavci in Strejaci. Tudi postajališče v Bratislavcih je nekdo poškodoval, v Strejacih ga po besedah Mernika nimajo že dve leti. Tudi postaja v Strejacih je bila v preteklosti večkrat tarača vandalizma. Župan Merc je pojasnil, da razmišljajo v smeri, da bi avtobusna postajališča v nekem obdobju uredili po celotni občini. Postavili bi takšna, ki se skladajo z okoljem. Med vasmi bi lahko bila tudi različna. Ponekod lesena, drugod kovinska s pleksi steklom ... „Zadeva pa ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Po predpisih je tako, da mora biti postajališče z utico osvetljeno, pridobiti je treba gradbeno dovoljenje. Glede na finančne zmožnosti računamo, da bi vsako leto obnovili po dve postajališči," je dodal prvi mož občine Dornava Janko Merc. Mojca Zemljarič Kidričevo • Novi Park generacij Park bo končan do poletja V središču Kidričevega ob Mercatorjevi trgovini nastaja novi park. Po nekaj predlogih so izbrali ime Park generacij. Igrala za otroke in klopce že stojijo, nameravajo pa še postaviti posebne fitnes naprave za starejše. Dela bodo zaključili do poletja, saj bo slovesno odprtje parka v času občinskega praznika. Foto: Vida Božičko V parku bodo postavili še razgibalne naprave za starejše, drogove za zastave in grb. V parku manjkajo še grb in dva drogova, kjer bodo obesili zastavi pobratenih občin. »Želimo postaviti še prav posebne fitnes naprave za starejše. Igrala za otroke že imamo. Zaradi imena parka želimo poskrbeti za vse generacije,« je povedal župan Anton Leskovar. Predlogi za ime parka so med drugim bili Park spominov, Park sprave in Park miru. »Menim, da je Park generacij še najbolj primerno poimenovanje. Sprava, mir in spomin so težke besede, pod besedo generacije pa lahko zajamemo vse občane,« je pojasnil župan. Na občini so odprti tudi za predloge o dopolnitvi parka. »Skulptu-ra otrok, ki plešejo v krogu, že stoji. Vsak od njih naj bi predstavljal eno od pomembnih obdobij za občino. Od vojne, povojnih pobojev, do ustanovitve občine. Podroben pomen pa bomo predstavili ob uradnem odprtju,« je še povedal Leskovar. VB Podlehnik, Videm • Občinske meje bodo uskladili z mejami parcel Uganka niso le državne, temveč tudi občinske meje Kje natanko potekajo meje med občinami? Povezovanje dveh baz podatkov, zemljiškega katastra in registra prostorskih enot, je razkrilo, da tega v resnici ne vemo. Koliko »spornih« občinskih meja imamo v Sloveniji ni znano, se bosta pa o razmejitvi v kratkem morali dogovoriti tudi Občina Podlehnik in Občina Videm. Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so poudarili, da ne gre za napako, temveč za različno vzpostavitev dveh baz podatkov: »Ti se sedaj, ko so vsi podatki v digitalni obliki, povezujeta.« Pojasnili so, da so meje občin določene z Zakonom o ustanovitvi občini ter o določitvi njihovih območij: »Določene so na način, da se območje neke občine določi z naštevanjem naselij, ki so v tej občini. Naselja in občine se evidentirajo v registru prostorskih enot. Meje naselij so se določile na kartografski podlagi, na isti podlagi so se vzdrževale in kot take tudi digitalizirale.« Po drugi strani so grafični podatki zemljiškega katastra, kjer se vodijo meje parcel, pridobljeni z digitalizacijo zemljiškokatastrskih načrtov ... Povedano preprosteje: register prostorskih enot in zemljiški kataster temeljita na različnih virih, zato so meje prostorskih enot (torej tudi meje občin) večinoma grafično neusklajene z mejami parcel. Na MOP so povedali, da se je ta neusklajenost pri uporabi podatkov izkazala kot problematična: »Namen naloge je, da se izvede postopek usklajevanja meja občin z mejami parcel, ki je enkraten in je namenjen vzpostavitvi urejenega stanja podatkov o mejah občin v Občini Podlehnik in Videm se bosta o poteku medsebojne občinske meje morali dogovoriti do konca marca. zemljiškem katastru. Cilj projekta je izdelan sloj meja občin, ki bo nedvoumno odražal razmejitev parcel med občinami.« Na Geodetski upravi RS (GURS) so predlog poteka meja občin že pripravili, so povedali na MOP: »Le približno sto parcel je bilo takšnih, kjer po predlogu GURS meja občine še ne poteka po meji parcel. Predlog je posredovala vsem občinam, ki imajo šest mesecev časa, da predlog GURS morebiti ob soglasju obeh (ali več) mejnih občin spremenijo.« Potek občinske meje Meje bodo dorekli na sestanku Za spodnjepodravske občine postopek usklajevanja mej parcel z mejami občin vodi Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju. Na Občini Podlehnik in Občini Videm so povedali: »Glede navedene tematike se predvideva organizacija sestanka, na katerem se bo dogovorilo o morebitnih problematičnih potekih mej. Na Geodetsko upravo RS pa je bila podana vloga oz. obvestilo za podaljšanja roka glede usklajevanja mej občin do 31. marca letos.« Hiša ne more ležati v dveh občinah, njiva lahko Zanimalo nas je, kako so lastniki posamezne parcele v dveh občinah doslej plačevali nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so pojasnili, da »sporna« območja zajemajo pretežno kmetijska in gozdna zemljišča: »Skladno s predpisi se NUSZ plačuje za zazidana stavbna zemljišča (stavbe) in v manjšem deležu za nezazidana stavbna zemljišča. Pri stavbah, za katere se plačuje NUSZ, je ta odvisen od površine, namembnosti stavbe in komunalne opremljenosti, stavba pa ne more biti v dveh občinah, zato takšna problematika ni bila zaznana. (...) Ravno tako MOP do sedaj ni bilo seznanjeno s problematiko glede odmere NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča, za parcele, ki so na območju dveh občin.« je namreč v pristojnosti sosednjih občin, zato ga tudi spremenita lahko le dotični občini. Med občinskimi plani so luknje Podatkov o številu občin s »spornimi« mejami z MOP niso posredovali, so pa povedali: »Rok za posredovanje pripomb je bil 31. januar 2019. Ker morajo predloge morebitnih sprememb uskladiti občinski sveti in so bile med izvajanjem projekta lokalne volitve, na predlog občin ta rok tudi podaljšamo, vendar le do 31. marca 2019.« Občine lahko spremembe sicer predlagajo le v 200-metrskem pasu glede na predlog GURS. Po zaključenem postopku bodo usklajene podatke evidentirali tako v Občini Podlehnik in Videm se bosta o poteku medsebojne občinske meje morali dogovoriti do konca marca. zemljiški kataster kot v register prostorskih enot. Usklajevanje meja na lastništvo parcel ne bo imelo nobenega vpliva, so zagotovili na MOP: »Lastniki parcel se prevzemajo od zemljiške knjige. Meje parcel se ob izvedbi projekta ne spreminjajo. Po izvedenem projektu bo pa jasno določeno, v katero občino (ali več občin, če meja občine ne bo potekala po parceli) spada konkretna parcela.« Usklajevanje meja parcel in občin ne bo zahtevalo parcelacije parcel; meje občin bodo tudi po usklajevanju še vedno lahko tekle čez posamezno parcelo, a naj bi bilo takih primerov karseda malo. Lastnikom parcel tako ob usklajevanju občinskih in parcelnih meja ne bodo nastali nikakršni stroški oz. obveznosti. Na MOP so opomnili, da občine morajo vedeti, katere parcele ležijo na njihovem območju: »V času digitalne izdelave občinskih prostorskih načrtov je pomembno, da se zagotovi mreža občin, ki poteka zvezno čez celotno območje Slovenije. S tem se izognemo zadregi prekrivanja območij ali pa celo lukenj med občinskimi plani, kar se je v času papirnate obdelave podatkov dogajalo.« Omenjene »luknje med občinskimi plani« niti niso tako presenetljive, če pomislimo, da vse do sodbe arbitražnega sodišča v Haagu približno pol hektarja veliko zemljišče na območju Haloze-Macelj ni spadalo ne v našo državo (v občino Žetale) ne v sosednjo Hrvaško (v občino Jesenje) ... Eva Milošič Foto: CG Foto: CG torek • 19. februarja 2019 Politika Štajerski TEDNIK 5 Gorišnica • S seje občinskega sveta Vojna med Kokotom in opozicijo Nesoglasja in napetosti med županom Jožefom Kokotom in koalicijo na eni ter opozicijo na drugi strani, ki ima v občinskem svetu večino, ne pojenjajo. Čeprav so gorišniški svetniki na januarski seji po prerekanju in nesoglasjih (SLS je zaradi nestrinjanja s kadrovanjem odborov in komisij celo protestno umaknila vse svoje predloge) potrdili vse člane občinskih odborov in komisij, so na tokratni seji znova obravnavali točko predlogi članov odborov in komisij. Ponovno so namreč imenovali nadzorni odbor, kjer je bilo precej vroče krvi. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (Kviaz) Miran Horvat je pojasnil, da je Kviaz na drugi seji obravnaval odstop Bojana Ivanuša iz nadzornega odbora. Od stranke SDS je prispel predlog o zamenjavi Ivanuša z Davidom Visenjakom, a se je komisija odločila za razrešitev celotnega odbora ter občinskemu svetu predlagala v potrditev novo sestavo nadzornega odbora. »Komisija se je odločila, da predloga SDS ne bo obravnavala, saj noben občinski organ ni zaprosil vseh strank, da podajo nove predloge za člane nadzornega odbora. Zato smo manjkajočega člana iskali iz tiste baze, ki so jo podale vse stranke. Po skoraj enourni debati je padla odločitev, da uravnovesimo delo občinskega sveta in prekli-čemo sklep, s katerim je bil na prejšnji seji imenovan nadzorni odbor občine Gorišnica. Predlagali smo, BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj, pridružite se naši družbi in naj vas očara DOŽIVETJE V TOSKANI 2 dni, odhod 30. marca 2019 y Na dvodnevnem izletu vas bo osupnila veličastna arhitektura Firenc - rojstni kraj renesanse. Utrli si bomo pot do mogočne katedrale, katere večbarvni zvonik, se povzdiguje 85 m visoko. Naslednji dan nas bo očaral sloviti Trg čudes, ki se ponaša z mogočno baziliko in znamenitim poševnim stolpom Piso, od tam pa bomo nadaljevali pot v mestece Lucco, kjer bomo v lokalni slaščičarni poskusili njihovo tipično sladico »Buccellatc VKLJUČUJE: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu ***, 1 x polpenzion, pokušino »Buccellato«, zunanje oglede po programu, turistično pristojbino, vodenje in organizacija izleta, prijavnino. Štajerski TEDNIK (j^AOloPTUJ jJ SONČEK pm (W) Odhod iz Ptuja in Maribora. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! »Imam občutek, da gre za zamere « »v *«i iz prejšnjih mandatov« Svetnica Donajeva seje strinjala z odstopom, opozicijo pa še takole okrcala: »Vse preveč imam občutek, da gre za zamere iz prejšnjih mandatov. Tukaj smo zaradi volivcev, ki so nam zaupali vodenje občine naslednja štiri leta. Ne razumem tega... Vodilo in moto naj nam bo delanje v dobro slehernega občana, ne glede na strankarsko pripadnost. Spoštovani svetniki, to metanje polen pod noge ne vodi nikamor!« Foto: M h Po mnenju svetnika Silva Soka (na desni) je Kviaz že drugič kršila poslovnik, zato je predlagal razrešitev komisije. da so novi člani nadzornega odbora: Danilo Horvat, Branko Valenko, Andrej Horvat, Mirko Štumpf in Denis Kolarič. Odločili smo se soglasno,« je pojasnil Horvat. Razrešili Kviaz Preden so besedo dobili svetniki, je župan Jožef Kokot dejal, da je komisija pravilno ravnala. A svetnik Miran Černesl se s tem ni strinjal: »Namesto svojega kandidata, ki je odstopil, smo predlagali nadomestnega člana. Ni pa v naši pristojnosti, da mi obveščamo preostale udeležence občinskega sveta, naj podajo svoje predloge ...« Razprava je dosegla vrelišče, ko je svetnik Silvo Sok poudaril, da je komisija kršila poslovnik ter predlagal, da se razreši člane Kviaza ter imenuje nove. »Že prvič ste rekli, da Kviaz ni pripravil korektnega predlog kandidatov za sestavo delovnih teles. Seštejte si svetnike, kako ste bili zastopani v odborih. Videli boste, da ste bili enakomerno zastopani po strankarski liniji, v skladu z glasovi. Če je tako, predlagam, da naša članica iz vrst SLS Milena Do-naj izstopi iz Kviaza. Pa predlagajte svojega člana in imejte vse komisije in odbore, pa bomo videli, kako boste delali. Odgovornost boste nosili vi!