7. številka. V Trstu, v sredo 25. januvarja 1888. •vf Tečaj „EDINOST" i7.liiijii dvHkrttt hii teden, rnuko sreit n soboto nit 1, uri popoludne. „Edinost" stane: za v»e leto gl. i!.— ; izven Avut. !'.— tjl. 7.A polu leta „ H.—; „ „ 4..»0 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2,2"» „ Poiamifne Hfcvilke se dobivajo v pru-dajalnirnli tobaka v Trstt po 1» nov., v Gorici in v Ajdovščini p* «» nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi h« pošiljajo uredništvu » ulici Torrente it. 12. Vsako pismo mora hiti frankovano, ker nefrankovana se n^ sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglati in oznanila se račune po 7 nov. vrstica v petitu ; z« naslove r debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi obsedlo navadnili vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnic« itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inseratn pre« jema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva Primorsko. »V edinoiti je ino9«. Pozor, p. n. gg. naročniki! V vabilu na naročbo smo povedali, da se odslej naročnina za na S list pošil ja naprej (vsaj za četrt leta) in da horemo uvesti v upravništvo strog red, kakor ga imajo malone vse slov. in tuje novino. Ker se na ta opomin niso do deries ne oglasili z naročnino vsi čestiti gospodje naročniki, uljudno prosimo dotičnih, naj nam jo blago-izvole poslati v ednem tednu, da se ugnemo neredu in da bi ne bili primorani Jcorau izmed spoštovanih gg. predbrejnikov list ustaviti. Z a naročnika „Edinosti" smatramo vsakega, komur jo pošiljamo in kdor nam je doslej ni vrnol. Nekateri gg. pokrivajo samo stare dolgove, a 1888. leta se ne spominajo. P-osimo zatorej prav kmalu, najprimerneje s postnimi nakaznicami! Na čelu lista je označena cena: za vse leto.....gl. 6.— za polu leta.....»3.— za četrt lota.....» 1.50 (iZVOn Avstrije za vse leto 0 gld. za polu leta 4 gld. 50 uovč.) in vender dobivamo od gg. naročnikov po 7 gl., po 5 gl., po 4 gl., po 3 gl. 50 novč., po 1 gld. 75 novč. in po l gl. Vse nam poslane svote so-se natanko zabeležile. Vsak č. g. naročnik vo, koliko nam je poslal in po tom naj se izvoli ravnati prihodnjič, kadar zopet ponovi naročbo. Kdor nam je pa poslal premalo, bla-goizvoli naj v kratkem pod-polniti n e d o h t »i t e k. Upravništvo. Utrdimo se! Vsakateremu mora biti jasno, da mi maloštevilni Slovenci ne moremo uplivati na vnanjo politiko. Za to bi naši tnali in veliki časniki bolje storili, ako opuste dolge članke o vnanji politiki, ki na stvari ne morejo nič promeniti. Zadostno je, da o njej poročajo v političnem pregledu. Prostor za uvodne članke naj bi se porabil za naše slovenske zadeve, za zboljšanje našega stanja in utrdbo naše veljave med narodi zapadne polovice naše države.nKes da se tudi v notranji politiki le malo ozirajo na nas, vender pa smo po geogra-fičnej legi kot avstrijsko primorje in kot skrajni del jugoslovanstva dosta važen faktor naše države, kateri se ne bode mogel dolgo prezirati, posebno potem ne, ako se na našem precej prostornim ozemlji utrdimo in tujega skerbstva otresemo. Će pogledamo namreč na prostor, ki ga Slovenci zasedajo, vidimo, da ni mnogo manjši od onega, na katerem prebivajo Čehi: se ve da ni tako obljuden. Zaradi svoje lege ob morji in kakor meja proti Italiji je še važnejši. Dokler se pa na našem ozemlji šopiri tuji živelj, bodisi vlaški ali nemški, dokler naša meBta kažejo nemško ali laško lice, tako dolgo se bode preziral tudi slovenski živelj, ker se dozdeva državnikom preneznaten in onemogel. Kedar si pa Slo-vonci prilaste hišno pravico v Mariboru in TrBtu, kedar v Primorji in v spodnjem Stajerji dobe prevago in kedar na celem ozemlji med Spielfeldom, Trstom in Pu-ljem zgine nemški in laški živelj ali pa kedar stopi v drugo vrsto, potem je Avstrija primorana, svoj vogelni kamen proti jugozapadu in jugu iskati v Slovencih, in država saina bode morala skrbeti, da okrepča svoj južni steber. Naša najvažneja naloga je tedaj, utrditi se na lastnem ozemlji, polastiti se naših potujčenih mest, kjer so to še ni zgodilo, korak za korakom osvoboditi našo zemljo priseljenih tujcev in tako postaviti trdo slovensko-lirvatsko skalo, ki se bode raztezala od Spielfelda do Trsta, od Celovca do Pulja, od Ljutomera do Pontabla. Tako, vseh tujih razjedaj oči h elementov očiščeno in otrebljeno skalo bode moral v poštev jemati vsak avstrijski državnik, ker mu leži na važnem kraji, na meji poželjivega laškega soseda, poleg edinega morja, ki veže državo se svetovno pomorsko trgovino, in na meji južnega slovanstva, ki dobiva po razpadu Turčije vedno večjo važnost in veljavo. Brez Galicije ali Erdeljske bi Avstrija lahko živela, tudi brez Češke bi še životarila; noše ozemlje pa jej je tako potrebno kakor živali sapnika, in branila je bodo za vsako ceno, do zadnjega hipa. Ker je pa naše ozemlje tako važen del Avstrije, ostanemo ali postanemo tudi mi važen in bistven, neodstopen del države, ako se na tem ozemlji utrdimo. Dokler kraljuje namreč po naših mestih tuji, nemški ali laški živelj, tnislijo državniki, da je to merodajni element na jugu, na kateri se jim je opirati, in tega jim niti zameriti ne smemo, kajti državniku se je ozirati na močne in veljavne faktorje, ki zastopajo inteligenco in kapital in ti prebivajo v mestih. Zato pa tudi zvečine mestni prebivalci odločujejo usodo dežel, le redko kje 8eljaki, kakor na nemškem Tirolskem, kjer so zaradi pičlega obrta in male trgovine mesta neznatnejša. Ako vidijo zatorej naši državniki, da prevladuje v naših mestih, kakor v Trstu in Gorici, Pulji, Poreči, lio-vinji, Kopru, le laški, v Mariboru, Celovci, Beiaku, Celji, Ptuji, Slov. Bistrici itd. le nemški živolj, morajo priti do čisto logič nega sklepa, da imajo Slovenci le malo inteligence in kapitala, malo obrta in kup-čijstva, sploh le malo veljave in upliva na svojej lastnej zemlji, da se zategadelj država v sili ne more opirati toliko na slovensko prebivalstvo, kolikor na imovitejše in bolj naobražene tujce po naših mestih. Naravni nastopek je, da vse slovenski živelj povsod prezira. Tudi Čehi niso prišli tako dolgo do veljave, dokler se niso utrdili v mestih ; na Moravskem so še zdaj brez upliva, akoravno imajo veliko večino v deželi, ker tam so še mesta bolj v nemških in židovskih rokah. Če ne bodemo Slovenci bolj skrbeli za svoj gospodarski napredek in svojo gospodarsko nezavisnost, ako se ne bodcino bolj brigali za narodni obrt in za trgovino, če ne bodemo nastavljali po svojih mestih domačih in rodoljubnih trgovcev in obrtnikov, ako se ne bodemo upali lotiti se večili podjetij in velike mednarodne trgovine, — potem nam vsa ugodna geogra-fična lega nič no koristi, potem ne pridemo do veljave in političnoga upliva v državi, potom se bode tuji živelj mastil na slovenskem ozemlji in potegnol nase vso državno milost. Na ta se bode skušala opirati vlada v naših krajih, Slovenci pa boaemo ostali na strani kakor nepotrebna, samo službujoča in za slepo orodje porabna čreda, in država ne bodo obžalovala njih narodnega pogina. Da to zabranimo, slovenskemu ro-doijubju je odkazana pot, skrbeti za to in delovati na to, da se slovenstvo na svojem lastnem ozemlji ukoreni ni in u t r d i. PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih. Ital. spis.l S = Ivij Pellico, prel. Jos. K—o. YII. O človekov ej ceni. (Dalje.) Velikodušni možje, umrli in živoči, za-metajo vsak plitki pojem o Človeškej nabavi. Koliko tacih ima najstarejši vek! koliko Rim! koliko surovi srednji vek in sedanji vek prosvete! Tam mučeniki resnice, tu blagotvoritelji tožnih; drugje divni cerkveni očetje, velikani v filozofiji in ljubezni; povsod čili junaki, boritelji pravdo, krepitelji prosvete, modri pesniki, modri učenjaki, modri umetniki. Ne delajo ni davnost veka niti velikanski dogodki onih osob, da si jih sedaj mislimo drugačne vrate od naše naravo. Ne; v svojem početku niso bili bolji od nas. Bili so sinovi žen, žalovali in jokali so, kakor mi, morali so se bojevati proti slabim nagonom, enako kakor mi, sramovati se včasih, truditi se v samozataji. Knjigo narodov in drugi ostali spomeniki nam spominajo le mal broj onih vzvišenih duš, katero so bivale na zemlji. Tudi •danes živo tisoči in tisoči, kateri sicer ne slovejo, vender so s plodovi uma in s prvimi deli počastili človeško ime in tudi pobratimstvo, katero imajo z Bogom. Spomin na odličnosti in množino dobrih ni nikaka obmana, ni ozir na samo lepoto človeštva in zanikanje množice brezumnih in zlih. Res je mnogo trpinov in zlobnežev; kar pa hočemo dokazati, je to: — da človek je lehko čuden glede svojega uma, — da ostano lahko nepopačen — da more o vsakej stopinji omike oplemeniti se s krepostimi, — da ima pravo po tem razmotravanji terjati čast od vsacega razumnega stvora. Ko mu tedaj dajemo dolžno čast, ko ga vidimo težečega za brezkončno podpol-no8tijo, ko ga vidimo, da je ud neumrloga sveta idej, da ni prišel na svet le za štiri dni gmotnega življenja enako razstlinam in živalim — ko ga vidimo, da lehko stopi med živalske črede in reče: „jaz sem nad vami in nad vsakim pozemeljskim stvorom, ki me obdaja" — čutimo, da nam se prsi širijo v ljubezni do njega. Njegova beda in njegovi pogreški nas obujajo k večjemu usmiljenju, kedar mislimo, kako vzvišeno je to bitje. Žalimo se, da je narave kralj žalosten ; sedaj krščansko prikrimo njegove pregrehe, sedaj mu nudimo roko, da vstane iz blata, da se vrne v visino, s katere je pal. Veselili se bodemo videči, da je hraber po svojej vzvišenosti v togi in sramoti; v radost nam bodo njegova zmaga v naj- hujših skušnjah, njegovo bližanje z vsemi silami k svojemu božjemu vzoru. VIII. O domovinskoj ljubezni. Plemeniti so pač vsi oni čuti, ki vežejo ljudi mej seboj ali jo vzbujajo h kreposti. Cinik edini, ki navaja toliko sofizniov proti vaacemu plemenitemu čutu, kaže navadno obče človekoljubje, da bi zatrl ljubezen do domovine. Pravi: „moja domovina je ves svet; kotiček, v katerem sem se rodil, nema ni-kakega prava do prednosti, kajti ne more nadkriliti v veljavi vseh drugih krajev, kjer se enako dobro živi. Domovinska ljubezen ni druzega nego posebna vrst skupnega egojizma, kateri hoče pooblastiti nekoliko ljudij, da smejo črtiti ostalo človeštvo !u Dragi inoj, ne bodi igrača tako niče-vemu modrovanju. Znači je preziranje človeka in zanikavanje njegovih krepostij, ono naziva obmano ali neumnost vse to, kar ga vzvišujo. Ni posebno težko z izbranimi besedami prezirati vsak najboljši smoter, VHuk plemeniti napor; vender je to nedostojno. Cinizem tlači človeka v blato: prava filozofija je ona, ki teži za tem, da ga dviguje; ona je verna in česti domovinsko ljubezen. Seveda lehko rečemo, da je ves svet naša domovina. Vsi narodi so le odlomki ali deli ogromne družine, katere ne more Iz deželnih zborov. Deželni zbor Tržaški. V soboto dne 21. tega meseca jo imel tržaški deželni zbor svojo VI. in poslednjo sejo. Deželni glavar jo otvori ob (i3/* uri zvečer; vladin zastopnik vitez Ki-naldini, min. zastopnik svetnik dr. Datie-lon, navzočnih 34 poslancev. Po odobrenji zapisnika zadnjo sejo se nadaljuje v tretjem Čitanji razprava o novej zemljiškej knjigi. Min. zastopnik dr. Danelon izjavlja, da vlada ostane pri predlogih, katere je navel v posebnoj razpravi. Zakonski načrt se sprejme nato v tretjem čitanji brez razprave z 31 glasovi proti 2. Razpravlja so o načrtu zakona glede promene nekaterih točk stavbenega reda, katere je sprejel deželni zbor v poslednjem zasedanji. Pravosodno ministerstvo ni predložilo tega reda v potrjenje zaradi 3. odstavke XIII. člena. Zakonski načrt so sprejme brez to odstavke enoglasno. O predlogih vlade in tržaškega lovskega kluba, kar se tiče promene sedanje lovske postave v soglasji istega zakona v v Istri in na Goriškem, govori obširno posl. dr, B u r g s t a 11 e r. Izjasnuje lovske razmere v tržaškej pokrajini, katere so različne od vseh ostalih v našem cesarstvu in želi naredeb, kako se imajo varovati obdelana zemljišča in gozdni nasadi proti škodi po divjačini in lovu. Predlaga, naj se naloži deželnemu odboru, da izdela načrt postave, po katerej bi se vjemali gospodarski in gozdnarski interesi z lovskimi ter naj se ta načrt predloži deželnemu zboru uže v prihodnjem zasedanji. V ostalem izjavlja, da glasuje za predlog. Posl. Nabergoj se strinja z razlaganjem dr. liurgstallerja in želi, naj so kaj stori v varstvo posestnikov proti enakim kvaram. Posl. Križanac poudarja posebno škode, ki jih prouzročajo nespretni lovci po obdelanem zemljišči. Vladin zastopnik vit. Ri-naldini javlja, da ima namestništvo nalog od ministerstva, izdelati načrt postave v varstvo obdelanega zemljišča in glede odškodnino za lovska poškodovanja ter predložiti načrt dužolnemu zboru. Posl. Burgstaller prekliče na to drugi del svojega predloga glede časa, v katerem ho ima načrt predložiti deželnemu zboru. vladati ena sama oblast, akoprav jej je vrhovni gospodar Bog. Ako smatramo vse stvore naše vrste eno družino, nas dela to blagodušne proti vsemu človeštvu. Ta nazor vender ne izključuje druzih enako pravih. Izvestno je, da se deli človeštvo v narode. Vsak narod jo skupina ljudij, katere veže vera, zakon, običaji, jezik, narodnost, slava, tuga in upi s posebnim sočutjem. Kdor naziva to medsobno sočutje in slogo članov eno narodnosti le skupen egojizem, dela liki besna satira, katera hoče zasmehovati očetovsko in otroško ljubezen s tem, da jo riše kakor zaroto med očetom in sinovi. Pomnimo dobro, da je krepost raznovrstna; zaradi tega je treba zatorej gojiti vsak krepostni čut. More li kateri tak čut kvaro delati, ako ga odstranimo? Ni treba izključevati ga in ne bode na kvaro. Ljubezen do človeka je vzvišena, a ne more zabraniti ljubezni do domovine; l jubezen do domovine je tudi vzvišena, a ne sme prezirati ljubezni do človeštva. Sramota bodi malovrodnežn, ki ne odobrava raznovrstnih nagibov, ki vzbujajo v človeštvu oni sveti nagon k pobratimstvu, k medsobnemu spoštovanju, k podpori in negovanju! (Dalje prili.) Predloga deželnega odbora in posl. Burgstallerja se sprejmeta enoglasno. Predlog deželnega odbora o napravi posebnega sodnijskega založnega urada ne sprejme brez ugovarjanja. Sprejme sh tudi nespremenjen deželnega odbora predlog o promeni hišnega davka. Deželni glavar se zahvaljuje vsem poslancem na vztrajnoHti ter izreka nadejo, da bode imelo delovanje deželnega zbora zaželjen uspeh. S trikratnim „Evviva* in „Živio" Nj. Veličanstvu se završi zasedanje. Konec seje ob 8. uri. Isterski deželni zbor. XII. seja dne 19. decembra. (Dalje). Isti poročevalec izveščuje o drugej točki dnevnega reda „Proračun isterske deželne zaklade za leto 1888. in predlaga: 1. Proračun isterske deželne zaklade za leto 1888. se odobrava s potrebami v iznosu 335.345 gl. in s pokritjem 105.058 gl. Da se pokrije primankljaj 230.287 gl., ustanavlja se pobiranje; a) 24% doklade na vse izredne davke, vračunjene izredne državne doklade; b) 100% doklade na državno potrošarino mesa in vina; c) deželnih davkov 1 gl. 70 kr, na vsak na drobno prodani hektoliter piva; fO gl. 2 kr. na vsak drobno prodani hektoliter alkoholnih pijač in žganja, naštetih v čl. 1, črka B, II. točka drž. zak. 18. maja 1875, št. 84, dalje G gl. 68 kr. na vsak na drobno prodani hektoliter žganja, naznačenega v istem dež. zak. v 2. točki Članka 1. 