« je protestiral župan. Brez nadzornega odbora V nadaljevanju so svetniki razrešili Kviaz ter sprejeli novo sestavo komisije, ki jo sestavljajo: predsednik Miran Černesl (SDS), Darko Valenko (nestrankarski kandidat) in Silvo Sok (NSi). V zvezi z imenovanjem nadzornega odbora pa so odločili, da bodo pozvali stranke k ponovni podaji predlogov za imenovanje nadzornega odbora. »Do sedaj v občini Gorišnica ni bilo stagnacij. S tega mesta se bom trudil, da se bo občina še naprej gospodarno razvijala, čeprav imate vi duhovnega vodja Soka. Vidim, kako se pogledujete, si kimate. Vi mislite, da s tem nagajate županu, a ste se zmotili. S tem delate škodo vsem občanom! Če se občina ne bo razvijala, kot bi se morala, boste za to vi odgovorni. Hvala za takšno sodelovanje, vendar to ne vodi nikamor!« je sejo zaključil župan. Monika Horvat Sp. Podravje • MO Ptuj bo občinam vračala denar Občine preplačale gradnjo Poročali smo že, daje gradnja regijske osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami dr. Ljudevita Pivka stala manj, kot je bilo sprva ocenjeno. Foto: Črtomir Goznik Novo šolo dr. Ljudevita Pivka so slovesno odprli septembra 2016. Občine so se s sporazumom zavezale pokriti vsaka svoj finančni delež. Nakazale so ga Mestni občini (MO) Ptuj. Na ptujski občini so izdelali dokončen izračun vseh stroškov, povezanih z gradnjo. Ta je pokazal, da so okoliške občine upravičene do povračila 164.000 evrov. „MO Ptuj se je 11. junija 2018 s sklepom Kolegija županov zavezala, da bo v proračunskem letu 2019 občinam sofinancerkam izgradnje OŠ PP dr. Ljudevita Pivka vrnila razliko med ocenjeno investicijsko vrednostjo iz sporazuma in pogodb ter končno realizirano vrednostjo investicije, brez zamudnih obresti," so pojasnili v vodstvu MO Ptuj. Največji znesek vračila bo prejela občina Kidričevo (24.000 evrov), ki je izmed okoliških občin tudi največ prispevala za gradnjo (179.000 evrov). Občina Videm bo prejela dobrih 20 tisočakov, občine Majšperk, Markovci in Gorišnica vsaka po 14.000 evrov, Hajdina 13.000, Cirkulane, Dornava, Destrnik in Juršinci med 8.000 in 10.000 evri, Podlehnik 7.000, Sv. Andraž, Trnovska vas, Zavrč in Žetale pa vsaka okrog 5.000 evrov. Mojca Zemljarič Foto: Mh 6 Štajerski V središču torek • 19. februarja 2019 Slovenija, Podravje • V gostilnah, barih in restavracijah vse več natakarjev ne govori slovensko Lani izdanih 279 dovoljenj in soglasij za Pomanjkanje delavcev je problem, s katerim se srečuje veliko panog. V gradbeništvu je to že stalnica, v zadnjem Število izdanih dovoljenj za tujce za delo natakarja je v treh letih strmo naraslo. Tudi na območju Spodnjega Turizem v Sloveniji cveti že peto leto zapored. Gostov je iz leta v leto več, usposobljenega kadra za delo v turizmu in gostinstvu pa premalo. Kljub temu da pod-ravska regija ni najbolj turistično razvita, pomanjkanje gostinskih delavcev občutijo tudi restavracije in lokali pri nas. Zaradi premalo strokovno usposobljenega kadra velik del potreb zapolnijo študentje. Ker jih je očitno premalo, je vse več delavcev iz tujine. Slovenski gostinci pogosteje zaposlujejo kuharje, sobarice in natakarje iz Bosne, Srbije in Hrvaške. Zlasti delavci iz Hrvaške so zaradi bližine meje vse bolj prisotni tudi v gostiščih v okolici Ptuja, zato ne bo nič nenavadnega, če se boste v prihodnjih dneh usedli na teraso ali stopili za šank ene od priljubljenih gostiln in vam bo natakarica postregla v hrvaščini. Zakonodaja glede javne rabe jezika sicer predvideva znanje slovenščine pri delu s strankami, vendar so lokali in gostilne v privatni lasti in je zato to stvar razpisnih pogojev zaposlovalca. »Žal je tako, da v zasebnem sektorju delodajalci sami določijo nivo znanja slovenščine glede na delovno mesto, ki ga bo tuji delavec opravljal. Če gre za delovno mesto, kjer ima stik z gosti, je seveda obvezno tudi znanje slovenščine,« pojasnjuje generalna sekretarka Sindikata za gostinstvo in turizem Breda Črnčec ter dodaja, da v resnici, kljub zakonu, pogosto ni tako. »Delavcev v gostinstvu primanjkuje že nekaj let, zato so zaposljivi tudi delavci, ki jezika ne obvladajo. Če ga že razumejo, pa ga težko govorijo. Težava ni le v jeziku, ampak tudi poznavanju zakonodaje. Ker so vse pogodbe o zaposlitvi zapisane v slovenščini, se zgodi, da le-to podpišejo, ne da bi sploh razumeli, kaj so podpisali. Zaradi neznanja slovenščine zato prihaja do velikih zlorab in izkoriščanja teh delavcev.« Tuji delavci pogosto • I «v v • izkoriščani »Veliko jih sploh ne ve, da so jim pravice kršene ali da jih delodaja- Pri poslovanju s strankami je zakon jasen: »Poslovanje v 1 v v • • • 1 f slovenscini je obvezno!« Področje o uporabi slovenskega jezika ureja Zakon o javni rabi slovenščine. Nadzor nad tem izvaja Inšpektorat za delo, sam zakon pa sodi v pristojnost Ministrstva za kulturo oziroma njegovo specializirano telo Služba za slovenski jezik. Zakon o delovnih razmerjih ne vsebuje določb o obvezni uporabi slovenskega jezika pri zaposlovanju in poslovanju gospodarskih družb. Tako jasnih določil, ki bi postavljala jezikovne omejitve pri zaposlovanju oziroma zahteve po znanju slovenskega jezika glede na specifično delovno mesto, ni. To pa zapoveduje Zakon o javni rabi slovenščine. Zakon se pri tem dotika tako rabe slovenščine pri uradnem delovanju kot tudi potrebnega jezikovnega znanja in pravil poslovanja s strankami. Na podlagi 14. člena ZJRS vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik. Dolžnost zasebnega delodajalca je, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine in pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine. - Pri nas streže vse več tujih natakarjev, največ jih prihaja iz držav nekdanje Ormož • Zamenjava na čelu občinske uprave Kdo bo županova izbira V Ormožu prihaja do zamenjave na vrhu občinske uprave. Gorazd Ladinek (levo) zapušča položaj direktorja občinske uprave. Ime njegovega naslednika naj bi bilo znano konec februarja. Potem ko je konec decembra lani županovanje na Občini Ormož prevzel Danijel Vrbnjak, je začel vleči prve kadrovske poteze. Spremembe v občinski upravi je sicer naznanil že pred časom, sedaj pa jih je začel udejanjati. Dosedanji direktor občinske uprave Gorazd Ladinek, ki ga je na to delovno mesto maja lani imenoval nekdanji župan Alojz Sok, kot kaže, zapušča občinsko upravo. »Kot sem že napovedal, želim reorganizirati občinsko upravo, uvesti nove zadeve. Padla je odločitev, da zamenjam direktorja in da zadeve zapeljemo v drugo smer, bolj projektno. Želim, da bi bili uspešnejši pri črpanju državnih in evropskih sredstev. Ravno tukaj vidim največji primanjkljaj. Upam, da bomo z novo močjo to izboljšali,« je pojasnil aktualni župan. Kdo bo zasedel direktorski stolček, ni napovedal. Ime naj bi bilo znano konec februarja. Za izjavo v zvezi s tem smo zaprosili tudi Ladineka, ki pa se je vzdržal komentarja. Monika Horvat Dornava • Očitki občinskih svetnikov na račun vrtca „Vpisali smo vse, ki so izpolnjevali pogoje" „Ne drži, da v vrtec ne bi sprejeli vseh otrok, za katere smo prejeli popolne vloge," na očitke, da v novem vrtcu v Dornavi naj ne bi bilo prostora za otroke iz dornavske občine, odgovarja ravnatelj OŠ Dornava Iztok Hrastar. Občina Dornava je lani ob šoli zgradila nov vrtec. V njem deluje šest oddelkov, vrtec obiskuje 111 otrok, zanje skrbi šest vzgojiteljic in sedem pomočnic. Svetnik Dominik Kukovec je na januarski seji občinskega sveta opozoril, da v novem vrtcu naj ne bi bilo dovolj prostora za vse vpisane otroke iz občine Dornava. Medtem naj bi prostor v vrtcu zasedali tudi otroci iz drugih občin. Ravnatelj Hrastar pravi, da je očitek neutemeljen. „Aprila 2018 smo za vpis prejeli 33 vlog, od tega jih šest ni izpolnjevalo starostnih pogojev, tri so bile nepopolne in so bile po dopolnitvi pozitivno rešene. Starostni pogoj je, da je otrok septembra, ko začne obiskovati vrtec, star 11 mesecev. Če ta pogoj ni izpolnjen, vloge niti ne točkujemo. Rezervacije zaradi ekonomskega vidika ne pridejo v poštev, ker bi ta strošek v celoti padel na občino. Kot dober gospodar moramo skrbeti za to, da so kapacitete zapolnjene. Če se čez leto sprosti kakšno mesto, je otroka možno vpisati tudi tisti čas." V vrtcu premalo igrač? Svetnik Rok Strižič je na seji občinskega sveta povedal, da naj bi bil vrtec nekoliko podhranjen z didaktičnimi pripomočki (igračami). „S selitvijo v nove prostore so se pogoji v vrtcu bistveno izboljšali. Veliko število igrač še ne pomeni tudi kakovostnega vzgojno-izo-braževalnega procesa. V prvi vrsti so pomembne vzgojiteljice in pomočnice, ki dobro opravljajo svoje delo. Nabavimo veliko materiala za kakovostno delo z otroki, predvsem za kreativno ustvarjanje. Več vlagamo v ta segment kot pa v same igrače. Seveda imamo tudi igrače, a v okviru zmožnosti. Bolj smiselno se nam zdi, da z otroki ustvarjamo, kot pa da bi jim predvajali risanke," je razložil ravnatelj. V starem vrtcu dve učilnici Zaradi vrtca, ki so ga priključili k šolskemu poslopju, naj bi bila šola prikrajšana za nekaj prostora, je na občinski seji izpostavil svetnik Srečko Kondrič. „V šoli sta že od leta 2007 delovala dva oddelka vrtca. Ti dve učilnici sta se sedaj sprostili, smo pa za potrebe vrtca namenili tri druge dosedanje šolske prostore. Dejansko je tako šola prikrajšana za en prostor. V starem vrtcu, ki je sedaj prazen, želimo ureditvi dve učilnici: za gospodinjski in tehnični pouk. Gre za predmeta, ki sta na urniku najmanj ur, zato bi ju najlažje preselili v sosednjo stavbo. Prostore bi bilo treba nekoliko preurediti (prezidati in pobeliti), zagotoviti varnostne standarde, opremo bi preselili. Računamo, da bi to uredili do septembra letos. Učilnico za gospodinjski pouk bi lahko priložnostno uporabljalo katero izmed društev, tehnično učilnico bi lažje uporabljal tudi hišnik. Zaenkrat imamo prostora dovolj. Za šolsko leto 2020/21 je predviden večji vpis v prvi razred in bomo dodatno učilnico potrebovali," je še pojasnil ravnatelj OŠ Dornava Iztok Hrastar. Mojca Zemljarič torek • 19. februarja 2019 V središču Štajerski 7 Izdana dovoljenja in soglasja za natakarje v obdobju med 2015 in 2018 delo tujih natakarjev času pa veliko tujcev dela tudi v gostinstvu in turizmu. Podravja lahko v zadnjem času opazimo večje število hrvaških natakarjev. I Leto | ¡Število 2015 21 2016 33 2017 123 2018 278 Vir: ZZZS Foto: Črtomir Goznik Jugoslavije. lec izkorišča, če pa to vedo, pa ne vedo, kam se obrniti po pomoč. Pri vseh teh problemih tujih delavcev bi bil absolutno potreben večji in učinkovitejši nadzor inšpekcijskih služb,« meni sindika-listka Breda Črnčec. Tuji delavci v gostinstvu pogosto delajo več kot osem ur in ne dobijo plačanih nadur. Velikokrat ne dobijo zakonsko določenih dodatkov ali ugodnosti, ki jih imajo slovenski kolegi. Visokokakovostnega kadra ni več Zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine med natakarji so vedno bolj nezadovoljni tudi gostje. Vsak si želi, da bi gostinsko osebje dobro govorilo slovensko, da bi bil gost vrhunsko postrežen, a to so iluzije. Visokokvalificiranega kadra ni več. Vzrok za to je treba iskati tudi v deregulaciji teh poklicev. Danes je namreč lahko že vsakdo natakar in gostinec, zato ne potrebuje posebne izobrazbe. Četudi je nekaj natakarjev, ki so visoko usposobljeni, pa ti ta de- lovna mesta pogosto zapuščajo. Zaradi vse večjih potreb so vse bolj obremenjeni in izčrpani, za podobno ali boljše plačilo lahko opravljajo tudi enostavnejše delo. »Problematika je kompleksna, tudi sociološke narave, saj ne gre le za pomanjkanje ustreznih kadrov v sezonah, temveč širše. Ljudje odhajajo v druge panoge, saj dodatno oviro predstavlja narava dela. Delo natakarja je večinoma ob praznikih, koncu tedna, zvečer in ponoči. Tudi stroški dela so za delodajalce izredno obremenjujoči in v škodo obeh, tako delavca kot delodajalca. Zaradi tega nismo primerljivi s tujimi državami, ki imajo nižje obdavčene stroške dela, s katerimi nas ves čas primerjajo,« meni direktorica Turistično gostinske zbornice Klavdija Perger. Naslednja turistična sezona se lahko zalomi ... Reševanja problematike kadrov se je zato treba lotiti takoj. »Zaposleni v panogi, lastniki in država bi morali problematiko pomanjkanja kadrov reševati celostno, sistematično in načrtovano. Ob vključevanju vseh deležnikov. Tudi mlade je treba vključevati, jih motivirati in jim zagotoviti priložnost za karierni razvoj. Pomembno vlogo igrata delovno okolje in odnos delodajalcev do zaposlenih. Prijaznost do zaposlenih in človeški odnos do potreb vsakega posameznega zaposlenega naredita vzdušje na delovnem mestu veliko bolj prijetno,« razmišlja Pergerjeva in dodaja, da ugodni kazalci rasti turizma pri nas niso le spodbudni. Če ne bomo rešili situacije s pomanjkanjem delavcev, se lahko naslednja turistična sezona celo zalomi. »Obetavno turistično gospodarstvo se ne bo moglo razvijati in rasti brez sistematičnega reševanja kadrovske problematike, za kar bo potrebnih več naporov tako od delodajalcev, izobraževalnih institucij, kot tudi od pristojnih državnih organov,« je prepričana sogovornica. Vida Božičko 40 % vseh študentskih del v Podravju je gostinskih Slovenski gostinci pomemben del kadra najdejo na študentskih servisih. Saša Praček iz E-študentskega servisa pravi, daje bilo lani za strežbo objavljenih 3.400 del, od tega v Podravju 600. Trenutno je za delo v strežbi objavljenih 900 prostih mest. V podravski regiji jih je 140. To je visoka številka, sploh če jo primerjamo z vsemi razpoložljivimi deli v Podravju, ki jih je 340. »Res je potreba po tem kadru velika, a ne moremo reči, da je številka povsem realna. Podjetja pogosto ne dobijo kadra ali pa se osebe hitro menjajo, zato dela ves čas oglašujejo, in to kar na zalogo,« razlaga Saša Praček in dodaja, da vsekakor ni strežba edino delo, kije na voljo študentom. Podatki kažejo, daje bilo lani v strežbi opravljenih le 13 odstotkov od vseh del. Tuji delavci so pripravljeni delati v neugodnih razmerah in za slabo plačilo Za gostinski poklic je značilen neugoden urnik, pogosto je delo fizično zahtevno in slabo plačano. Po podatkih raziskave Napovednik zaposlovanja se zato poklic natakarja uvršča na seznam poklicev, pri katerih imajo delodajalci težave pri iskanju ustreznega kadra. Med slovenskimi državljani je vse manj zanimanja za to delo, potrebe pa iz leta v leto rastejo, kar kažejo tudi statistični podatki. »V letu 2018 so delodajalci sporočili Zavodu 5.397 prostih delovnih mest za natakarje. V januarju letos je bilo teh prostih delovnih mest 456, v Spodnjem Podravjujihje bilo 21,« so pojasnili na Zavodu za zaposlovanje in dodali, da so zaradi slabega odziva slovenskega kadra začeli opažati rast tujih delavcev, kar je razvidno iz tabele. V tabeli so skupaj zajeti tako podatki za izdana delovna dovoljenja kot tudi za soglasja. Največ delovnih dovoljenj je bilo izdanih za delavce iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, lani jih je bilo 89, največ soglasij pa za delavce iz Srbije in Makedonije, takih paje bilo kar 189. »Tuja delovna silaje očitno še pripravljena delati v neugodnih razmerah in za praviloma slabo plačilo,« so povedali na Zavodu. Destrnik • Vroče okrog nakupa gasilskega vozila za PGD Desenci Občina društvo prikrajšala za 36.000 evrov Pri sprejemanju letošnjega proračuna občine Destrnik so se kopja najbolj lomila okrog vprašanja nakupa novega gasilskega vozila za PGD Desenci znamke Scania s cisterno kapacitete 6.000 litrov, 360 konjskimi močmi, pogonom 4x4 ter sodobno operativno in tehnično opremo za reševanje. Prejšnje vodstvo občine z županom Vladimirjem Vindišem se je zavezalo, da bo občina za potrebe dela PGD Desenci kupila novo vozilo, saj je staro dotrajano in bi bolj kot na intervencije sodilo v gasilski muzej. PGD Desenci je z Občino Destrnik sklenilo pogodbo, da bo lokalna skupnost nakup novega vozila financirala v treh delih, zadnji del financiranja se izvede v letu 2019. Ker se je novembra na volitvah zamenjalo vodstvo občine, se je zalomilo tudi financiranje nakupa gasilskega vozila. S pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo občina letos za ta namen zagotovila 42.000 evrov. V proračunu 2019, ki so ga destrniš-ki svetniki potrdili na seji minulo sredo, je na postavki za nakup vozila ostalo samo šest tisočakov. Svetnik Branko Horvat, ki je bil v minulem mandatu tudi podžupan, je na postavko za nakup vozila vložil amandma, a ga županov glasovalni stroj oziroma svetniki Liste Najprej Destrnik niso podprli. Horvat je predlagal, da bi denar za nakup vozila prerazporedili iz postavk za nabavo računalniške opreme, izdelavo občinskega glasila in iz proračunske rezerve. Temu predlogu je župan ostro oporekal. „Občan bo po novem spet mesečnik, računalniško opremo je nujno zamenjati. Če ilustriram: sedaj imamo stari fičo. V času, ko sem v preteklosti vodil občino, je bila naša računalniška oprema kot atomska fizika. Proračunske rezerve se ne bomo dotikali. Kaj če se kaj zgodi in jo bo treba sprostiti." Da bi na postavki za PGD Desenci bilo treba zagotoviti še manjkajočih 42.000 evrov občinskega denarja za nakup novega vozila, so poudarili tudi svetniki Elizabeta Fras, Matej Sužnik in Anton Žampa. Slednji je povedal, da je bil na čelu PGD Desenci 20 let in dobro pozna potrebe društva. „Gasilsko društvo je namenjeno varovanju in zaščiti občanov ter njihovega premože- nja. Od kod si jemljemo pravico, da vodstvo sredi nakupa kaznujemo na način, da društvu ne zagotovimo denarja. Ljudje v društvu delajo prostovoljno. To ni pravično do njih in ne do ljudi," je poudaril. Sužnik je spraševal, kako naj PGD Desenci opravlja naloge zaščite in reševanja z vozilom, kot ga ima. „Gre vendar „Vozilo potrebujemo za zagotavljanje požarne varnosti" Predsednica PGD Desenci Majda Kunčnik je povedala, da društvo zapletov pri financiranju nakupa vozila in zapiranju finančne konstrukcije ni pričakovalo. „Šokirani smo," je izpostavila in dodala: „Vozilo je v nadgradnji, čez mesec in pol ga predvidoma pripeljemo v Desence. Gasilci novo vozilo potrebujemo za operativno delo. Ne za fotografije na koledarju, temveč za zagotavljanje požarne varnosti. To ni vozilo, ki bi bilo kot avtobus in bi se z njim vozili na izlete. To je vozilo, ki bo služilo ljudem. Naše sedanje vozilo je staro 39 let. Cena novega vozila je 172.000 evrov. Do maja moramo plačati še 72.000 evrov. 42.000 evrov, ki bi jih po pogodbi morali prejeti od občine, nam sedaj predstavlja precejšen primanjkljaj." Foto: Črtomir Goznik Dosedanje vozilo PGD Desenci je sicer operativno usposobljeno, a je svoje že odslužilo. za ljudi." Pet članov občinskega sveta (Fras, Goričan, Žampa, Sužnik in Horvat) je glasovalo za amandma, preostalih šest iz Pukšičeve Liste Najprej Destrnik je bilo proti. Na proračunski postavki za vozilo PGD Desenci je tako letos namesto 42.000 le 6.000 evrov. Dokončnega ne financiranju nakupa iz občinskega proračuna župan Franc Pukšič sicer ni izrekel. V razpravi je omenil, da bo v roku treh mesecev na mizi rebalans proračuna ... Trije svetniki, Elizabeta Fras, Branko Horvat in Branko Goričan, so na seji dejali, naj se njihova tokratna sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta nakaže na račun PGD Desenci. Župan Pukšič je porogljivo pripomnil, da je to odpovedovanje sejninam otročje dejanje in naj se potem odpovejo sejninam za celotni minuli mandat. Frasova je odgovorila, da to opazko dojema kot žalitev. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Podravje torek • 19. februarja 2019 Drstelja • Obrtno-poslovna cona Ni interesa za zemljišča Občina Destrnik je minuli teden izpeljala poizvedbo o zanimanju investitorjev za zemljišča v obrtno-poslovni coni Drstelja. Župan Franc Pukšič je domače podjetnike, ki bi bili zainteresirani za investiranje v OPC Drstelja, na sestanku v ponedeljek, 4. februarja, pozval, da do četrtka, 7. februarja, občini predložijo pismo o nameri. Po izteku roka je župan Pukšič povedal, da so na občino dobili eno namero, in sicer interes za nakup 2.000 m2 zemljišča. Velikost cone je sicer 7.000 m2. „(Ne)zanimanje investitorjev kaže na to, da je bilo oblikovanje OPC na Drstelji popoln nesmisel. Če pa so se že lotili projekta, bi morali podjetnike o tem pravočasno informirati. Vsaj pred dvema letoma. Kakšen smisel je bil v tem, da se je za projektno dokumentacijo potrošilo 30.000 evrov?" poudarja Pukšič. MZ Kidričevo • V komasacijo še zadnjih 180 ha Ujeti želijo še to programsko obdobje V občini Kidričevo komasacije še niso izvedli le na 180 hektarjih na območju katastrske občine Apače. Gre za zelo razpršeno območje, kjer je med kmetijskimi zemljišči tudi veliko hiš, zato v prejšnjih poskusih niso dobili soglasja občanov. Sedaj jim je končno uspelo, in ko bodo prejeli odločbo, lahko začnejo z deli. Foto: Arhiv ST »Zbrali smo 70 X podpisov, ki jih je zdaj še treba overiti. Nato lahko določimo ubod, in če bo vse steklo kot po maslu, lahko jeseni dobimo pravnomočno odločbo. Nato bomo dali vlogo na javni razpis in v najboljšem primeru še v letu 2021 izvedemo projekt,« razlaga Mojca Meško, ki je na Občini Kidričevo zadolžena za to investicijo. Ob tem poudarja, da so to roki, ki so idealni, in če se kdo pritoži, se lahko vse skupaj precej zavleče. Po njenih ocenah naj bi investicija stala približno 300.000 evrov, vzporedno bodo prijavili še en projekt, saj bo treba urediti tudi poljske poti. Ta del ocenjuje na 100.000 evrov. »To je še zadnji del, ki v občini ni skomasiran. Pred 15 leti ni bilo soglasja lastnikov, sedaj ga imamo in upamo, da projekt čimprej izpeljemo. Če bo sreča, še v tem programskem obdobju, sicer pa takoj v naslednjem,« je zatrdil župan Anton Leskovar. Vida Božičko Videm • Permakulturni inštitut Maribor pridelavo zelenjave širi v Haloze V Trdobojce prihajajo novosti Permakulturni inštitut Maribor je pred leti v Mariboru vzpostavil demonstracijsko-raziskovalni center t. i. ekosistemske pridelave zelenjave, do leta 2030 naj bi takšnih centrov po vsej državi zraslo še 60. Eden od njih bo v Trdobojcih v občini Videm. Demonstracijski center u Mariboru je že zaživel, kmalu bo tudi u Trdobojcih 79. Foto: arhiv Permakuiturnega inštituta Maribor Ustanovitelj mariborskega per-makulturnega inštituta Matej Kline je pojasnil, da je inštitut neprofitna okoljevarstvena organizacija: »Na primeru dobrih praks in trajnostnih rešitev želimo kmetom in drugim podati znanja o gospodarjenju, ki ne bi bilo le okoljsko sprejemljivo, temveč bi okolje tudi regeneriralo. Ne ukvarjamo pa se le s kmetijstvom, temveč tudi z energetiko, gradnjo itd.« Doslej so zelenjavo pridelovali v Mariboru, nedavno pa so v Trdobojcih kupili ekološko kmetijo. »Na posesti je zelo lepo vidna degradacija okolja, ki jo kmetijstvo, tudi ekološko, dandanes povzroča. Kmetija leži v varstvenem območju Natura 2000, kjer je biodiverziteta zelo velika. Zaradi napačnih kme- tijskih praks, ki so se tam uporabljale, pa se ta izgublja,« je razložil Kline. Še letos nameravajo kmetijo re-generirati in tam vzpostaviti nov demonstracijski center. »Ljudje si bodo v Trdobojcih ekosistemsko pridelavo zelenjave lahko ogledali oz. se je naučili, saj bomo organizirali tudi izobraževanja in se povezali s šolami. Postaviti nameravamo žago za razrez lesa in energetsko učinkovit rastlinjak, v načrtu imamo tudi hišo trajnostne gradnje s sončno elektrarno. Prikazovali bomo holistično pašno rejo, skupaj s posestjo smo namreč kupili tudi jelene.« Preizkusiti se nameravajo tudi v ekološkem turizmu. Eva Milošič Zabojčki s svežo zelenjavo kmalu tudi v Halozah in na Ptuju? V Permakulturnem inštitutu Maribor ponujajo t. i. zabojčke zdravja s tedensko zalogo sveže zelenjave. Trenutno imajo okoli 300 odjemalcev, a vsi niso redni. Ustanivitelj inštituta Matej Kline je povedal, da zabojček vsebuje zelenjavo, pridelano na ekosistemski način in zato bogatejšo s hranili: »V zabojčku je sezonska zelenjava, tudi do 20 različnih vrst hkrati.