2. Prošnje za podporo bolnih na Du-naji in nekatere druge se izroče deželnemu odboru v rešitev. O glavnej razpravi spregovori posl. dr. Laginja hrvatsko: Visoki sabore! Dužnost mi je izjaviti u ime mojo i drugovah od ove strane, da nećemo glasovati za zemaljski proračun, buduč ga nemožemo odobriti zato, jer je sastavljen kako i dosada proti onim načelom, po kojih mi držimo, da bi se imalo upravljati ovom zemljom i trošiti na njezine prave potrebe. Uzrok te naše protimbe nije na našoj strani, nego ste ga stvorili sami, jer tajite svakom sgodom slovinsko (hrvatsko-slo-vensko) obilježje ove pokrajine, prema toniu učinjene su sve vaše uredbe; zato jih mi nemožemo odobriti. Već sam drugom prilikom bio prisiljen dozvati u pamet veleštovanomu gospodinu saborskomu predsjedniku, da je ovaj govor, kojim mi govorimo, pravi istarski jezik. A kako se prema nam postupa?! Jedan jedini od mojih drugovah služio se je samo hrvatskim jezikom; ja sam se gledom na porabu jezika u ovom saboru tako vladao, da bi me moja stranka mogla držati preveć popustljivim; pa kako se vi vladate? Zemaljski odbor vraća hrvatske i slovenske spise i traži talijanske prevode od njih, dakle nepoznaje nas, za koje službuje. Mi se proti tomu branimo tim, da jedan naš drug neće da znade talijanski i ima pravo, a opeta tražimo lieka gdje i kako možemo. Hada, kada smo mislili, da je tračak sunca zasijao i na naša vrata, kada smo mislili, da će se temeljni državni zakoni, po kojih imamo pravo služiti se svojim jezikom, uvesti u život, baš sada najgore se je na nas udarilo. Puk hrvatski, sačinjavajući većinn stanovniČtva Istre, slušati mora, gdje mu inogućnici dovikuju : dalje, kao da je indijski parijah! Da, gospodo! Naše zakonite obrane i pritužbe, koje smo prisiljeni činiti, saborski predsjednik naziva: „bassezze" i „vigl iaceh erie", akoprem.su naše pritužbe posve opravdane, u kojem god obliku jih podnesemo. Čovjek, koji se toliko zaboravi, nije moguće, bar po mojem mnenju, da uživa pouzdanje svjetle krune, a zaslužuje pod-puno, da brišemo iz proračuna odnmh prvu rubriku, koja govori o njegovoj plaći ili remuneraciji i sve one rubrike, koje govore o plaći od prvoga do najnižega zemaljskoga plaćenika, koji našega jezika nerazumije. Ponašanje manjine bilo je takovo, da nam nitko nemože reći, da smo prekoračili medje pristojnosti. Ali današnje opazke predsjednikove uvrieda su, koju inu rai nemožemo i nećemo oprostiti, a valjda će ju još tkogod zapamtiti. — O samom proračunu pako nije vriedno niti govoriti. To je samo forma, u kojoj sabor od godine do godine dozvoljava trošenje, a u istinu izlazi drugačije, nego li se dozvoljava. Za one potrebe, za koje se nešto u proračunu uvrsti, zemaljski odbor netroši ništa ili vrlo malo; za druge troši na račun prvih i ondje, gdje nije ništa ustanovljeno. Tako se proračun izkrivljuje u strani potroška, a zemaljskomu odboru pjeva se slavospjeve, kako mudro štedi. S druge se pako strane prihode, kao pokrajinske namete, proračunava prilično manje, nego li se jih utjerava. Tako štedeć, gdje je potreba trošiti, i dobivajuć više, nego li je proračunano, zemaljski odbor prestaje biti izvršujuća oblast i stalan, da ćete mu sve odobriti troši, gdje nije unapried ovlašćen, a §hra-nja ono, zašto se nameti utjerivaju. U istinu, naš proračun samo kakvom polovicom odgovara, drugom polovicom godišnjega iznosa vlada zemaljski odbor po svojoj volji. Krvavi žuljevi naroda troše se u obligacije kreditnoga zavoda, a gdje je velika sita pomoći i gdje je ustanovljeno, da se pomože, ondje se daje malo ili ništa. Da spomenem samo jedan primjer. Od godine 1881. ovamo, odredjeno je po 2000 for. na godinu za pomoć onim občinam, koje mnogo troše za upravu šumsku. Vidili smo, kako nam je zemaljski odbor bio predložio zakon o upravi šume, po kojem bi se bilo još više trošilo nego li do sada. Toga zakona nismo prihvatili, ali znamo, da ima obćinah, koje u istinu gle Kravgski delfini zbor. IX. seja dne 29. decembra. (Konec) Poslanec Deleta poroča o prošnji komisije za pogozdovanje Krasa za podporo. Dotična komisija je to leto prehodila kraški svet in pozvedovala ter odločevala one vrhe in obronke, katere bi bilo treba po-gozditi. Malone povsod je pa naletela na zapreke dotičnih posestnikov, ki so poudarjali, da teh zemljišč ne morejo pogrešati, ker jih potrebujejo za pašo živine. Proračun za 1. 1888. kaže potrebščine 10-700 gld., ki naj bi se pokrila s tem, da se od poljedelskega ministerstva izprosi podpora 8000 gld., da se dovoli donesek iz deželnega zaklada, in da se v ta namen porabijo globe za gozdne prestopke v Logaškem in Postojinskem političnem okraji. Poročevalec v imenu finančnega ^odseka predlaga: „ Slavni deželni zbor naj komisiji za pogozdovanje Krasa pod pridržkom, da bo dobila od državne uprave donesek 8000 gld. za 1. 1888., dovoli za isto leto podporo iz deželnega zaklada v znesku 1000 goldinarjev." Ta predlog obveljd brez ugovora. Poslanec Klun poroča o prošnji vodstva Lichtenturnove dekliške sirotišnice, katero prosi, da naj se oskrbnina za vsako deklico od 90 gld. povikša na 100 gld., in da naj se deklice puščajo v zavodu do d.ju urediti .dminUtrkcij« tak k.k. »«■ " - * valja i troše preko dobitka. Je li zemaljski odbor dao do sada onu pomoć? Nije! Dapače, mislim, da iz one rubrike prijašnjih godinah nije ništa potrošio, a prošle godine samo 148 for. i 48 novč. To je jedan od mnogih primjerah, iz kojih se vidi, da se netroši što je ustanovljeno i gdje je u istinu potreba, a trošak za zgrade zemaljskoga odbora dosta nas uči, kako i koliko se troši. Znajuć unapried, da će većina prihvatili proračun kako je predložen, mi ćemo od ove strane kod pojedinih stavakah ipak učiniti svoje predloge, nebi li Lazaru bar mrvica pala sa bogatoga Gavanova stola. Posl. dr. Gambini predlaga konec razprave, ki se sprejme. Poročevalec dr. Campitelli preide na podrobno razpravo in predlaga o I. rubriki „troški za deželni zbor" za razne potrebe te rubrike trosek 5550 gl. Posl. dr. Volarić odgovarja: Visoki sabore! Kod ove stavke povisila se je tražbina za stenografe i prepisače saborskoga zapisnika za 200 f. Odmah s početka postavio sam bio upit na presvj. g. predsjednika, da bi shodno odredio, da dobijemo stenografa, koji bi naše hrvatske govore bilježio. Na taj upit nije mi se niti odgovorilo i držim, da se niti nemisli uzeti u obzir § 42. našega poslovnika, koji glasi: „I resoconti stenografici conterranno la eompleta esposizione di quanto fii detto e fatto nelle sedute". Neveli, da se ima ubilježiti samo talijanske govore, nego obćenito. Pravo imamo govoriti hrvatski, dakle morali bi imati i stenografa, koji bi bilježio naše govore. 