« Vsebino zabojčka lahko stranke določijo same ali pa izberejo sezonski zabojček, v katerem se vsak teden skriva kaj drugega. Zabojčke zdravjaje mogoče naročiti na spletu, a jih je za zdaj mogoče prevzeti le v Mariboru, Celju in Ljubljani. »Zabojčke je mogoče prevzeti v vseh naših demonstracijskih centrih, kmalu torej tudi v Trdobojcih, morda tudi na Ptuju,« je napovedal Kline. Uporabniki si zelenjavo izberejo sami in jo plačajo po ceniku. Podravje • Zaradi daljšega pustnega časa več krofov kot običajno V Ptujskih pekarnah bodo ocvrli milijon krofov V času pusta peki ocvrejo precej več krofov kot običajno. Letos bo ta številka še veliko večja, saj je pust dolg več kot mesec dni. V Ptujskih pekarnah tako upajo, da bodo v času letošnjega pustovanja prodali 500.000 krofov, kar je polovica vsega, kar bodo ocvrli v tem letu. Pustni čas zaznamuje posebna sladica. Krofi, ki jih je poznala dunajska kuhinja, so postali del pustnega časa na slovenskem območju šele v prvi polovici 20. stoletja. Na dunajskem dvoru naj bi leta 1815 pojedli osem do deset milijonov krofov, navajajo etnologi. Opozarjajo pa, da so sladico, podobno današnjim krofom, poznali že v starem Rimu, saj jo je v svoji kuharici navajal Apicij iz prvega stoletja našega štetja. Tako kot nekdaj na dvoru veliko krofov pojemo tudi danes. Med Slovenci najbolj priljubljeni trojanski krofi so pravi prodajni hit. Na običajen dan jih pripravijo približno 5.000, v času pusta pa jih samo od debelega četrtka do pepelnične srede ocvrejo okoli 88.000. V okolici Ptuja, kjer je pust še najbolj živ, pa največ krofov ocvrejo v Ptujskih pekarnah. Po njihovih ocenah jih letno prodajo med 800.000 do 900.000. »Število se spreminja glede na dolžino pustnega časa v posameznem letu, ta je pri nas od svečnice do pepelnice. Ker je letošnji pustni čas dolg, upamo, da bomo presegli številko 1.000.000,« je optimistična Sabina Pišek iz Ptujskih pekarn in dodaja, da je skoraj polovica vse proizvodnje pri njih skoncentrirane na pustni čas. »Prodaja se poveča že teden dni pred svečnico, največja pa je v tednu pustnega rajanja na Ptuju. Zelo veliko krofov prodamo na pustno soboto, pustno nedeljo in pustni torek. Pustni torek je vrhunec, sploh če takrat pri nas niso počitnice. Ne- Foto: Črtomir Goznik Vse od svečnice do pustnega torka se poraba krofov poveča. kaj krofov pa seveda prodamo še na pepelnico,« še dodaja Piškova. Slovenci najraje posegamo po klasičnih - z marmeladnim polni-lom in sladkornim posipom. Tak je tudi ptujski krof, ki je letos dobil na ocenjevanju Gospodarske zbornice zlato priznanje. Ob mar-meladnem pa ponujajo tudi krofe z lešnikovim nadevom, vaniljevo kremo, krofe, ki imajo obliv iz čokolade in so posuti s kokosom. Po trgovinah so najbolj priljubljeni štirje skupaj pakirani krofi, v pustnem času pa ponujajo še osem krofov, pakiranih v kartonski embalaži. V pustnem času je prodaja razporejena po vseh trgovinah na Ptuju in v okolici. Prodaja se iz trgovin preseli pred njih, zato se še poveča. Prodaja krofov se poveča tudi v krajih, kjer je organizirana karnevalska povorka. »Krof odlikujejo skupek arom, dobra moka, kakovostna jajca, dobro marelično polnilo in olje, v katerem se krof cvre. Vse sestavine so pomembne, in če so res ta prave, potem je krof odličen. Seveda pa je najboljši ptujski krof,« so še prepričani v Ptujskih pekarnah. Vida Božičko torek • 19. februarja 2019 Podeželje Štajerski 9 Ormož • Zavod Botanik z zelišči in čaji v veliko nemško trgovsko verigo Iztok Luskovič: »Od tega živijo tri osebe« Ormožan, socialni podjetnik Iztok Luskovič iz Zavoda 100% naravno Botanik dokazuje, daje zeliščna njiva v velikosti pol hektarja in en multikultivator ob trdem delu in iznajdljivosti dovolj za tri delovna mesta ter nadaljnjo rast podjetja. Letos načrtujejo dodatne zaposlitve, saj jim je uspel preboj v veliko nemško trgovsko mrežo pravičnih trgovin El Puente. Mladi podjetnik je v zeliščih praktično že od zgodnjega otroštva. »Nad zelišči me je navdušil stric, saj sem z njim že kot otrok nabiral zelišča, tega znanja pa se sem bolj začel zavedati v času študija,« razlaga Iztok, ki si je kmalu po končanem študiju etnologije in antropologije delovno mesto v zeliščarstvu v domačem okolju ustvaril kar sam. Skupaj še z dvema prijateljema se je podal na pot socialnega podjetništva in ustanovil Zavod 100% naravno Botanik. Socialno podjetje se ukvarja s pridelavo in predelavo zelišč in drugih zdravilnih rastlin ter s kupom drugih dejavnosti, kot so delavnice, izobraževanja, naravoslovni dnevi ... Vsako delovno mesto zlata vredno Iztok pravi, da je bila odločitev za pot socialnega podjetništva preprosta in nekako logična, saj so želeli narediti nekaj za skupno dobro: »Podjetje smo ustanovili, da ostanemo v lokalnem okolju in se poskusimo razvijati v smeri, da bi ustvarili čim več delovnih mest, kajti mislim, da je za tako malo skupnost, kot je Ormož, vsako delovno mesto zlata vredno. Do- Foto: osebni arhiv Socialni podjetnik Iztok Luskovič volj nam je bilo, da sem v podjetju izmed lastnikov zaposlen samo jaz.« Kot socialno podjetje vlagajo dobiček nazaj v podjetje, v širitev in posodabljanje, predvsem pa v zaposlene, pojasnjuje sogovornik. Danes njihovo podjetje daje kruh trem ljudem - poleg Iztoka sta zaposlena še dva - eden redno, drugi pa preko posebnega programa javnih del: »Ena izmed prednosti socialnega podjetništva je lažje pridobivanje nepovratnih sredstev preko raznih razpisov. Tako nam je letos že petič zapored uspelo na razpisu za javna dela.« »Sliši se smesno, a da se« Zelišča in dišavnice gojijo sami na zeliščni njivi v velikosti pol hektarja. Pridelujejo okoli 20 vrst zelišč in zdravilnih rastlin (od melise, timijana, ameriškega slamnika, poprove mete ...), nekatere rastline, kot so kopriva, bezeg, lipa idr., pa nabirajo tudi v naravi. Lani so pridelali in nabrali skupaj okoli 2,5 Foto: osebni arhiv Vse delo opravijo na roke, pri tem jim občasno pomagajo tudi sezonski delavci. tone zelišč, kar pomeni približno 400 kg posušenih rastlin. Vse njihovo delo je praktično opravljeno na roke, pomagajo si zgolj z multikultivatorjem. »Delamo na 50 arih zemlje, ki jo imamo zasajeno z zelišči. Nekaj jih naberemo še v naravi in od tega živijo tri osebe. Sliši se smešno. Včasih kdo na kmetiji reče, da mu je deset hektarjev premalo, a odvisno je od dejavnosti. Naša je zelo ciljno usmerjena, izdelki imajo veliko dodano vrednost, ukvarjamo pa se še s kupom drugih dejavnost. In da se! Res pa je, da je potrebno trdo delo in velika mera iznajdljivosti,« nadaljuje sogovornik. Popularna zelišča Na zraku posušene rastline nato uporabijo za pripravo različnih izdelkov, od domačih čajev, tinktur, naravne kozmetike, zeliščnih likerjev, sirupov in mil: »Opažamo, da stranke najbolj povprašujejo po tistih zeliščih, ki jih servirajo mediji. Sedaj se tako na veliko išče sladki pelin, ki naj bi pomagal pri rakavih obolenjih. Povprašujejo tudi po navadnem pelinu. Vse več je težav z želodcem, tako da prodamo tudi kar nekaj mešanic zelišč, ki pri tem pomagajo. Potem so tukaj prehladna obolenja, tudi težave s prostato so aktualne, kjer se da z zelišči ogromno narediti.« Načrtujejo trikratno povečanje površin V tem letu načrtujejo nadaljnjo rast podjetja - dodatne zaposlitve in povečanje obdelovalne površine, saj jim je z njihovimi čaji, tinkturami, zeliščnimi likerji in drugimi izdelki uspel preboj v veliko nemško trgovsko verigo pravičnih trgovin El Puente. »Letos smo jim že poslali prvo dostavo, in sicer 200 kg zelišč. Če bodo zadovoljni, načrtujemo trikratno povečanje naših površin,« se še nadeja Iztok. Monika Horvat Kupljeni čaji: pijemo le kup ojačevalcev okusov Največ izdelkov prodajo kot poslovna darila, sicer pa izdelke prodajajo tudi preko spleta, z domačimi čaji zalagajo okoliške vrtce in šole ter druge zavode. »V šolah so imeli na začetku nekaj težav, saj otroci niso bili vajeni na sam okus zeliščnih čajev. V ta namen smo naredili še sadni čaj iz domačihjabolk ter zelišč s sadnim okusom - bezgom, šipkom in komarčkom. Postopoma pa so kuharji opazili, da otroci vedno bolj pijejo zeliščne čaje ter da so se navadili na ta okus. Da nismo navajeni več na pristne naravne okuse, nam veliko pove, kaj uživamo današnji dan! Čaji, kupljeni iz industrijske pridelave, niso primerljivi s čaji, pridelanimi tukaj. Gre za kup ojačevalcev okusov, medtem ko tistih pravih zelišč, ki bi jih ti čaji morali vsebovati, sploh ni,« brez ovinkarjenja pove Iztok Luskovič. f Jjgj ■mm Foto: osebni arhiv Foto: MH Kidričevo • Kdo bo financiral glavni vod iz Drave? Preteklo bo še veliko sušnih let Za namakanje kidričevskih polj so bile sprva v igri tri možnosti: namakanje iz Polskave, iz gramoznice in iz reke Drave. Zdaj je realna možnost le še Drava, ki pa je od kmetijskih zemljišč precej oddaljena, zato občina Kidričevo računa na pomoč države, ki naj bi izgradila glavni sedemkilometrski vod. Občina Kidričevo je imela za namakalni sistem že v preteklosti več idejnih zasnov, vendar niso bile izvedljive. »Možnost namakanja iz Polskave smo opustili, tudi iz gramoznice je sistem nemogoče uvesti, dokler zadrževalnik Med-vedce ne bo v funkciji,« je povedal župan Anton Leskovar in dodal, da je namakanje iz Drave zato edina realna možnost. Težava, ki nastane pri realizaciji tega projekta, je oddaljenost reke. Država je namreč določila, da lahko namakanje stane največ 7.500 evrov po hektarju. »Zaradi te omejitve je realizacija na- Foto: Črtomir Goznik Za kidričeuska polja je najboljša rešitev namakanje iz reke Drave. makalnih sistemov majhna povsod, saj pod to ceno lahko investicijo izpeljeta na primer le Gorišnica in Ormož, ki sta bližje Dravi. Za nas je to nemogoče, saj smo od reke oddaljeni pet kilometrov,« pojasnjuje Le-skovar. Občina je zato že imela številne sestanke in država jim je prišla nasproti, saj ministrstvo že išče rešitve, kako bi lahko oni izgradili osnovni vod. Občina bi tako imela le še stroške s sekundarnimi kanali, ki bi jih lahko zgradila po postavljeni ceni. »Nič še ni gotovo, zadeve so še v fazi dogovorov,« pojasnjujejo na občini in dodajajo, da bo treba dobiti tudi soglasja občanov in sosedov. »Uskladiti se moramo z Občino Starše, saj so med Dravo in našimi polji tudi njihova zemljišča. Vmes so tudi državne površine, ki jih ima v upravljanju Perutnina Ptuj. Tudi oni se morajo strinjati, kakšna bo njihova politika ob menjavi lastnikov, pa ne vemo. Najprej moramo dobiti ta soglasja, šele nato lahko začnemo iskati podporo v svoji občini,« pove župan, ki meni, da bo do novega namakalnega sistema najverjetneje preteklo še veliko suš. Vida Božičko 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 19. februarja 2019 Spodnje Podravje • Pozdrav sosedu Glasba brez čustev ni veliko vredna Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (fSKD) je v sodelovanju z Društvom gospodinj Vitomarci in Občino Kidričevo pripravil območno srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila Pozdrav sosedu. Prireditev je potekala v dveh delih; prvi v večnamenski dvorani v Vitomarcih, drugi v dvorani v Lovrencu na Dravskem polju. Skupaj se je predstavilo 37 skupin oz. posameznikov iz celotne ptujske območne izpostave JSKD. Vsi nastopajoči so prejeli priznanja za sodelovanje, prireditvi je povezovala Natalija Šarman Ferlež. Na območna srečanja so vabljeni vsi poustvarjalci, ki izhajajo iz ljudske dediščine. Najboljši od njih se vsako drugo leto uvrstijo na regijska srečanja, najboljši v državi se vsako leto predstavijo še na državni reviji. Strokovni spremljevalec Klemen Bojanovič je pojasnil, da pri ocenjevanju štejejo tako kakovost kot odnos do glasbe, odra in publike: »Spremljevalci ocenjujemo premi-šljenost izbora skladb, tehnično dovršenost, predvsem pa interpretacijo. Gre za čustva, s katerimi glasbeniki izvajajo glasbo. Glasba V Vitomarcih so nastopile tudi pevke Društva gospodinj Vitomarci. namreč, naj bo ljudska ali katera koli druga, brez čustev ni vredna skoraj nič.« S slišanim v Vitomarcih in Lovrencu je bil zadovoljen: »Te skupine spremljam že več let. Očitno je, da so pripravljene delati in se truditi ter verjamejo v svoje dobro delo; kvaliteta namreč raste.« Vendar pa na tovrstnih srečanjih pogreša mlade poustvarjalce glasbenega izročila: »Lahko, da se mladi ne prepoznavajo kot primerne za ta srečanja, morda jih to sploh ne zanima, morda pa jih je treba za to najprej zainteresirati.« Opomnil je še, da glasbeno poustvarjanje obenem pomeni tudi druženje oz. vključenost v družbo, kar je sploh pri starejših izredno pomembno. EM Spodnje Podravje • Najbolj brane knjige Vsi čakajo moškega, ki ni poklical V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo preverili, za katere knjige je med bralci trenutno največ zanimanja. »Uporabniki najdlje čakajo knjigo Rosie Walsh Moški, ki ni poklical. Na čakalni listi je 55 uporabnikov. V študijskem oddelku knjižnice imamo devet izvodov te knjige, v potujoči knjižnici štiri,« je razkril direktor ptujske splošne knjižnice Matjaž Neudauer. Na priljubljen ljubezenski roman angleške avtorice je tako treba čakati več tednov ali celo mesecev... Lani so si bralci v študijskem oddelku največkrat izposodili naslednja dela: Hiša (avtorica Ivana Djilas); Ogenj, rit in kače niso za igrače (Milena Miklavčič); Stebri zemlje (Kevin Follett); Pogodba (Mojca Širok) in Jezero (Tadej Golob). V mladinskem oddelku so bile najbolj priljubljene knjige Brina Brihta (Sally Rippin); Bratovščina Sinjega galeba (Tone Seliškar); Solzice (Prežihov Voranc); Moje življenje (Ivan Cankar) in Babica v supergah (Miha Mate). V potujoči knjižnici je bilo največ povpraševanja po knjigah Gasilci (Darija Volf Hribar); Leto v gozdu (Petra Barti-kova); Dinozavri (Barbara Taylor); Knjiga s koleščki, Traktor (Barbara Zych) in Gasilski avto (Barbara Zych). V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so lani našteli skupaj 12.095 članov oz. 195 več kot leto poprej; 6.267 v študijskem in 3.989 v mladinskem oddelku, 1.767 v potujoči knjižnici in 72 v domoznanskem oddelku. V letu 2018 so zabeležili 154.967 obiskov, vezanih na izposojo, člani knjižnice so si skupaj izposodili več kot milijon enot knjižničnega gradiva. EM Zavrč • Javno naročilo Sanirali bodo plaz Turški Vrh-Kristovič Na Občini Zavrč so objavili javno naročilo za sanacijo plazu na javni poti Turški Vrh-Kristovič. Prijava na razpis je mogoča do 4. marca, takoj po izbiri najugodnejšega ponudnika in podpisu pogodbe bodo začeli z deli, ki bi naj bila končana v 70 dneh. Plaz pod cesto Turški Vrh-Kristovič se je sprožil v močnem deževju decembra 2017, so pojasnili na završki občini in dodali, da gre za nestabilno območje. V primeru širitve plazu bi bila ogrožena tako cesta kot vinograd, nestabilno je tudi pobočje travnika. Zaradi drsenja tal ob močnem deževju po klančini dotekajo velike količine vode, ki se prelivajo na travnik ... Plaz bodo zato sanirali z dvema stabilnostnima rebroma, založenima z masivnimi skalami v suho. Celotno območje bodo dre-nirali in ustrezno uredili odvodnja- vanje, obnovili bodo tudi cesto. Ocenjena vrednost investicije znaša 121.475 evrov z DDV; od tega naj bi završka občina plačala 25.905 evrov, preostanek pa Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč pri Ministrstvu za okolje in prostor. EM Foto: arhiv Občine Zavrč V občini Zavrč bo treba sanirati več plazov, plaz Turški Vrh-Kristovič bodo sanirali najkasneje do konca leta. Središče ob Dravi • Diamantna poroka 60 let Krničarjevih V soboto, 2. februarja, sta 60 let skupnega življenja obeležila Marija in Vincenc Krničar. Foto: Arhiv občine Diamantnoporočenca Marija Krničar, rojena Zadravec, in Vincenc Krničar sta se poročila 31. januarja 1959 v Središču ob Dravi. V zakonu sta se jima rodili hčerki Lidija in Andreja, danes pa ju razveseljujejo vnukinje Rebeka, Ivana in Nika ter vnuk Lovro. Marija in Vincenc sta pred upokojitvijo službovala v Ptuju, kjer živita še danes. Na svoj domači kraj Grabe, Obrež in Središče sta še vedno čustveno vezana in se z veseljem vračata med svoje drage. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko jima je ob visokem jubileju izročil diamantno listino občine in jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let. JM Slov. gorice • Program Zeleni biznis Brezplačno po nova znanja Do 28. februarja je mogoč vpis v brezplačen izobraževalni program Zeleno podjetništvo v Slovenskih goricah - Zeleni biznis. Izobraževanje bodo pripravili v Izobraževalnem centru Slovenske gorice v Lenartu, skupaj bo trajalo 122 pedagoških ur. Razdeljeno bo na šest različnih modulov, udeležiti se bo mogoče le posameznega od njih ali vseh: Računalniško opismenjevanje; Poslovna komunikacija v nemškem jeziku; Komunikacija in bonton, retorika in javno nastopanje; Organizacijski vidik poslovanja; Zelena pisarna ter Promocija zdravja na delovnem mestu. V izobraževanje se lahko vključijo le prebivalci slovenjegoriških občin z območja LAS Ovtar. Projekt Zeleni biznis je vreden 41.182 evrov, od tega bo 29.814 evrov šlo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Alenka Špes iz Izobraževalnega centra Slovenske gorice je povedala, da je zanimanja za tovrstno izobraževanje precej: »Prijavljajo se predvsem tisti, ki se na podeželju ukvarjajo z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi, pa jim pri tem primanjkuje določenih znanj ali jih želijo obnoviti. Največ interesa je za računalništvo in poslovno komunikacijo v nemškem jeziku.« EM Ljutomer • Miklošičeve nagrade Xl • • »v*» Skrajnar z najvišjim priznanjem Za letošnje leto je najvišje priznanje - Miklošičevo nagrado - po sklepu sveta Občine Ljutomer prejel Ljutomerčan Janko Škrajnar, ki že več kot pol stoletja uspešno deluje na glasbenem področju. Višina nagrade znaša eno povprečno plačo RS za preteklo leto. Nagrajenec je leta 1955 postal član Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer in predstavljal enega od pomembnejših mladih članov orkestra. Večkrat je nastopal tudi kot solist in se hkrati kalil v perspektivnega mladega glasbenika in dirigenta. V orkestru je aktivno deloval vse do leta 2010. Miklošičeva priznanja za leto 2019 so prejeli Vito Žerdin iz Ljutomera, Alojz Geder iz Noršincev in Anton Fekonja iz Železnih. NŠ Foto: NET Foto: NS torek • 19. februarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Središče ob Dravi • Letošnji pustni hiti Čim bolj dovršene pustne maske, cena ni pomembna Najbolj nori čas v letuje tu. Kot opažajo prodajalci pustnih kostumov, pa je vse več strank ob nakupu pripravljenih seči globlje v žep, samo da bo njihova celotna pustna podoba dodelana do potankosti. Prodajalci pustnih kostumov imajo te dni polne roke dela. Nič drugače ni v trgovini Štamberger iz Središča ob Dravi, kjer je okoli pusta vedno polno ljudi. Kako da ne, ko pa gre za največjo trgovino s pustnimi artikli daleč naokrog z večdesetletno tradicijo. Kot nam pove Lukrecija Štamberger iz družinskega podjetja Štamberger, včasih delajo tudi pozno v noč, saj se poleg prodaje ukvarjajo še s šivanjem lastnih kostumov in izdelavo raznoraznih lasulj. »Imamo okrog 3.000 različnih pustnih artiklov, od tega je okoli 1.000 izdelkov, ki so nastali izpod naših rok. Program pustnih izdelkov tako dnevno dopolnjujemo tudi s posebnimi željami naših kupcev. Lahko rečem, da s prodajo in izdelavo pustnih kostumov živimo, kajti v to dejavnost je vpeta cela družina. Pomagajo tudi otroci. Prav tako pa tudi dve zaposleni, ki z veseljem in pripadnostjo že več let delata v tem pustnem programu. Marsikdo mi reče, zakaj ne preselimo naše prodajalne na Ptuj ali v Maribor. A jaz brez celega postrojenja enostavno ne morem! Potem bi bila to le še ena pustna trgovina več, brez Modre in zelene paz lasulje Ravno lasulje so najpogostejši dodatek, po katerih stranke najraje posežejo. Pri Štambergerjevihjih imajo na voljo preko 200 različnih. Šolske skupine največkrat posežejo po najcenejših kratkih kodrastih raznobarvnih lasuljah, ki so po njenih besedah tudi najbolj hvaležne, te pa so najmanj priljubljene pri ženskah. Slednje namreč svojo podobo najraje popestrijo z ravnimi, gladkimi lasuljami različnih barv in dolžin. Letos so še posebej priljubljene zelene in modre paž lasulje. Pri pokrivalih tako kot vsa leta prednjačijo kavbojski klobuki ter policijske in mornarske kape, med make-upom pa poleg kremastih standardnih barv še pisani svinčniki. Priljubljene so tudi raznorazne krinke za oči in očala, med nakitom pa prstani in ogrlice. »Prve pustne kostume smo prodali že pred novim letom. Imamo redno stranko iz Švice, ki za novoletne praznike tod obišče sorodnike, ob tem pa nabavi vse za pusta. Letos smo zanje izdelovali kostume za pave. Oni nas tako vsako leto spomnijo, daje naš čas tu...,« se nasmehne Lukrecija in doda, da pustne kostume stranke iščejo vse do zadnjega, tudi na pustni torek. Zanje pa so pripravljene odšteti zelo različno. Študenti so na cene bolj pozorni, starejši pa so pripravljeni seči v žep globlje. Srednjeveški kostumi, za katere je letos precej povpraševanja, so tako na voljo od 60 do 200 evrov. Lasulje lahko dobite že od 4,50 evra naprej. Za opravo čarlstonke boste odšteli od 26 do 50 evrov, za kostum čebelice 15 evrov... mm ' Med letošnjimi hiti so srednjeveški kostumu za odrasle šivalnega stroja in škarij,« pove Lukrecija, ki kot glavno prednost njihove trgovine vidi prav v tem, da lahko stranke čisto vsak artikel pomerijo. Če jim je ta morebiti prevelik ali si želijo drugačne dodatke, pa za to poskrbijo njihove spretne roke kar na mestu samem. Včasih prodali več otroških, danes največ kostumov za odrasle V veselje ji je, da v zadnjih letih narašča prodaja artiklov lastne proizvodnje. »Nekateri me vprašajo, katerih kostumov prodamo več - otroških ali odraslih. Moj odgovor je: odraslih! Pred leti je bila slika popolnoma drugačna. Prodajali smo predvsem otroške kostume. Danes pa opažamo, da je največ naših strank srednjih let, ki so za kostume pripravljene odšteti tudi več. Medtem ko so se namreč nekoč zadovoljili s kakšnim krilom ali ogrinjalom in zamahnili z roko, češ, saj je fašenk, mora biti dandanes celotna pustna podoba povsem dovršena, z detajli in dodatki.« Kot opaža, gredo letos dobro v promet pustni kostumi za bavarko in bavarca. Sicer pa se izbira kostumov po starosti razlikuje. Otroci se še vedno najraje preobrazijo v Popularni kostum samorog svojega najljubšega pravljičnega junaka. Letos so tako poleg že tradicionalnih palčkov, princesk in Sneguljčic še posebej aktualni tro-li ter samorogi, dečki pa še vedno najraje izberejo kostum policista, okostnjaka ali gasilca. Moški bolj zadržani Med odraslimi so še posebej priljubljeni pustni kostumi v paru. Letos izstopajo srednjeveški in zgodovinski pustni kostumi, pa čarlstonke in čarlstoni ter roke-nrol kostumi iz petdesetih let. »Je pa tako, da se po navadi ženske želijo bolj namaskirati, moški pa ne ravno ... Si raje nadenejo zgolj kak klobuk, naramnice ... Lasulj ne marajo, prav tako ne želijo, da bi jih kostum oviral . Le redki so izjeme ...,« nadaljuje sogovornica ter doda, da si enako pustno masko pogosto nadenejo kar cele družine ali skupine: »Čeprav imam s skupinskimi maskami najmanj dela, so te zame fenomen. Veliko raje vidim, da si stranke same sestavijo kostum - uporabijo domišljijo in izberejo kakšen dodatek - denimo kakšna posebna očala ali lasuljo, celotno podobo pa dodelajo kar s svojo garderobo.« Monika Horvat Foto: MH Foto: MH Foto: MH Ptuj • Predstavitev vina Mistik Kurentovo vino tudi čez lužo 1.120 steklenic vina Mistik šteje polnitev z letnico 2018. Prav posebno vino, ki povezuje etnološko tradicijo z vinom, letos prvič potuje tudi v Ameriko. Foto: CG Vlado Hvaleč, Nuška Gajšek, Tine Kek in Maksimilijan Kadivec Zveza društev kurentov skupaj s Ptujsko kletjo letos predstavlja tretji letnik vina Mistik, poimenovanega tudi kurentovo vino. Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, predsednik Zveze društev kurentov Vlado Hvalec, direktor Ptujske kleti Tine Kek in enolog Ptujske kleti Maksimilijan Kadivec so prvi nazdravili z novim letnikom. Vino je izdelano iz grozdja sorte zeleni silvanec, ki je bilo ročno trgano v Vareji, v vinogradu družine Kmetec. Ob kakovosti samega vina so govorci na novinarski konferenci predstavili tudi pomen povezovanja in sodelovanja. Kot je dejala Gajškova, bomo le skupaj lahko navzven predstavili bogato zgodovino mesta in etnologije ter se obenem zavedali lastne vrednosti in pomembnosti: »Ptuj resnično diha s Kurentovanjem skozi vse pore življenja v mestu in potrjuje, kako odlično gospodarstvo podpira dediščino in se povezuje z njeno izjemno tradicijo.