8 druge strane, stenograf je zemaljski plaćnik, te po § 47. pravilnika za zemaljski odbor, morala bi se dati prednost osobam pokrajine „e fra questi a coloro che conoacono le lingue del paese e la tedesca". Po tomu trebalo bi dakle razpisati natječaj i ako se nenadje sposobna osoba u pokrajini, moralo bi se ju uzeti iz vana. Nadalje nemolim, već tražim jer imam pravo, da se moje ime piše „eolla pipa", kako ga ja pišem. G. predsjednik obećao je lanjske godine g. Spinčicu, da će njegovo ime dati upisati u saborsko izvješće kako ga on piše, pa ipak se to nije dogodilo. Koliko sam mogao opaziti i moje ime se do sada pisalo onako, kako se nebi smjelo. Gospoda od većine upravila su na visoku c. k. vladu upit glede upisivanja imenah u župnijske knjige na podlogi po znate odredbe ministarstva, i ja upravo na temelju iste tražim, da se moje ime onako piše, kako ga ja pišem sa „6" ili kako biste vi rekli: „eolla pipa". Izdana mi bje svjedočim krsta prvih godinah, sto sam počeo polaziti gimnaziju i ondje se moje ime piše onuko, kako ga ja danas pišem. Tako me pišu u svih mojih školskih svjedočbah, u diplomi doktorskoj ćak u dokaznici, izdanoj mi po c. k. na-mjestničtvu, dakako n ime toliko hvaljene ravnopravnosti u Hamom njemačkom i talijanskom jeziku. Svršavam opetovanom opazkom. da ovo nemolim, nego tražira, jer je tako i naročito propisano u naredbi visokoga c. k. ministarstva. (Konec prih.) proračun za 1. 1888. od deželnega zbora uže rešen in da se je dekliški sirotišnici za prihodnji čas ravno letos dovolil šolski donesek letnih 400 gld. in da druga točka te prošnje zahteva temeljitega statističnega poizvedanja, poročevalec predlaga, da naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj v njej navedene razmere preiskuje in prihodnjemu deželnemu zboru o njih poroča. Tudi ta predlog obvelja brez razprave. Poslanec Klun dalje poroča o prošnji vodstva Elizabetine otroške bolnišnice za donesek k zgradbi nove bolnišnice, ki jo mislijo zidati v spomin cesarjeve štiride-setletnice, ker je sedanja hiša pretesna. Nova hiša bo stala v streliščnih ulicah in bo veljala 25.000 do 30 000 gold. Ker v otroško bolnišnico sprejemajo otroke iz vseh krajev naše dežele in jih brezplačno oskrbljujejo, kar je deželi v obilno korist, predlaga finančni odsek: „Za zidanje nove Elizabetine otroške bolnišnice se iz deželnega zaklada dovoli donesek 1000 gold., ki naj se dotičnemu druŽtvu izplačajo v dveh od njega v prošnji nasvetovanih obrokih — polovica namreč, ko pride novo poslopje pod streho, polovica pa, ko se pričenja hiša rabiti za bolnike — tako, da se 500 gold. sprejme proračun deželnega zaklada za leto 1888, 500 gold. pa v proračun leta 1889.* Tudi ta predlog obvelja brez oporekanja. Poslanec Deteta za njim poroča o prošnji okrajno-cestnega odbora Radovljiškega za podporo k zgradbi Blejske ceste in za odpis dolga 400 gold. Deželni zbor pritrdi predlogu finančnega odseka, da se za novo cesto sicer dovoli podpora 400 gold., dolg 400 gold. pa se ne odpiše, ampak se bode z dovoljeno podporo poravnal. Prošnja občine Gora v okraji Ribniškem za podporo k preložitvi občinske ceste „Potoke* in k napravi treh mostov se izroči deželnemu odboru v rešitev. Poslanec Detela poroča daljo o prošnji občine VrabČe za podporo k novi cesti iz Jakovic na Tabor in predlaga, to prošnjo v rešitev izročiti deželnemu odboru s pristavkom, da naj reč še preiskuje in po potrebi dovoli podporo do 50 gold. To obvelja. Konečno poroča poslanec Klun o prošnji Kat. Kurent, vdove glavnega odgon-skega sprevodnika, da bi se ji pustila dosedanja miloščina 100 gold. v popolnem znesku in ne krčila za 25 gold., ker so njeni otroci sedaj odrastli. Ker to miloščino prejema iz deželnega zaklada kranjskega in štajerskega in je treba v podaljšanje tudi privolitve deželnega zastopništva štejarskega, poročevalec v imenu finančnega odseka predlaga: „Prošnja Katarine Kurent se izroča deželnemu odboru z naročilom, da naj stopi o tej zadevi v dogovor z deželnim odborom štajerskim in za deželo Kranjsko privoli v podaljšanje cele miloščine, ako temu pritrdi z našo deželo vred prizadeta dežela Štajerska." Deželni zbor brez razpravo pritrdi temu nasvetu in deželni glavar ob l1/* uri popoludne sklene sejo. Ljudsko šolstvo v Istri. Ie poročila ljudskega šolstva v Istri za leto 1886/7 posnemamo to le: Po Istri je bilo 80 ednorazrednic, 26 dvo-razrednic, 16 trorazrezdnic, 10 čveteroraz-rednic in 7 peterorazrednic ter edna šestraz-rednica. Sol ljudskih za silo je bilo 26, na katerih so poučevali zvečine duhovniki zaradi pomanjkanja posvetnih šolskih močij. Skupno je bilo po vsej Istri 166 sol; med temi z italijanskim poučnim jezikom 61, s hrvatskim 60, s hrvatsko-italijanskim 16, sfe slovenskim 28 in sč slovensko-italijanskim 1. Na novo ustanovljenih šol v letu 1886/7 je bilo 11. Čast v to okrajnim šolskim svetom in posebno gg. okrajnim šolskim nadzornikom! Učiteljev je bilo in to se spričevalom učiteljske sposobnosti: italijanskih 96, slovenskih 18, hrvatskih 38; se spričevalom godnoBti: italijanskih ^hrvatskih 12, slovenskih 7; brez Bpričeval 25, — zvečine č. gospodov duhovnikov, ki vzdržujejo z veliko požrtvovalnosti „šole za silo". — Pregled učiteljie kaže nam to-le: se spričevalom sposobnosti: italijanskih 79, slovenskih 3, hrvatskih 10; sč spričevalom godnosti: italijanskih 6, hrvatskih 5; brez vsacega spričevala: 2. Vseh učiteljskih močij je bilo se spričevalom sposobnosti: 175 italijanskih, 20 slovenskih, 38 hrvatskih; učiteljev verouauka je bilo po veej Istri 150. Učiteljic za ročna dela samo 8, kar se nam zdi jako malo. Nenadomeščenih služeb je bilo 14. Drugi jezik kakor predmet se je poučeval tako-le: na ljudskih šolah s hrvatskim učnim jezikom se je poučeval italijanski jezik ▼ 30, nemški jezik pa v 9; na slovenskih ljudskih šolah italijanski jezik na 2, nemški na 1; na italijanskih ljudskih šolah hrvatski jezik v 5 in nemški jezik na 28. Izobraževališče za učitelje je v Kopru, kjer so poučevali gojence treh narodnoBtij: 1 vodja, 8 profesorjev, 1 katehet; vrhu tega 3 vadniški učitelji (2 italijanska, 1 slovenski učitelj) potem 1 učitelj telovadbe in 1 pomočni učitelj petja in godbe. Gojencev je bilo samo 73 in sicer 13 italijanske, 20 hrvatske in 40 slovenske narodnosti. Izobraževališče za učiteljice je z dvema oddelkoma (slovenskim ie italijanskim) v Gorici. Na tem zavodu je bilo nad 100 gojenk. V pouk so bili: 1 vodja, 6 profesorjev, 1 katehet, potem učitelj telovadbe, risanja, in učiteljica ročnih del. Na dekliškej vadnici je bilo 5 učiteljic in na deškej vadnici: 8 učiteljev in 1 katehet. številke brez vseh opo-poročil bi želeli tudi o in okolici* in o „Goriško-gradiščan- Tu so gole menj. Jednacih Trstu skej*. Politični pregled. Notranje dežele. Podpredsednik kranjskoga deželnega zbora g. Grasselli