« Etnografsko-karnevalska in vinarska kultura pomembno sooblikujeta identiteto ne le Ptuja, temveč celotne regije. »Kurent in vino sta prepoznavni blagovni znamki, ki naše mesto predstavljata tudi zunaj slovenskih meja. O povezanosti priča tudi dejstvo, da se karnevalsko vzdušje in zgodba Kurentovanja začneta že na martinovo, ko se na Ptuju ustoličita vinska kraljica in princ karnevala,« je povedal predsednik organizacijskega odbora 59. Kurentovanja in generalni sekretar FECC Branko Brumen. Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov, je zadovoljen, da jim je skupaj s Ptujsko kletjo uspelo idejo o kurentovem vinu realizirati in nadgrajevati. O samem vinu pa je spregovoril enolog Ptujske kleti Maksimiljan Kadivec: »Letošnjo sorto smo izbrali z namenom, saj je zeleni silvanec skriti adut Štajerske in še ena,pozabljena sorta'. Kot je dejal, letos težkega dela zaradi izjemne kakovosti grozdja niso imeli. Po trgatvi je bilo treba poskrbeti zgolj za to, da se odličnost grozdnih jagod izrazi tudi v sami pijači: »Grozdje za vino Mistik, ki smo ga v Ptujski kleti s srčno natančnostjo, strastjo in drznim kletarjenjem letos ustvarili že tretjič, vsako leto prihaja iz drugega vinograda na izjemnih vinogradniških legah in je druge sorte.« Direktor Ptujske kleti Tine Kek je zaključil z mislijo, da imajo v Ptujski kleti radi izzive, povezane z vinsko trto. Kot pravi, je bilo vino Mistik eno takšnih, s svojo kakovostjo pa je le v treh letih preraslo lokalno okolje. Dženana Kmetec Kurentovo vino tudi v ZDA Ptujska klet bo, ob omejeni seriji 1.120 steklenic vina Mistik, na ameriškem trgu predstavila dve posebni polnitvi: Mistik - white in Mistik - rose. Kot je dejal Kek, bo to ekskluzivna prodaja v trgovski verigi Whole Foods Market. 12 Štajerski Kultura torek • 19. februarja 2019 Ptuj • Literarna delavnica s pisateljico Aksinjo Drugačne knjige in kamišibaj Tik pred kulturnim praznikom je OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj obiskala pisateljica Aksinja Kermauner, dobitnica desetnice za 2018, kije obenem predsednica Društva slovenskih pisateljev. Pisateljica Aksinja Kermauner je otrokom na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj predstavila tipne slikanice in kamišibaj. Učencem je predstavila tipne slikanice, saj je tudi tiflopedagoginja, strokovnjakinja za delo s slepimi in slabovidnimi. Leta 2004 je Aksinja Kermauner izdala prvo slovensko tipno slikanico Snežna roža. Izrezljana je bila ročno in zato izdelana samo v 50 izvodih. Avtorica je v Snežni roži želela slepim razložiti barve, kako se mešajo, kako opisati barvni krog, nasprotne barve, barvne kontraste. Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj so se z velikim zanimanjem in pozornostjo odzvali na tipne slikanice in z veseljem sodelovali pri uprizoritvi zgodbe o Žigu špagetu. Projekt Tipanka v vsako slovensko knjižnico je leta 2010 naredil velik napredek. Takrat je v visoki nakladi izšla druga tipna slikanica Aksinje Kermauner Žiga špaget gre v širni sveti (prevedena celo v kitajščino) in konec leta 2017 še multisenzorna tipanka Žiga špaget je za punce magnet, ki ni prilagojena le slepim in slabovidnim, temveč tudi drugim otrokom s posebnimi potrebami. Opremljena je z znakovnim jezikom za gluhe in naglušne, otrokom z disleksijo, dodano pa je tudi poenostavljeno besedilo. Zelo pomembna pridobitev projekta Tipanka pa je tudi razvoj empatije učencev do sovrstnikov s posebnimi potrebami. Pisateljica je nato predstavila še kamišibaj, minigledališče, ki izvira iz budističnih templjev in se je v današnji obliki uveljavilo okoli leta 1929 na Japonskem, v Sloveniji pa leta 2013. Pripovedovalec izmenjuje slike, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj, ter opisuje dogajanje v zgodbi. S pomočjo kamišibaja je Kermaunerjeva predstavila svoj prvi slovenski roman za t. i. »lahko branje« z naslovom Cvetje in ogenj. V tovrstnih knjigah je vsebina poenostavljena, skrajšana, prirejene je velikost črk, dolžina odstavkov, belina papirja. Pri lahkem branju ne gre za trivialno literaturo, saj so do lani v Sloveniji v tej obliki izšla dela kot Romeo in Julija, Pod svobodnim soncem, Visoška kronika idr. Učenci so se ob koncu težko poslovili od pisateljice, ki je v uri in pol dolgi literarni delavnici navdušila z bogato domišljijo, živim pripovedovanjem in nepogrešljivim čutom za odzivnost in sodelovanje otrok. Ravnateljica Lidija Hameršak Marin ji je izročila darilo, izdelke učencev, med katerimi je bilo tudi nagrajeno šolsko glasilo Črički. Silvester Vogrinec Ptuj • Vojko Belšak, gledališki in filmski igralec, Severjev nagrajenec „Stanovska nagrada je v prvi vrsti kompliment " Dvajset let po prejemu študentske Prešernove nagrade je Ptujčan Vojko Belšak, gledališki in filmski igralec, decembra lani prejel Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih. „Nagrada je statusni simbol, potrdilo za tvoje delo, tvoja popotnica, tvoj marketinški simbol, tudi neke vrste potni list. Sicer pa mi igralci med seboj zelo dobro vemo, kdo zna dobro delati, kdo ne. Ni pa nagrada tista, ki bi starejšemu igralcu, kot sem sam, prinesla službo. Medtem ko lahko pri kakšnem mladem, talentiranem igralcu spodbudi nekoga, ki ga ne pozna, da ga lažje angažira. Sever-jeva nagrada, ker je stanovska, pa je prav gotovo kompliment. Kot tako jo tudi jemljem," pravi Vojko Belšak. Za najnovejšo nagrado mu je čestitala tudi nova ptujska županja Nuška Gajšek. Ta čestitka ga je pozitivno presenetila. Dobil je občutek, da nekdo bdi nad okoljem, upošteva ljudi. Dom v Halozah, snemanje v Ljubljani, služba v Celju ... Vojko Belšak predstavlja malo starejšo generacijo igralcev, ki je zrasla in dobila službo v nekih drugih časih. Mlajši rod igralcev danes te priložnosti nima. Zaposlen je za nedoločen čas. V zadnjih dvajsetih letih je bil vedno polno zaseden doma, zato ni nikoli razmišljal o igranju na tujem. Po desetih letih dela v celjskem gledališču, kar je najdaljša doba, ki jo je preživel v nekem gledališču doslej, se vrača ponovno v Maribor. Celje zapušča po vrhunski sezoni, v kateri je imel dve glavni predstavi, za kateri je tudi dobil Severjevo nagrado. Sedaj, ko se bliža petdesetim letom, je postalo malo naporno, da se vozi na snemanje v Ljubljano, v službo v Celje, živi pa v Halozah, kjer ima začasni naslov. „Odločitev za Haloze sem sprejel v pravem trenutku. Ta mir, ta spokojnost pokrajine in življenja v tem okolju mi neverjetno veliko pomeni, za 10, 15 minut dodatne vožnje, sem dobil bistveno drugačno kakovost življenja," ne skriva navdušenja nad haloško pokrajino. zgrajeno, ničesar novega mu ne bi bilo treba dodati. „Oder je zelo zgoščeno življenje, koncentrat celega življenja v uri ali dveh glede na dolgost predstave. Oder je za razliko od vse televizi- je veliko resnejši in težji posel. Za vsakega igralca pa tudi svojevrstno preverjanje svoje lastne kondicije," pa je zgoščeno razmišljanje Vojka Belšaka o odru za vse življenje. MG Po dolgih letih spet na ptujskih odrskih deskah Po dolgih, dolgih letih bo ponovno zaigral tudi v ptujskem gledališču, v predstavi Amaterji. S tem ko je ptujsko gledališče v preteklosti angažiralo igralce od drugod, domače ase pa prezrlo (čeprav so blesteli v drugih gledališčih), je odigralo mačehovsko vlogo. „To me na Ptuju sploh ne preseneča," je Belšakov kratki komentar. Obžaluje, da mesto ni uspešno pri oživljanju starega mestnega jedra, kot se to dogaja v drugih podobnih mestih, četudi ima scenografijo za evropsko produkcijo. Vse je že Severjeva nagrada za igralske stvaritve Igralec Vojko Belšak, član Slovenskega ljudskega gledališča Celje, je decembra lani prejel Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih. Belšaku je žirija Severjevo nagrado prisodila za vlogo Jevgenija Onjegina v uprizoritvi Onjegin in za vlogo Istvana Balle Bana v Naših skrivnostih. Žirija je zapisala, da seje Belšak znašel v izjemno večplastni, zahtevni, razpoloženjsko dinamični in čustveno skrajni vlogi Onjegina. „Belšak je imeniten v komediji, poglobljen in natančen v dramskih in tragičnih vlogah, z lahkoto se spopada z improvizacijo. Natančna igra, govorne spretnosti in obvladovanje telesa so njegova največja odlika, je vrhunski igralec, ki postaja nosilni steber repertoarja Slovenskega ljudskega gledališča Celje," je še poudarila žirija. Ormož • Z osrednje slovesnosti ob kulturnem prazniku Podelili nagrade s področja kulture Na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so v domu kulture Velika Nedelja slovesno podelili občinska priznanja za dosežke s področja kulture za leto 2018. Na predvečer kulturnega praznika se je občina Ormož tudi letos poklonila ustvarjalcem, ki bogatijo našo kulturo. S pestrim glasbeno--plesno-igralskim kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci OŠ Velika Nedelja in podružnične šole Podgorci, komorni zbor Kor iz Markovcev, člani plesnega kluba Morena iz Zagojičev ter Folklorna skupina KD Podgorci, so z duhom kulture napolnili številne obiskovalce. Zbrane je nagovoril ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki je razmišljal o pomenu kulture ter izpostavil pomen prenosa znanj kulturne dediščine na mlajše rodove. Čestital je še prejemnikom priznanj ter se jim zahvalil za njihov prispevek k negovanju kulture. Sledil je vrhunec, podelitev občinskih priznanj s področja kulture za leto 2018. Tokrat so podelili eno bronasto značko, pet srebrnih ter tri zlate značke Ksavra Meška. Minea Rudolf je za uspešno delovanje v Kulturno-turističnem društvu Miklavž pri Ormožu prejela bronasto značko, s srebrno značko so za aktivno delo v Kulturnem društvu Simona Gregorčiča Velika Nedelja nagradili Mihaelo Hržič in Stanko S podelitve občinskih priznanj s področja kulture Nidorfer (priznanje je namesto nje prevzel predsednik društva Anton Žumbar) ter Kristijana Dogša, Ivana Bezjaka in Stanka Vuka za aktivno večletno delovanje v Kulturno--športnem društvu Dobrava. Z zlato značko so nagradili Marjana Feguša, ki je že več kot dvajset let član pevskega zbora Turistično--kulturnega društva Ivanjkovci in ustanovni član ljudske godbe, Ano Jaušovec za njeno dolgoletno in uspešno delo v okviru PD Janeza Trstenjaka Hum pri Ormožu ter Štefto Šoštarič za več kot dvajset let delovanja v ljubiteljski kulturi, nazadnje kot predsednica Kultur-no-športnega društva Dobrava. Šoštaričeva je ob prejemu nagrade med drugim dejala, da bi bilo naše življenje brez kulture pusto in osiromašeno. Neločljiv del slovenske kulture je ljubiteljska kultura, ki ima po njenih besedah veliko zaslug za ohranjanje dobrih odnosov in spoštovanja med ljudmi. Monika Horvat Foto: MH Rokomet Zapravili napad za zmago, kazen je bila boleča ... Stran 14 Nogomet »Mladi so pokazali, da lahko igrajo v 2. ligi« Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Rokomet Proti prvi ekipi Krima ni šlo, proti drugi pa Stran 15 Mali nogomet Virtuozi in Selan najboljši na zaključku Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Marko Drobnič, predsednik NK Aluminij »Treba bi bilo razmisliti o povečanju števila moštev v 1. ligi« Marko Drobnič je lani od dotedanjega dolgoletnega predsednika Zvonka Jevšovarja prevzel vodenje Nogometnega kluba Aluminij. Za predsednika uprave Taluma je preskok na nogometno področje nov izziv in lotil se ga je z izjemno zavzetostjo in odločnostjo. Kako sprejema nove izzive, kako ocenjuje rezultate Aluminija, kako gleda na dinamiko prestopnega roka in sodelovanje z okoliškimi klubi... ■ vse to in še več nam je zaupal v izčrpnem pogovoru. Slabo leto ste na mestu predsednika NK Aluminij. Kako se počutite na tem položaju? Kakšen izziv je to za vas? M. Drobnič: »Počutim se odlično, pa ne zaradi funkcije, ki sem jo prevzel, ampak zaradi vseh čudovitih ljudi v klubu in tudi okrog njega, ki so ustvarjali in še ustvarjajo podobo in rezultate Nogometnega kluba (NK) Aluminij. Prav zaradi vseh njih, vseh nogometašev, od najmlajših pa vse do članov, ter vseh sponzorjev, navijačev in sim-patizerjev, sprejemam svojo vlogo z veliko odgovornostjo do vsega ustvarjenega in z obvezo, da to še nadgradimo. NK Aluminij je najstarejši športni kolektiv v občini Kidričevo, kar je velikokrat prezrto in premalo poudarjeno dejstvo. Ravno zaradi bogate tradicije kluba, katerega podobo je v preteklosti in vse do danes ustvarjalo mnogo posameznikov, je ta odgovornost še toliko večja. Zame je ta nova vloga velik izziv in je drugačna od drugih. Mnoge izkušnje, ki sem si jih do sedaj nabral, mi pri vodenju kluba koristijo, a me hkrati opozarjajo, da se je treba tudi pri tem poslu ali panogi, kar nogomet zagotovo je, vsak dan na novo učiti. Ravno to pogojuje mojo osebnostno in našo klubsko rast. Zaupanje v ekipo in zastavljeno strategijo kluba je osnova mojega delovanja, predanost in usmerjenost celotne ekipe v klubu k doseganju strateških ciljev pa moje brezpogojno pričakovanje.