je prečital v seji 21. t. m. telegram koroškega deželnega glavarja, v katerem pravi, da je v deželnem zboru res izjavil, da se koroški ka-znenci v ljubljanskej kaznilnici ne morejo poboljšati, ker je ta (kaznilnica), kakor je on „slišal* poslovenjena. Na predlog g. Poklukarja nalaga se deželnemu odboru, da se potom ministerstva koroškemu deželnemu glavarju razbistrijo faktične razmere ljubljanske kaznilnice, da bode isti glavar v prihodnjič malo opreznejše izražal svoje izjave ter ne sejal razpora mej narodnosti na Kranjskem. V tistej seji je bil sprejet tudi program in štatut kmetske šole na Grmu in se je vršila specijalna debata o ribarskej postavi. V gališkem deželnem zboru je izrazil ruski poslanec Kovalski v proračunski debati željo, naj bi se dalo v novem Lvovskem gledališči mesta tudi ruskim gledališkim predstavam. V istej debati je bila ostro sojena uprava deželne blaznice v Kulpavkovu. Zborovanje je po najvišjem odloku za nekoliko dnij pretrgano. Bukovinski deželni zbor se je 21, t. m. zaključil. V zadnjej seji je bil sprejet predlog černoviškega nadvladike, da se v slavo cesarjeve štiridesetletniee ustanovi deželni zaklad v podporo ubogim učencem in narodnim šolam ter da v ta namen dovoli deželni zbor 15.000 for. V ogerskem državnem zboru v proračunskej debati jo opozicija ostro obsojala finančno politiko sedanje vlade. Razni govorniki so stavili predlog, naj se ustavi zidanje ogrske zbornice, naj se vzame gledališčem subvencija itd. Vseh teh predlogov vladna večina ni vsprejela, češ, da je vlada sedaj na najboljšej poti urediti in izboljšati finance. Mnogo so je uže storilo, da se ta svrha doseže, pre- ostrnjile bo se državne železnice, organizirali ne bodo na novo železni rudniki in uredile tudi gledališke razmere. Opozicija je očitala vladi, da ne ne drži proračuna, ter da bode 47 milijonov deficita. Vnanje dežela. Ruski listi, posebno „NordM zavrača one nemške in avstrijske novine, ki očitajo Rusiji, da izziva Avstrijo in Nemčijo s tem, da se nadalje oborožava na zapadnih mejah. Rusija neče vojske; ona si Želi miru, a pripravljena mora biti vender le na vsak slučaj. Rusija želi, da se reši bolgarsko vprašanje, če pa dunajski in berolinski kabinet mislita, da bode ona stavila o tem kak predlog, varata se jako. Ko so Battenberga pregnali, stavila je Rusija več predlogov, kako rešiti to zamotano vprašanje, a vseh teh predlogov niso jemali v poštev ne v Berolinu ne na Dunaji; pustili so, da je šel Koburg na Bolgarsko ter še bolj zmedel situvacijo. Sedaj ne bode Rusija stavila več predlogov; čakala bode, a tudi ne bode privolila, da bi se Bosna in Hercegovina priklopili Avstriji. Srbska vlada bode predložila skupščini, ko se sestane, proračua za tekoče leto, ki bode, kakor trdi, brez deficita. Pred proračunsko debato se bode razpravljalo o novej davčnej postavi. Prihodnje zasedanje srbske skupščine bode pač vrlo zanimljivo. Vlada se bode težko vzdržala, kajti liberalna stranka, ki šteje 100 Članov in je sedaj v opoziciji, ima v svojej sredi najboljše govornike in veščake, dočim je radikalna stranka sestavljena iz elementov zelo dvomne vrednosti in značaja. Znano je, da je sedanji minister Franosovic bil tudi član Garašaninovega naprednjaškega ministerstva. Da se zatorej liberalcev ubrani, morala se bode sedanja vladna stranka osloniti na naprednjaško, ki jo bode pa slabo podpirala, ker šteje v seda-njej skupščini vrlo malo članov. Bolgarska vlada misli naročiti v Belgiji 15 milijonov verdanskih patron, da podpolni zalogo, ki je malone pošla za srbsko-bolgarske vojske. Kakor je videti, rad bi se Koburg pripravil na tse slučaje, tvegal bi vse rajše, nego se mirno udal ruskim zahtevam. Ali ves ropot njega in njegove vlade ne bode premotil Rusije, da bi začela vojsko. Rusija je sklenola čakati in mirnim potem pahnoti Koburga iz Bolgarije. V nemškem državnem zboru je sprejet vojni predlog. Nemška vojna sila bode po tem predlogu pomnožena za 600 do 700 tisoč mož. Troški za oboroženje, obleko in hrano znašali bodo 150 milijonov mark več nego do sedaj. — Poljaki, katere podpira centrum, stavili bo v nemškem državnem zboru interpelacijo, iz kakih uzrokov in v kakšno pedagogično in politično svrho je izdalo naučno ministerstvo naredbo, s katero je prepovedalo učenje poljskega jezika v poznanjskih in vzhodno-pruskih šolah. — Nemški listi so začeli zopet prav ostro pisati proti Rusiji. „Post"* Siše, da je Nemčija doaedaj mirno gledala lusijo, ki oborožava ob zapadnih mejah ter da se hoče isto tako vesti še nadalje. Ko bodo pa ruske vojne priprave dospele do neke meje, začela bode tudi ona obo-roževati. Potem bode imela stvar vse drugo lice. Mogoče je sicer, da se dve stranki tudi z orožjem v roki mirnim potem še lehko sporazumeti; a taki slučaji so redki. Drug list piše, da je Nemčija sicer večkrat izjavila, da nima v Bolgariji nikakih ali malo interesov in da se tam borita le avstrijski in ruski upliv. Ako bi prišlo pa do tega, da Rusija Avstrijo napade, bi Nemčija ne premišljala dolgo; postavila bi svoje čete na mojo, da pomaga svojemu zavezniku. Francoska vlada nadaljuje z Italijo razpravo, o trgovinskoj pogodbi. Pogodba se ima sklenoti na podlagi one s 1881. leta. "VVilsonova afera se ni rešena. Te dni je bila v njegovoj hiši preiskava. Iskali so pisem, ki bi dokazala \Vilsonovo krivdo, a brez uspeha. Italijanom v Afriki ne gre po sreči. Kakor poročajo listi, bili so te dni prvo bitko z Abisinci. Ob uspehu italijanski listi molče. Dogodila se jim je nesreča na železnici; ponesrečilo je več vojakov in tudi inžinir jo ranjen. „L'Esercitott zanikava vest. da kani vlada pozvati po letu del vojske iz Afrike domov. --Na vseučilišči v Rimu so se vršile demonstracije proti profesorju Bonghiju, ker je zagovarjal odstavljenega župana rimskega, ki je Čestital papežu ob petdesetletnici v imenu rimskega mesta. To postopanje je studente tako razburilo, da mu niso dovolili čitati na vseučilišči. Vest, da hoče Rusija skozi mali Azijo dospeti na Bolgarsko, vzbudila je zani- manje na Turškem. Posebno nemški listi so polni hvale o turškej vojski ter pravijo, da je Turška s tem "dokazala svojo neodvisnost, da je proti volji Rusije sklenola dogovor z bolgarsko vlade kar se tiče plačila dolžnega tributa za vzhodnjo Rumelijo. S tem trde Nemci, priznala je Turčija neposredno sedanjo bolgarsko vlado. DOPISI. Iz Avbera, 16. januvarja 1888. — Draga mi Edinost, prosim te, dovoli mi malega prostorčka v svojih predalih, da nekoliko spregovorim o nezgodah, katere nas zadevajo. Prorokovali so, da bode gorje tistemu, kateri učaka leto 1888. In res, zdaj je tako; vse gre križem in narobe. Naše ljudstvo vpije dan na dan. Pred tremi meseci sta jemala od nas slovo dva stara zvona, in zdaj sta nadomeščena z novima. Prelita sta bila v Ljubljani v Samasinej zvonarnici. Srčno zahvalo izrekamo g. Samasi za izvrstno ubrano zvonjenje! 9. t. m. so se šli otroci drsat na led na malo pojišče; led se ulomi in smuk, !>etletna deklica pade v vodo. I ljudje pri-lite, a prepozno; bila je uže mrtva; ni bilo več pomoči. Roditelji, pazite na svoje male otroke, ker vas čaka težek odgovor za nje! Iz Podgrajskega okraja, 12. januv. 1888. — Za slabim prihaja velikokrat dobro ali pa nasprotno za dobrim slabo. Veliko mora pretrpeti naš okraj in ni upanja tako hitro, da bi mogel zagledati beli dan, ali potrpimo in pomislimo, da smo v tužnej Istri. — Največ se pa v našem okraji krivica dela s podeljevanjem višjih služeb. Večkrat so se gospodje še le v Podgradu za silo slovenčine naučili, a najbolj so jim pa bile poznate prilične psovke, katereso se delile našemu pokornemu ljudstvu. Za-libog da šo denes ni povse dobro. Ali vselej ni bilo tako, morda so nam po naključbi poalali moža veščega našemu jeziku. Taki pa navadno nemajo obstanka in baš sedaj nam zelo preminjajo sodnike. Pri nas je zdaj za okrajnega sodnika g. pl. Kuhačević. Imel sem čast pogovarjati se z vrlim možem o uradnih stvareh, in spoznal sem v njem blago srce in značaj. Domislil sem se bil takoj obče ljubljenega pokojnega gospoda Pitamca in zdelo se mi je, da vidim njega pred seboj. — Vender so se nas spomnili enkrat gospodje ter nam poslali po tolikem času osebo, s katero smo vsi zadovoljni, zato mu iz dna srca kličemo: Bog nam ga ohrani in živi mnoga leta. (Nedavno nam je kazal kmet baš iz tega okraja več novejših sodnih italijanski pisanih listin, na katerih je bil podpisan imenovani g. sodnik. Kako se strinja vse to P Ured.) Domače vesti. Državna obrtna šola v Trstu bo je slovesno odprla v soboto 21. t. m. Nav-zočni so bili gg. vitez Gnad, vitez Klodič, pl. Krekić, grof Giovanelli, okrajni glavar baron Konrad, predstojnik pomorske oblasti vitez Alber-Glanstiitten, predstojnik trgovinske zbornice baron Reinelt, več svetnikov iste zbornice, mestnih svetnikov in članov mestnega magistrata, državni poslanci gg. Na-bergoj, Burgstaller in Luzzatto, predstojnik Lloydov baron M. Morpurgo, predstojniki raznih tržaških znanstvenih zavodov in mnogo odličnih meščanov. Župan dr. Bazzoni je prišel ob 103/4 uri s podpredsednikoma dr. M. Luzzattom in dr. Dora-pierijem; za njim prevzv. vladika dr. Glavina in preč. prošt Monsignor dr. Šust, general Kinnart in contreadmiral baron Wipplinger. Ob 11 uri so prišli dež. namestnik baron Pretiš in dvorna svetnika vitez Rinaldini in Reya. — Ravnatelj IIesky nagovori v vlaškem jeziku pričujočo gospodo v dvorani I. nadstropja, kjer so bili zbrani tudi učitelji in učenci nove šole; poudarja potrebo obrtne šole v Trstu, i predstavlja učitelje in završuje svoj govor s trikratnim „živio!" (Evviva) cesarju. Govorili so še deželni namestnik baron de Pretiš, župan dr. Bazzoni in trgovsko zbornice prvosodnik baron Reinelt, ki izraža željo, naj se obrtna šola lepo razvija. S tem je bila slavnost končana. Gospoda so si ogledala še prostore nove zgradbe. Opaziti nam je, da so se vsi slavnostni govori vršili v italijanščini, baje da zaradi tega, ker bode mnogo učencev mlade učilnice — slovenske narodnosti! Knjižnica c. k. pomorske in trgovske akademije v Trsta in list .Edinost." Prejeli smo nedavno od tržaškega uglednega rodoljuba pisanje, katero z radostijo objavljamo: Slavno uredništvo! Izvolite natisnoti v cenjenej „Edinosti" pričujoč e vprašanje! Lani sem bil v knjižnici tukajšnje pomorske akademije, in vedoč, da se pošilja dolžnostni izvod (Pflichtexemplar) vsake v Trstu natisnene knjige tudi tu-sem, prosil sem g, knjižničarja, naj mi iz prijaznosti pokaže neki starejši letnik „Edinosti", ker sem hotel v njem nečesa iskati. G. knjižničar mi odgovori, da vse take liste nosijo pod streho in da je vse v največjem neredu, da bi se težko našlo, česar bi rad! Ako je to res, da se mora dajati dolžnostni izvod tudi knjižnici c. k. pomorske akademije, tedaj bi ta vender morala hraniti vse take knjige in časnike vsacega jezika in tudi postreči z njimi bralcem, ker — kolikor je meni znano — ta biblijoteka bi morala biti javna in vsakemu dostopna. Kje hočemo iskati v Trstu natisnenih spisov, ako ne tam, kjer bi jih lehko našli. Prosim Vas, gospod urednik, doznajte natančneje o tej zadevi in oznanite mi, kajti meni se vidi vse to nekam neverjetno in nemogoče. Preporoča se Vam se spoštovanjem. J. J. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda V Ljubljani je imelo dne 27. decemb. 1887 svojo XV. sejo. Ustanovitev novih podružnic Dornberg in Cirkno na Goriškem, Zilska Bistrica na Koroškem se radostno vzame na znanje. Par drugih je še le v osnovi. — Trem šolam se zagotovi primerna podpora. — Neka prošnja se ne usliŠi. — Zadeva nekega otroškega vrtca odloži se za prihodnjo sejo. — Nekaj drugih zadev je bilo rešenih v zmislu dotičnih prosilcev. Podružnica sv. Cirila in Metoda pri SV. Ivauu napravi zabavo dne 2. febru-varja t. I. (na Svečnico^ v prostorih gostilne „All'Auroraa pred Boschettom se sledečim razporedom : 1. Godba. 2. I. pl. Zaje: „ Jurišićeva poputnica" zbor. 3. Godba. 4. Ilajdrih: „Adrijansko morje". 5. Ilajdrih: „Luna sije44, čveterospev. 6. Godba. 7. Ilajdrih: „Mornar" bariton-solo poje g. V. Lavrenčič se spremljevanjem na orkestru. 8. Godba. 9. „Mutec", vesela igra v 1 dejanji. 10. Godba. 11. Berite „Edinost", vesela igra v 1. dejanji. 12. Godba. — Začetek točno ob 6 in pol uri zvečer. Ustopnina 30 nov. V tako plemenito svrho se radodarnim doneskom ne stavijo meje. Za družbo sv. Cirila in Metoda je bil nabral g. Primožič decembra meseca v krčmi v ulici del boBco 80 novč., v kavarni Commercio se je 21. t. m. zvečer skupilo 2 gld. 25 novč. in 28. t. m. zopet 90 novč. Za spominek Einspielerjev se ne bode nabiralo, tako piše Slov. Narod11, nego postavila mu ga bode družba sv. Mohorja iz svojega zaklada. Družbin odbor je Biccr uverjen, da bi slovenski narod z veseljem žrtvoval, kar bi trebalo za nagrobni spominek tako odličnega sinu, kakor je rajni Einspieler bil, ali vidi se mu primernejše, da ne apeluje na občinstvo, nego da v ta namen določi potrebno svoto od dohodkov, ki jih ima družba sv. Mohorja, dohodkov, ki jih dobiva od vsega slovenskega naroda, tako, da bode pravo za pravo tudi prvo-boritelj Einspieler imel nagrobni kamen od vsega, v večno hvalo zavezanega si naroda. Slike rajnega msgr. Andr. Einspie-ierja se dobivajo v malej (vizit) obliki po 50 kr. in v večji (kabinet) obliki po 1 gl. pri fotografu O. Daschu v Celovci. Podobe so krasne in so bile napravljene preteklo leto za slavnost zlate maše in kažejo nam tedaj moža, kakeršen je bil malo mesecev prod smrtjo. Ob Einspielerjevej smrti so se poslale iz Trsta v Celovec nastopne brzojavke: Z Vami in vsem narodom globoko obžalujemo izgubo velezaslužnega rodoljuba. Debelak, Gomilšak, Varto. Izgubili ste svojega nenadomestljivega prvoboritelja in vztrajnega vodnika, svojega očeta. Na njegovej gomili plaka po bridkej izgubi, ki je zadela osobito pro-bujajoče se Slovence v Korotanu Slovanska Čitalnica. Neustrauljivemu boritelju, prvaku koroških bratov kliče: Slava! Uredništvo „Naše Sloge". Ob preranem grobu očeta koroških Slovencev plaka britko tudi Delalsko podporno društvo. O nenadomestnej izgubi uzornega voditelja najglobje sožaljenjo osiročenim bratom koroškim Ured. -Edinosti". Telovadno družtva .Tržaški Sokol" poziva na občni ibor, ki bode na sveč-nico dne 2. feb. t. 1. ob 4. p. p. v prostorih delalskega podpornega družtva Via Molin piccolo. Dnevni red: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Poročilo nadzornika telovadbe. 