« »Z znanjem do nogometne odličnosti« Ste predsednik uprave gospodarskega giganta. Kakšne so vzporednice z vodenjem nogometnega kluba in kakšne bistvene razlike? M. Drobnič: »Nemogoče je primerjati tako različni panogi, kot sta proizvodnja aluminijevih izdel- Foto: Črtomir Goznik Marko Drobnič: »Z opremljenim u zimskem prestopnem roku sem zadovoljen, še posebej zato, ker smo s fanti dosegli dogovore v obojestransko zadovoljstvo.« kov in nogomet. Skupina Talum je v vseh številkah - po število zaposlenih, raznolikosti dejavnosti, kupcih in dobaviteljih, ustvarjenem prihodku - bistveno večja kot NK Aluminij. Obema panogama je skupna velika dinamičnost, delo z ljudmi, sprejemanje odločitev in prevzemanje odgovornosti. Seveda je nogomet tudi posel, v zadnjem obdobju iz leta v leto raste njegov obseg na svetovni ravni. Do nedavnega sem na nogomet gledal izključno z družbeno odgovornega vidika sponzorja in ugotavljal, da bomo kot sponzor kluba - zaradi spremenjenih okoliščin v aluminijski panogi - dolgoročno težko držali sedanji nivo podpore. Zato sem se nogometu sedaj posvetil še iz drugega zornega kota - kot poslu, ki mora postati srednjeročno samovzdržen. To pa bomo dosegli le s premišljeno strategijo in njenim sistematičnim uresničevanjem na vseh nivojih v klubu. Slednje je osnova delovanja tudi v gospodarstvu.« Kakšne vrednote imate v NK Aluminij? Kako pomemben del kluba je mladinska šola? M. Drobnič: »V klubu smo v fazi priprave dolgoročne strategije de- lovanja, ker je pomembno, da se z njo poistovetimo prav vsi deležniki znotraj in zunaj kluba. Strategija opredeljuje ključne vrednote našega delovanja. STROKOVNOST in ZAVZETOST pri načrtnem delu vseh v klubu, SPOŠTLJIVOST v odnosih, TRANSPARENTNOST delovanja in poslovanja, PREDANOST športnemu načinu delovanja in usmerjanje k ODLIČNOSTI za doseganje najboljših rezultatov so temeljne vrednote, ki podpirajo naše delovanje in uresničevanje zastavljene strategije. Vrednote deloma povzemajo tiste, ki si jih je nedavno v svojo strategijo zapisala UEFA, blizu pa so tudi tistim, ki so opredeljene v strategiji NZS, ki je trenutno v fazi revidiranja. Poslanstvo kluba ostaja vzgoja in razvoj igralcev, dobra nogometna šola nam omogoča, da se mladi razvijajo ter športno in osebnostno rastejo. Veliko pozornosti smo v zadnjem obdobju začeli posvečati pridobivanju znanja in izobrazbe mladih, saj je to osnova za njihovo življenje, ne glede na to, s čim se bodo ukvarjali. Povezali smo se z nekaterimi srednjimi šolami in že za naslednje šolsko leto načrtujemo začetek sistematičnega uresničevanja projekta 'Z znanjem do nogometne odličnosti1, kjer bomo mladim iz naše nogometne šole ponudili možnost celostnega pristopa do njihovega šolskega in športnega razvoja. To preprosto pomeni, da bomo skupaj s šolami poskrbeli za dnevne logistično, vsebinsko in športno načrtovane in izpeljane aktivnosti.« »Ustvarjeni prihodek iz naslova transferjev bomo vračali v razvoj in rast kluba« Aluminij v tej sezoni dosega izjemne rezultate. Kako pa vi gledate na te uspehe? M. Drobnič: »Rezultati, ki jih dosegamo, niso od danes, ampak so rezultat dolgoročnega načrtnega dela kluba in hkrati plod sodelovanja veliko posameznikov in skupin. Vsi smo lahko izjemno ponosni nanje in včasih se sami niti ne zavedamo dovolj, kako v očeh drugih raste prepoznavnost in ugled blagovne znamke NK Aluminij. Dobri rezultati vseh naših selekcij so po mojem prepričanju rezultat usmerjenega, strokovnega in preudarnega pristopa kluba. Vse to nam daje trdno in zdravo osnovo, na kateri vsi v klubu gradimo dolgoročno strateško začrtano pot. Še naprej bomo stopali trdno, korak za korakom, centimeter za centimetrom in si ne bomo dovolili, da bi s trenutno odličnimi rezultati poleteli previsoko v oblake. Pristanki so po navadi takrat zelo trdi. Nogometne prakse je na tem področju veliko. Ostajamo torej trdno na tleh, vemo, kje je naše mesto, priložnosti za pot navzgor pa vseeno ne bomo spregledali.« Za vami je precej turbulenten prestopni rok, za vaše igralce je namreč vladalo precejšnje zanimanje, trije so na koncu zapustili »Bregova reke povezujejo mostovi« Kako gledate na sodelovanje z okoliškimi klubi, predvsem z Dravo in Mariborom? M. Drobnič: »Sodelovanje med klubi je zelo pomembno. NK Maribor je največja nogometna institucija v Sloveniji, in če se pokaže možnost sodelovanja z njimi, je to seveda priložnost, ki je ne gre prezreti! Če pa se osredotočim na Spodnje Podravje in sodelovanje z NK Drava ter drugimi klubi v tej regiji, pa je moje stališče - še posebej v primeru NK Drava - zelo jasno: bregova reke, ki nas ločuje, povezujejo mostovi, ki bodo trdni toliko, kolikor bo velika naša želja po odprtem in odkritem sodelovanju in povezovanju. Sam s tem nimam težav, prej nasprotno. MNZ Ptuj je dober vezni člen, njihova iniciativa je bila jasna. V Spodnjem Podravju oz. MNZ Ptuj bomo imeli namreč velik izziv - kako ob zelo visokih tekmovalnih in rezul-tatskih pritiskih ob naši demografski sliki ter relativno šibki moči in stanju gospodarstva zadržati statuse prvo-, drugo- in tretjeligaša pri članih ter prvoligašev pri mladincih, kadetih in starejših dečkih. Brez sodelovanja in povezovanja zagotovo ne dolgo!« klub. Kako ste doživljali ta prestopni rok? Ste zadovoljni z opravljenim? M. Drobnič: »Dinamike, ki smo je bili deležni v klubu v zadnjem prestopnem roku, sem navajen iz vodenja gospodarske družbe. Zanimanje za naše igralce je posledica dobre klime v ekipi, zaupanja in odličnega dela z igralci, ki je ob dobrih rezultatih ekipe postalo še očitnejše. Okrepili smo trenersko ekipo ne samo v članskem moštvu, ampak tudi v nogometni šoli, a imamo zagotovo še kje kakšen izziv. Imamo najboljšega trenerja, ki pušča pečat pri stroki in igralcih; ti z usmerjenim pristopom pridobivajo potrebno kakovost in izkušnje ter seveda s tem zanimanje drugih, večjih klubov. Poleg navedenega smo bili jeseni tudi rezultatsko izredno uspešni in tako je seveda stopnja zanimanja za naše fante zrasla. V NK Aluminij imamo zelo jasno postavljene finančne okvirje svojega delovanja, preko katerih ne bomo šli, zato je prav, da se posameznikom - ki jih ustvari ekipa - ponudi in omogoči priložnost za prehod na višji nivo. To pa še ne pomeni, da postajamo tržnica za barantanje, temveč bomo v klubu postavili na prvo mesto poslovni vidik delovanja in bomo ustvarjeni prihodek iz naslova transferjev vračali nazaj v razvoj in rast kluba. Z opravljenim v zimskem prestopnem roku sem torej zadovoljen, še posebej zato, ker smo s fanti dosegli dogovore v obojestransko zadovoljstvo. Ta turbulenca ali bo- »Nogomet je igra za ljudi, je čas in prostor za druženje, sprostitev in zabavo« Aluminij je pri vrhu lige, igra res gledljiv nogomet, na tribunah pa je manj gledalcev, kot bi jih pričakovali. Kako se boste spopadli s tem? M. Drobnič: »NK Aluminij ima bogato tradicijo in nekaj zvestih navijačev, podpornikov, ki nam stojijo ob strani. Vsakemu od njih se na tem mestu posebej zahvaljujem za vso preteklo in prihodnjo podporo! Res je, na tekmah si želimo več obiskovalcev. V preteklosti smo uredili tribuno in žaromete, kar je bil večkrat kamenček spotike za neobiskanost tekem, začeli smo spremljajoče aktivnosti ob tekmah, imamo gledljivo igro in odlične rezultate, spreminjamo kulturo in nadgrajujemo podobo kluba - je to dovolj razlogov, da napolnimo tribuno športnega parka? Ob vsem, kar v klubu počnemo, bomo nadgrajevali tudi marketinške aktivnosti. Nogomet je igra za ljudi, je čas in prostor za druženje, sprostitev in zabavo. Če tega okolje ne bo prepoznalo, pa je vprašanje smiselnosti takšnega početja.« lje rečeno načrtovana in usmerjena dinamika, ki ste jo v vprašanju omenili, pa bo postala stalnica našega delovanja.« »Prvoligaški nogomet v Sloveniji je pod velikim pritiskom rezultata in zbiranja točk« Dejstvo je, da je za majhne klube prodaja igralcev nujna za polnjenje proračuna. Kakšna sta vaše mnenje in vizija glede tega? M. Drobnič: »1. SNL je zelo izenačena, prvoligaški nogomet v Sloveniji je pod velikim pritiskom rezultata in zbiranja točk. Manjši klubi imamo zaradi imperativa zbiranja točk, ki je osnovni pogoj za obstanek v prvoligaški druščini, velik izziv, kako ta cilj doseči z omejenimi finančnimi proračunskimi sredstvi. Zato je nujno zagotavljati del sredstev iz naslova prihodkov iz transferjev. Najučinkoviteje lahko manjši klubi to zagotavljamo z mladimi, ki prihajajo iz naših nogometnih šol. To pa je zaradi pritiska doseganja rezultata zelo zahtevna naloga, saj je prostora za nudenje priložnosti mladim relativno malo. Brez teh priložnosti pa seveda ni veliko možnosti, da bi mladi napredovali, kaj šele da bi jih ekipa izoblikovala kot potenciale za prodajo. S tem je možnosti za prihodke iz naslova transferjev manj in je tveganje, da nekateri klubi ne bomo zdržali pritiska potreb po finančnih sredstvih, večje. Ne glede na zastavljeno smer NZS, ki ocenjuje, da je liga desetih prvoligaških ekip pravšnja za Slovenijo, sam menim, da bo treba razmisliti o povečanju števila moštev v 1. SNL, kar bo omogočilo večjo možnost pozicioniranja mladih iz nogometnih šol, saj bi bili klubi s tem razbremenjeni re-zultatskega pritiska in s tem boja za obstanek med prvoligaši. Klubi 1. SNL so danes vsi dokaj dobro finančno konsolidirani, v 2. SNL pa je tudi že kar lepo število takih, ki se z ambicijami spogledujejo s 1. SNL in imajo stabilno poslovanje. Zaradi obojega navedenega je tveganje za NZS iz naslova zagotavljanja licenc relativno majhno.« Jože Mohorič 14 Štajerski Šport torek • 19. februarja 2019 Rokomet • NLB liga, 18. krog Zapravili napad za zmago, kazen je bila boleča ... Jeruzalem - Dobova 35:36 (19:18) JERUZALEM: T. Balent (5 obramb), A. Zemljič (2 obrambi); D. Bogadi 3, A. Šoštarič 1, B. Čudič 12 (4), R. Žuran 8, T. Hebar 3, T. Šulek, J. Kocbek 3, M. Niedorfer, T. Kosi 3, D. Mesaric 2, Ž. Toplak, Ž. Ciglar, U. Horvat. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Dobova 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Dobova 18 minut. IGRALEC TEKME: Lucian Bura (Do-bova). V „košarkarski" tekmi so se bolje znašli gostje, ki so izkoristili „neizkušenost" najbolj izkušenih ormoških igralcev v zadnjih desetih minutah tekme. Vinarji so si znova privoščili kup neumnosti v odločilnih trenutkih tekme, te pa so jih stale pomembne zmage. To je bil že šesti poraz na domačih tleh v sezoni 2018/19. Tako slabega izkupička Jeruzalema na domačem igrišču ne pomnimo že leta. Do zaključka rednega dela sezone v goste Jeruzalemu prihajata še vodilni ekipi lige, Celje in Ribnica, pri tem pa bo glede na trenutno igro vinarjev težko pričakovati točke. Na sobotni tekmi so Ormožani že petič v sezoni doživeli poraz z enim zadetkom razlike. Gostje, ki so pred kratkim zamenjali trenerja, so tekmo pričeli bolje in v 8. minuti povedli s 3:6. Sledile so minute gostiteljev, saj so dosegli štiri zadetke zapored in v 12. minuti povedli s 7:6. Igra v obrambi Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož): „Enako kot na prvi tekmi v Dobovi smo zdaj še doma zapravili točko ali celo dve. Zaključek smo znova odigrali kot osnovnošolci. Ne vem, zakaj se nam to dogaja že celo sezono. Tekmo bi morali že prej odločiti v svojo korist. V obrambi so se soigralci utrudili, kar se nam je poznalo v zaključku tekme, ko smo naredili preveč napak in te so bile usodne za končni izid. Zdaj smo si še dodatno otežili možnosti glede obstanka v ligi. Točke bo treba loviti v gosteh, enostavno nimamo druge izbire." Tilen Leben (Dobova): „V zaključku tekme smo naredili manj napak od tekmecev in jih tudi ob nekoliko športne sreče premagali. Vratarji obeh strani smo na tekmo prišli šele v zadnjih desetih minutah in šele na koncu zbrali nekaj obramb. Res je, da smo pričakovali tekmo z okrog 50 zadetki, na koncu pa jih je padlo več kot 70 - ni naključje, da se obe ekipi borita za obstanek. Sezona je še dolga in vse je še mogoče. Za ovratnik obema ekipama diha Dol Hrastnik in treba bo pridno zbirati točke, da si zagotovimo obstanek." Foto: Črtomir Goznik Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) obeh moštev sploh ni obstajala in zadetki so padali kot po tekočem traku. Vratarji na obeh straneh so se z žogo srečali manjkrat, kot je prstov na eni roki. Res pravi derbi, a žal derbi začelja. Tako sta ekipi 1. polčas končali pri kar 37 doseženih golih (19:18), Ormožani pa so zamudili priložnost, da na odmor odidejo vsaj z dvema ali tremi goli prednosti. Še v 52. minuti je kazalo na zmago ... V prvih petih minutah nadaljevanja so gledalci videli pravi in razigrani Jeruzalem. Z delnim izidom 6:2 so vinarji v 35. minuti povedli za pet zadetkov (25:20) in navijači so bili v upanju na pomembno zmago več kot zadovoljni. Še v 48. minuti je bila prednost domačinov lepa (32:28), prav tako v 52. minuti (34:31) in dišalo je po ormoški zmagi. Žal sta si v 53. minuti Jure Kocbek in Rok Žuran prislužila izključitvi, kar so spretno izkoristili rokometaši Dobove in s serijo treh zaporednih zadetkov izid izenačili (34:34). V dramatičnem zaključku so vinarji v zadnji minuti imeli napad za zmago, a so ga slabo izpeljali, saj je poskus Žurana zaustavil vratar Dobove Tilen Leben. Obenem so se vinarji slabo vračali v obrambo, Domen Novak je izkoristil veliko prostora in tri sekunde pred koncem z zmagovitim zadetkom šokiral polno dvorano. Dobova je s to zmago na lestvici prehitela Jeruzalem; ta je zdaj padel na 10. mesto. S padcem še eno mesto nižje bi se Jeruzalem poslovil od elitne druščine ... Česa takega si v Ormožu ne smejo privoščiti, ampak bo treba v nadaljevanju prvenstva poka- NLB liga (m) REZULTATI 18. KROGA: Trimo Trebnje - Maribor Branik 28:28 (11:14), Celje Pivovarna Laško - Dol TKI Hrastnik 45:31 (25:14), Jeruzalem Ormož - Dobova 35:36 (19:18), Sviš Ivančna Gorica - Koper 2013 27:26 (12:12), Urbanscape Loka -Krka 29:28 (17:14), Gorenje Velenje - Riko Ribnica 31:29 (15:14). 1. CELJE PIVOV. LAŠKO 18 16 0 2 32 2. RIKO RIBNICA 18 13 3 2 29 3. GORENJE VELENJE 18 12 2 4 26 4. MARIBOR BRANIK 18 9 3 6 21 5. URBANSCAPELOKA 18 10 0 8 20 6. KOPER 2013 18 8 3 7 19 7. TRIMO TREBNJE 18 7 4 7 18 8. KRKA 18 8 1 9 17 9. DOBOVA 18 6 0 12 12 10. JERUZALEM ORMOŽ 18 5 1 12 11 11. DOL TKI HRASTNIK 18 3 1 14 7 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 18 2 0 16 4 zati bistveno več. Da ti povprečna ekipa Dobove na domačem igrišču zabije kar 36 zadetkov, je enostavno preveč! Pred Jeruzalemom je zdaj gosto- Nogomet • NK Aluminij Poraz kot alarm za zmanjšanje števila napak Prijateljska tekma: Aluminij - Rudar Velenje 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Škoflek (7.), 0:2 Tučič (48.) ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Krajnc, Martinovič, Kontek, Mu-minovič, Petrovič, Horvat, Vrba-nec, Matjašič, Maloku. Igrali so še: Kovačič, Čermak, Koblar, Petek, Grgič, Marinšek, Leko, Ploj, Štor, Jauk. Trener: Oliver Bogatinov. Nogometaši Aluminija so v soboto na domačem stadionu odigrali generalko pred spomladanskim delom sezone v 1. ligi, njihov tekmec pa je bila ekipa Rudarja, ki jo vodi trener Marjan Pušnik. Ta je bil po koncu tekme bolj zadovoljen od domačega stratega Oliverja Bogatinova. Tega bolj od rezultata verjetno skrbi poškodba Nemanja Jakšiča, ki jo je staknil sredi prvega polčasa, ko je začutil pekočo bolečino v stegenski mišici. Na njegovo mesto se je po Foto: Črtomir Goznik Na generalki pred spomladanski m delom sezone so Kidričani doma izgubili proti Velenjčanom. Prvi zadetek za goste je prispeval nekdanji igralec Aluminija Žiga Škoflek, ob njem je Marcel Čermak. tem dogodku preselil Krajnc, na levi bok pa je vstopil Marcel Čermak. »Po napornih pripravah še nekoliko čutimo utrujenost, a to ni izgovor za nekoliko slabšo predstavo. Sam poraz seveda ni dobrodošel, mora pa nas predramiti in predstavljati neki 'alarm' za večjo angažiranost pred prvenstveno tekmo s Triglavom. Predvsem moramo zmanjšati število napak,« je po tekmi kratko dejal llija Martinovič, eden stebrov obrambe Aluminija. Dotaknil se je tudi ekipe, ki je doživela nekaj sprememb: »Imamo nekaj novincev, kar ob specifični formaciji 4:4:2 brez klasičnih napadalcev pomeni neki izziv. Imamo tehnično zelo sposobne igralce, zagotovo pa potrebujemo še nekaj časa za uigravanje. Seveda bi želeli odigrati vsaj na takšnem nivoju kot jeseni, kdaj pa se bo to dejansko zgodilo, bo pokazal čas.« Kidričane v nedeljo, 24. februarja, ob 13.30 v Kranju čaka tekma 20. kroga s Triglavom. JM Dolgoročna pogodba z mladim vratarjem Pri Aluminiju se ne želijo uspavati z uspehi članske vrste, ampak se že ozirajo v prihodnost. Tako so pred dnevi podpisali dolgoročno pogodbo z 19-letnim hrvaškim vratarjem. Tibor Banic (letnik 2000) je v Slovenijo prišel že leta 2015, ko si je nadel dres ekipe Zavr-ča U-15. Nosil ga je še v naslednji sezoni, ko je nastopal za kadetsko in mladinsko vrsto halo-škega kluba v 2. ligi. Leta 2017 je sledil prestop k Aluminiju, kjer so v njem prepoznali primer- ne kvalitete za sklenitev štiriletne pogodbe. V jesenskem delu sezone 2018/19 je nekajkrat že sedel na klop članske ekipe, a ob Jan-žekoviču in Kovačiču ni dobil priložnosti za igro. V tem času pa je pridno zbiral nastope v mladinski ekipi in ji pomagal do visokega 4. mesta na lestvici, z le točko zaostanka za Mariborom in Olimpijo, Domžale jih imajo sedem več. Med šumarji še mladi Nigerijec Pri NK Aluminij še naprej zapolnjujejo igral- ski kader za spomladanski del sezone. Zadnji novinec v rdeče-belem dresu je levi bočni branilec Stanley Amuzie. Gre za 22-letnega Nige-rijca z bogato in zanimivo zgodovino igranja po Evropi. Začel je v mlajših selekcijah italijanske Parme (U-17), nadaljeval pa pri Sampdorii (U-19). Sledilo je enoletno igranje na Portugalskem, zadnji dve sezoni pa v Švici pri Luganu. Naslednji postanek za Amuzia bo Kidričevo, s tukajšnjim klubom je sklenil pogodbo do junija 2020 z možnostjo podaljšanja. JM vanje v Kopru, nato pa v sredo, 27. februarja, ob 19.00 domača tekma v Ljutomeru proti vodilnemu Celju. Humanitarna akcija zadovoljila organizatorje Kljub številnim dogodkom v Ormožu in okolici je bila dvorana v Veliki Nedelji najbolj obiskana doslej v sezoni 2018/19, zbralo se je več kot 400 gledalcev. Humanitarna akcija za Nežo in družino Erjavec je uspela. „Zadovoljni smo z izkupičkom za Nežo. Ob tej priložnosti bi se v imenu kluba zahvalil slehernemu obiskovalcu za kakršnokoli dona-cijo. Veliki hvala in dokaz, da smo ljudje pripravljeni pomagati," je po tekmi povedal športni direktor kluba Mladen Grabovac. Del izkupička so podarili tudi igralci obeh ekip, Jeruzalema in Dobove, ter delegat tekme Miran Štern. Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak pa je v tej humanitarni akciji klubu pomagal s kritjem stroškov športne dvorane za tekmo proti Dobovi. Darilni bon za Nežo je med polčasom tekme prevzel oče Dejan Erjavec. Uroš Krstič Nogomet • Mitja Rešek, NK Drava »Mladi so pokazali, da lahko igrajo v 2. ligi« Priprave na spomladanski del sezone v 2. ligi nadaljujejo tudi v ptujski Dravi. Ptujčani konec tedna niso odigrali pripravljalnih tekem, ampak so se posvetili močnejšim treningom. Eden najizkušenejših igralcev v modrem dresu v spomladanskem delu bo Mitja Rešek. 28-letni igralec je eden izmed stebrov ekipe, s svojo borbenostjo in požrtvovalnostjo pa je odličen zgled mladim. „Kot najstarejši igralec ekipe želim mladim pomagati predvsem z nasveti in jih usmerjati na poti k hitrejšemu napredku. Imamo veliko mladih igralcev, vsi so odlični fantje, še pomembnejše pa je, da so pripravljeni trdo delati na treningih in se učiti," je dejal Rešek. Igralec, ki ga lahko trener uporabi na več igralnih mestih, od bočnega branilca do igralca zvezne vrste, je takole opisal dosedanje priprave: „Priprave smo doslej od-delali na profesionalnem nivoju, v veliko primerih smo imeli treninge dvakrat na dan. Doslej je bil poudarek na fizični pripravljenosti, tisto pravo zaključno uigravanje šele pride na vrsto. Prav zaradi tega doslej v prijateljskih tekmah še nismo pokazali vsega, kar zmoremo, čeprav so bile nekatere stvari zelo v redu. Glede na to, da se je zamenjala domala celotna ekipa, imamo še veliko rezerv za napredek. Veseli pa spoznanje, da so mladi pokazali in dokazali, da lahko igrajo na nivoju v 2. lige," je optimističen Mitja Rešek. Naslednja tekma čaka Ptujčane v sredo ob 15. uri, ko bo njihov tekmec na Ptuju ekipa Slovenske Bistrice. JM Foto: Črtomir Goznik Mitja Rešek je z 28 leti najstarejši igralec ptujskih modrih. torek • 19. februarja 2019 Šport Štajerski 15 Rokomet • 1. A SRL (ž), 14. krog Proti prvi ekipi Krima ni šlo, proti drugi pa ZRK Ptuj - ZRK Ljubljana 29:25 (16:16) ZRK PTUJ: Pušnik, Peric, Varga; Kac, Kreft 4, Šauperl-Ilič 8, Bolcar 4, Skrinjar 7, Bedrač, Puž, Bezjak, Majcen, Marčič, Korotaj 6, Kolen-ko, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 2/1, ŽRK Ljubljana 7/2. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 12 minut, ŽRK Ljubljana 4 minute. Ptujske rokometašice so v letošnji sezoni že večkrat dokazale, da znajo igrati dober rokomet in da se lahko enakovredno kosajo domala z vsemi ekipami v Sloveniji (razen Krima), le redko pa jim je to uspelo vkomponirati v celoto, ki se je pokazala še s točkami. V petek se jim proti ŽRK Ljubljana (neuradno drugi ekipi Krima) je! Gostje iz Ljubljane so Ptujčan-kam glede na stanje na lestvici enakovredna ekipa, kar se je najbolje videlo v prvem polčasu. Nobeni ekipi ni uspelo priigrati višje prednosti od dveh zadetkov, več so bile v prednosti varovanke trenerke Natalije Derepasko, ki so npr. vodile 3:5, 4:6, 5:7 in 6:8. Domačinke so prvič povedle v sredini polčasa, ko so z delnim izidom 3:0 in goli Ko-rotajeve, Kreftove in Iličeve prišle do rezultata 9:8. Ob odhodu na odmor je bilo stanje glede zadetkov povsem poravnano, 16:16. Medtem ko je bilo v prvem delu doseženih skupaj 32 zadetkov, so v drugem delu obrambe postale čvrstejše, še posebej to velja za domačo vrsto, ki je prejela le de- 1. SRL (ž) REZULTATI 14. KROGA: Ptuj -Ljubljana 29:25 (16:16), Velenje -Ž.U.R.D. Koper 36:36 (18:20), Zelene doline Žalec - Mlinotest 19:19 (9:11), Krim Mercator - Z'Dežele 38:20 (24:9). 1. KRIM MERCATOR 13 13 0 0 26 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 11 8 1 2 17 3. KRKA 12 7 2 3 16 4. Z'DEŽELE 13 6 2 5 14 5. MLINOTEST 12 5 3 4 13 6. Ž.U.R.D. KOPER 13 4 1 8 9 7. PTUJ 11 3 1 7 7 8. LJUBLJANA 12 2 1 9 5 9. VELENJE 13 1 1 11 3 vet zadetkov. Bolje so drugi del odprle varovanke trenerja Ivana Hrupiča, ki so v desetih minutah prejele le dva zadetka (!), same pa so jih dosegle sedem (23:18). Prednost do konca tekme v nobenem primeru ni več padla pod štiri zadetke. V doseženih zadetkih je vodila Tajana Šauperl Iličeva, saj je skupno na tekmi zabila 8 zadetkov. Zanimivo je, da se je med strelke v domači ekipi tokrat vpisalo le pet igralk, a so jih skupaj zbrale dovolj veliko število za tretjo zmago v sezoni. Rokomet • 1. B SRL (m), 16. krog Za dva razreda boljši od Pomurja -^-^-^^-^-- j* m <