6. Posamični predlogi. 7. Volitev staroste. 8 odbornikov, 3 namestnikov in 3 pregledovalcev računov. Volilo se bode le^os po novih pravilih, katera so bila sprejeta na občnem zboru 1886. leta in potrjena po c. k. vladi. K mnogobrojnej udeležitvi ™bi Odbor. Tržaškega podpornega in bralnega družtva ženski oddelek napravi „Plesni venček" dne 28 .januvarja t. 1. v redutnej dvorani gledališča „Politeama RoBsetti". Začetek točno ob 8>/» uri zvečer. — Za-molčati ne moremo in ne smemo, da sta ustopnica in plesni red, katera imamo mi v rokah, (ki nista bila natisnena v Do-lenčevej tiskarni) naravnost sramotna in da se je kaj tacega tiskalo morebiti pred tristo leti, a ne denes, ko Bta naš jezik in tiskarstvo vender nekoliko napredovala. Takšne tiskovine ne delajo nobene česti družtvu, ki je razpošilja po svetu. Nadejamo se, da bodo iskrene naše besede kaj pomogle in da se kaj enacega ne ponovi več. Bralno družtvo v Šempasu napravi dne 2. februvarja (na Svečnico) 1888. 1. v Rijavčevej dvorani veselico. Razpored: I. Petje. II. Deklamacija. III. Samospev. IV. Brati ne zrni, (burka v ednem dejanji). V. Petje. VI. Beli lasjč — mlado srce, (solo prizor). VII. Srečkanje štirih dobitkov. VIII. Petje. Po besedi domača zabava. Ustopnina k besedi za neude 20 nov. Srečke po 10 nov. Začetek ob 5«/» uri popoludne. Dramatičnemu družtvu v Ljubljani je deželni zbor dovolil za 1. 1888. podpore 2000 gld. Vladika Strossmayer bode praznoval 19. marcija t. 1. petdesetletnico svojega mašništva. Zlato mašo bode daroval v dja-kovskej stolnej cerkvi in potem vsprijemat čestitke v svojej palači. Neere&i. Oskrbnica Ana Moro, 83 letna starka je prevrnola v nedeljo po noči poleg postelje stoječo svetilnico. Vnela se je postelj in trdo speča ženska se je tako hudo opekla, da je še isto noč umrla. — 59 letnega oskrbnika Frana Pavlička je povozil v nedeljo kočijaž v ulici Barriera vecchia. Poškodovan je na levej nogi. Odpeljali so ga v bolnico. Ogenj. V nedeljo so se vnele saje v dimniku hiše št. 3 v ulici del Corte. Dimnikar Ferfolja je ogenj kmalu pogasil. Škode ni. Književnost. Jos. Stritarja zbranih spisov je prišel mej ljudi 30. snopič. Vsebina: Otročji bazar; Pri večerji; Oderuh. „Dom in svet". Zabavi in pouku. Izhaja po edenkrat na mesec. Prejeli smo 1. štev. z vsebino: Naročila, pesen. Lepi | dol, povest; Iz burkasto preteklosti Mihe Gorenjskega; Brat Pavel; Izgovarjanje končnice opisovalnega deležnika; Kratkovidnost; Slovensko in hrvatsko slovstvo; Raznoterosti. — Cena za vse leto gld. 1. 60, za polu leta 80 nove. Uredništvo in upravništvo jo v Marijanišči v Ljubljani. Urednik dr. Fr. Lampe. Porotna obravnava Maffei-Ribos. Načelno smo mi protivni vsem dolgim in širokim opisovanjem sodnih obravnav, v katerih se razpravljajo najtemnejše strani človeškega pokvarjenega srca, v katerih se nam kaže človek hujši in zlobnejsi od vsake divje zveri, ki dela satno po svojem naravnem nagonu. A človek, najpodpol-nejše bitje pod solncem, ne pozna nobene meje, ne pozna naravnega nagona, spozabi se, izpači in zbesnl, da ni več podoben človeškej senci. In nežna ženska z občutnim srcem, ta se vender ne pokvari in zavrže, ne pade tako globoko v zločinsko brezdnoP — Naš pesnik Koseski odgovarja temu vprašanju: Krvave rise zdaj so žene, Posmeh jim gnus in groza sta, Se živ, razkačene hijene, Delijo trup sovražnika. Obširna opisovanja takih obravnav ne morejo roditi dobrega sadu, in ako nam je odločilna beseda v tej zadevi, zabranili bi vsem listom prinašati dolge opise enakih oduitaih in gnuanili" dejanij, iz katerih. 9e čitatelji izVestno ne uče dobrim lastnostim, temveč lehko občinstvo se kvari s takim branjem. Koliko žalostnih primerov imamo uže, da so se dobri ljudje pohujšali in izvrševali zla dejanja, in pri obravnavi so sami priznali, da so jim taka popisovanja odprla oči. A mi n« bodemo predrugačili in spreobr-noli človeštva, zatorej moramo kakor časnikarji ispolniti svojo dolžnost proti čestitim svojim naročnikom, ki žele izvestja o vsakem važnejšem dogodjaji tržaškem. Med občinstvom tržaškim ni te dni družili pogovorov nego li o Maffeji in o Ribosi. Kjer koli se prodaje list „Piecolou, tu vam je pravi semenj ljudij, ki se gnetejo, da bi poprej prišli do toli zaželjenega lista, ki obširno in prav po babje riše in piše o tej žalostnej zadevi. V ponedeljek 23. t. m. ob 0. uri do-poludne je začela obravnava proti ubojni-koina nesrečnega Henrika Mozetiča. Naši čitatelji se izvestno še spominajo strašnega zločina, o katerem je govorilo več tednov vse mesto. Tu hočemo ponoviti nekatere podrobnosti, da bode stvar jasneja. Viktor Maftei se je rodil 5. decembra 1864 v Trstu, katolik je, sin mestnega služuika Antona. Izvršil je osnovno šolo in dva gimnazijalna razreda ter ustopil zatem v službo k tukajšnemu kreditnemu zavodu, kjer je postal podblagajnik ter bil v tej lastnosti podrejen Henriku Mozetiču. Marija Ribos se je rodila 0. decembra 1868, katoliške vere, nezakonska hči kuharico Katerine Ribos. Bila je za hišino pri raznih rodbinah; meseca avg. 1886. pa je spoznala Maffeja, ki jo je pregovoril, naj vzame svoje stanovanje. Leta 1887 je Ribos porodila, ali dete je živelo le nekoliko dnij. Da se tržaško občinstvo za to obravnavo jako zanima, dokazuje ogromna množica ljudstva, ki je zbrana ves dan pred sodiščem. Ustop je dovoljen samo nekaterim, ker se je izdalo le 150 ustopnic. Obravnavi predseduje svetnik Sciolis, sodnika prisednika sta svetnika Mrak in grof Dandini, porovodja avskultant Marti-nelli, javni tožitelj svetnik Krušič, Maffejev branitelj dr. D' Angeli, Ribošin pa dr. Mi-lanič. Čuti se ima 24 prič, dva zdravnika in dva častnika kot veščaka. Obtožba obsega 10 pol in iz nje posnemamo, da sta Viktor Maffei in Marija Ribos kriva hudodelstva zavratnega roparskega uboja, v zmislu 184, 135, t. 1 in 2, kazniva po §. 136 kaz. zakonika. Uboj se je vršil dne 10. novembra p. 1. v stanovanji Marije Ribos v podstrešji hišo št. 4 na trgu sv. Ivana. Nagib užasnomu činu je bila pohlepnost, kajti Maffej je nameraval prisvojiti si blagajniški ključ, kateri je nosil Mozetič vedno pri sebi, podati se v pisarno kreditnega zavoda med 12. in 2. uro popoludne, ko niso uradniki navzoči, pobrati denar in odstraniti truplo umorjenega Mozetiča. Svet bi mislil, da jo Mozetič z denarjem pobegnol. Maffei je večkrat trosil novce iz svoje male blagajne, katere je moral doplačevati odgovorni blagajnik Mozetič. Prosil je zato ravnateljstvo, naj se prestavi Maffej na drugo mesto. To je bil uzrok, da je uže davno izmišljeni načrt dozorel, kajti ako bi bil Maffej v drugem oddelku kreditnega zavoda, ne bi mogel blagajne izpraznoti. Naročil je zategadelj svojej ljubici Mariji Ribos, naj zvabi Mozetiča v svoje stanovanje, kjer mu hoče z ostro nabrušenim nožem prerezati vrat in potem skriti truplo v nalašč v ta namen pripravljeni kovčeg. Pokvarjeno dekle je res pristalo, zvabilo Mozetiča dne 1J). novembra pr. 1. takoj popoludne ob 127» na svoje stanovanje z izgovorom, da mu ima nekaj odkriti ob izneverjenji Maffejevem. Predno pride Mozetič. skrije se Maffei z revolverjem v roki na hodniku. Ribos ae je bala zgrabiti veliki nož, kateri je bil Maffei skril v pos-telji in šla je na hodnik k Maffeju, da se še enkrat posvetuje z njim, kaj jima je storiti. Maffei jej ukaže, naj vzame britev ter naj Mozetiču prereže vrat, sicer jo ubije. Ribos se brzo vrne v sobo, sede čitajočemu Mozetiču na koleno, ter potegne z britvijo po Mozetičevem vratu. Ranjen plane Mozetič kvišku, izpuli besnej ženski britev iz roke in si zelo poreže desnico. Ribos beži iz sobe, pobegnoti je hotel tudi Mozetič, kajti rana je bila lehka, a v tom trenotku ustopi Maffei in ustreli štirikrat na nesrečnega Mozetiča. Prva kroglja ga je zadela v obraz, druga v glavo, tretja v desno roko in četrta jo obtičala v vratih. Na to sta Ribos in Maffei pobegnola, ostavivša mrtvega Mozetiča lomečega v krvi. Načrt se je ponesrečil, kajti po strelih so prihiteli domačini in našli ubogo žrtev mrtvo. Dvojica pa je šla javljat-sorodnikom, in Celo policiji, da se je Mozetič sam ubil. Ribos priznava vse, opisuje natanko, kako se je koval ta strašni načrt, kako se je vršil in kaj je bilo vse naperjeno. Maffei taji; od početka ni hotel o ničemer vedeti, pozneje je krivil svojo ljubico in ker se dokazi proti njemu množe, obstal je, da je streljal na Mozetiča, ker ga je ta napal z britvijo. V obče se izgovarja jako lažnivo, akoprav je užasno hudodelstvo očividno. (Dalje prihodnjič). Dunajska borsa, dne 24. jariuvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 78 5"» „ v »rebru---„ 80.60 Zlata renta--------n 109*90 5% avstrijska renta-----„ 93" 15 Delnice narodne banke--— — „ 86ri,— Kreditne delnice — —----„ 229 50 London 10 lir sterlin-----„ 1-6.56 Francoski napoleondori — — — — „ 10.02 C. kr cekini — _____ — b 5.9(1 Nemške marke — — — — — — _ 62.20 Vina. črna vkusna. zanesljiva na prodaj! Cene ugodne! več pove upravništvo »Rrlmonti«. 1 — 6 V Šturji na Vipavskem bode v petek dne 27. t. m. ob 10 uri javna dražba za zidanje nove dvorazredne šole, cenjene f. 9515.15. K tej dražbi se uljudno vabijo čestiti gospodje podjetniki. V Šturji, 23. jan. 1888. Občinar. FILIJALKA V TRSTU c. kr. pri v. avstr. KREDITNEG ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 84) novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cone. .'{7 —104 P. t. gospodarjem, čast. duhovjčini, g učiteljem in vsein prijateljem kmetijstva vso-jamo si naznanjati, da je na svetlo prišla uova kmetijska knjiga z naslovom: KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. Po naročilu visokega c. kr ministerstva kmetijstva spisal E KFlAlVtEFI, ravnatelj Jtielne kmetijske iole v Gorici Knjiga govori n:i kratko o vseh kmetijskih "trokah s posebnim ozirom na kmetijske raz-lere na Kranjskem. Primorskem in spodnje Stajarskem, obseza 16 tiskovnih pol na možnem papirju ter Ima 83 podob. Ker jc dovolilo vis, c. kr. ministerstvo za tisk knjige 7.datno podporo, jej je cena samo 50 kr. Dobiva se tudi v tisknrni Dolenc v Trstu nez ntHsi poštarino vred 55; trdo Aezana75 kr Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2i/t°/0 30-dnevni odkaz 2°/0 „ 8- „ » „ 3-me»ećni „ 2l/4 „ 3t>- » »7«n C- „ „ 2'/, „ Vrednostnim papirjem, glnsefim na impoleone. kateri se nahajajo v okrogu, pripozna se nova obrestna tarifa na temelja odpovedi od 20. februvarja, 20 nprilo, in 2U. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako uvoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prngo, Pesto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Oradec, Hermnnstadt. Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd — brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnoveenjo kuponov ] pri odbitku 3U(10 provizijo. Pred u j ni i. Na jamcevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu uli Parizu, Berlinu nli v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/,% letnih obrestih do 1000 gld., za velcfie svote po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi, Trst, 20. januvarja 1888, 4i_48_4o Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica IHorclli št. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike i namreč: —12—5 Monširanc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pr; njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarja|. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnino prosto. Assicurazioni irenerali. v TrMu (društvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je rnžtegnolo svoje delovanjt-na vse veje zavarovanja, posebno pa I na zavarovanje proti poiaru — zavarovanju stekla — zavarovanje proti toži — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje Društvena glavnica in rnserva dne 31. decembra 1884 f. 31,4^0.8751« Premije zn poterjati v naslednjih letih ( 21.vK)6 641-33 Glavnica za »avarovanje Živ«- 11 j a do 31. decembra 1884. f. 83.174.45798 Platana povračila: a) v letu 1S84 f. 8,637.59« 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423.338-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-Skrdovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in Npluh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva/ Via della Stazione v laftne palači. 7- 24 Dobiva se v vsili knjižarnah 13. nakladi ravno izašla medic, svetovalca Dr. MOLLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih, živcih, o na-stopk/h mladostnih pregrežkov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah K A HOL K IIEIKEN B A UM 24 Braunsch\veig. 52 51 Varovati se je ponarejenja. Brazay-a francozko žganje y- izvrstno sr. d stvo proti glavobolu, migreni, boleznim v všesih, na očeh in zobeh, proti ranam, trganju, nahodu, izpuhom in madežem nn koži in pegam; tudi je jako dobro kot vodit za izpiranje ust in ohranjanje zohov, posebno pa se priporoča za umivanje glave, okrepčanje tasti las, in odstranjenje grinte. Gena 7. popisom porabe: mala steklenimi |40 nč , velika 80 rič. 4 1-' Pristen v Trstu v lekarni Ivana Cill a. LINIKA za spolne in ielod-tvve bo|. «ti, nantope okuSenja i nslubenja nioJke slabosti, polnclje, igečo vodo, močenje postelja, puščanje krvi, zahirje V' de, m 2* vse hol. zni mehurju, oroba In živcev. Tudi pismeno po najnovejšem 7nunstvenenj posto anju z n^korlljivlmi sresRtvi 4(3-9J —104 C. Stroetiol, tpeoljalni zdravnik Llndan im Bodentea Steklenice imajo vlito tvrdko Brazaya. Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovensklh gradovah i mjestah, sa so-lidnostl I jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaka naručba bilo koje vrsti knjigo tiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnloe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ula* znice, oglase, pravila, IzvJeSća, zaključne račune, ročlitnlke, punomoći, cienike, Jestvenlke, svako* vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. obćinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom členom I ukusnom zradbom. Kod naručivanja tiskanica molimo naznačit točno naručbu, dotično naslov (adresu; naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Torrente 12 u Trstu. Najboljši papir m cigarete je pristni LE HOUBLON fraucozki fabrikat Mejev ia Hfciirje.v v Parizu. Svari se pred ponarejenjem. Ta papir gorko priporočajo gospodje dri. J. J. PuhI, E. Ludvvig, E. Lipmann, profesori kemija na ^linijskem vseučilišču, radi njegovu najboljše kukovosti. radi nj'jR