Poštnina plačana v gotovlni Izhaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva uüca 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem deiu uvrščene notice s številkarni so plačljive. Leto XIII. Štev. 85. Celje, petek 23. oktobra 1931. Sreske kandidature v dravski banovini V sredo in četrtek so bile potrjene prvc sreske kandidature v dravski banovini. Sreska sodišča so potrdila doslej naslednje sreske kandidate in njihove namestnike: za mesto Ljubljano: dr. Albert Kramer, minister za zgradbe; na- mcstnik Ivan Tavčar, tajnik Delav- ske zbornice; za celjski srez: Ivan Prekoršek, upravnik bolnice v Celju; namest- nik Franc Goričan, posestnik in upo- kojcni kmetijski inspoktor; za kranjski srez: Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani; namestnik Ivan Lončar, posestnik in župan v Tržiču; za kočevski srez: Ivan Pucelj, mi- nister; namestnik dr. Hans Arko, odvetnik v Kočevju; za log a ski srez: dr. Stane Rape, tajnik Zveze kulturnib društev v \ Ljubljani; namestnik Ivan Remžgar, gostilniCar in posestnik v Žirovnici; z& srez Ljubljana-okolica: Albin Roman, posestnik v Vižmarjih; na- mestnik Ivo Sancin, načelnik v po- koju v Ljubljani; za radovljiški srez: Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; namestnik Josip Ambro- žič, trgovcc in posestnik v Ljubnem; za radovljiški srez: Ivan Ažnian, župan v Lescah; namestnik Franc Rralj, tovarniški delavec v Koroški Boli; za kamniški srez: dr. Valentin Ro- žič, upokojeni profesor in posestnik v Ljubljani; namestnik Alojzij Buri- ca, posestnfK*"in bivši župan v Dra- gomljab; za kamniški srez: Anton Cerar, posestnik in gostilniCar v Kamniku; namestnik Ignacij Tome, trgovec v Moravčah; za litijski srez: geom. Milan Mrov- lje, novinar v Ljubljani; namestnik Gvidon Birolla, industrijec v Zagor- ju; za litijski srez: Alojzij Turk, trgo- vec v Višnji gori; namestnik Rudolf Hribar, lesni trgovec v Izlakah; za metliški srez: Danijel Mlakar, posestnik in gostilničar v Metliki; namostnik Janez Smuk, župan in po- sestnik v Mlakab; za brežiški srez: inž. Ernest Kru- lej, župan v Sevnici; namestnik dr. Franjo BenedičiČ, rudniški zdravnik v Senovem; za brežiški srez: Ivan Urek, župan in bivši narodni poslanec v Globo- kem; namestnik Franc Pintarič v Rigoncih; *a laški srez: Alojzij Pavlič, pro- fesor verouka v Celju; namestnik Alojzij Jagrič, strojevodja, Zidani sinost; za srez Gornji grad: Rasto Pusto- slemšek, novinar v Ljubljani; na- mestnik Franc Kolenc, veleposestnik in trgovec v Ljubnem; za srez Gornji grad: Matija Gori- čar, župan in posestnik v Mozirju; namestnik Anton Sem, posestnik na Ljubnom; za srez šmarje pri Jelšah: Veko- slav Spindler ^ • ™ -v. namestnik Intöa m^* • M.w?*oru; Zibiki; Mal°ai' vmičar V za srez Šmarje pri jeigah: Josi Drofenik, posestnik v St. Juriju ob juž. žel.; namestnik Jurij Lesjak, župan v Slivnici pri Celju. V ostalih banovinah je že vložena večina sreskih kandidatur. V nmo- gih srezih je postavljenih več kan- didatur. Nemci kandidirajo v 6 sre- zih v Banatu. Volilni shodi in^ se- stanki, ki se vršijo po vsej državi, so vseskozi dobro obiskani. Narod se zaveda važnosti skupščinskih vo- litev 8. novembra, ki naj pokažejo Jugoslavia je dobila 300 milijonov frankov posojila V sredo 21. t. m. se je vrnil iz Pa- riza iinančni minister dr. Djordje Djurič. Finančm minister je podpisal v Parizu pogodbo o kreditu v znesku 300 milijonov francoskih franko v. Kredit je državi že na razpolago pri Narodni banki. PosGJilo v tern znesku tvori izpo- polnitev finančnega načrta, ki je bil sestavljen za popolno ureditev naših državnih linanc. Na podlagi tega na- črta je bil znižan proračun izdatkov za približno eno milijardo dinarjev, državni dohodki pa povečani za ka- kih 300 milijonov dinar jev. S temi ukrepi, izvršenimi v prejšnjih dveh mesecih, je bil državni proračun po- novno uravnovešen. Prvotni prora- čun so morali izpremeniti zaradi do- godkov v svetovnem in v domačem gospodarstvu. Že s temi ukrepi se je naša država uvrstila med one države, ki v današ- njih razmerah lahko ohranijo ravno- vesje med svojimi dohodki in izdat- ki. Naš napor, ki smo ga v tern po- gledu storili, je bil od kompetentnih finančnih činiteljev v inozemstvu pravilno ocenjen. Delovanje Glasbene Matice v Celju V pondeljek 19. t m. zvcčer se je vršil v šolskih prostorih na Slomško- Vem trgu v Celju 12. redni občni zbor Glasbene Matice. Prodsednik g. dr. Milan Orožen je po pozdravnih besedah poročal, da je sola Glasbene Matice na višku. Iz- rekel je iskreno zahvalo učiteljstvu zavoda za trud in požrtvovalnost. Podpore, ki jih je prejela Glasbena Matica v minulem šolskem letu, so bile precej redke. Koncertna posredo- valnica, ki se bavi s prirejanjem koncertov, se je postavila na stališče, da ne prevzame nobenega rizika za koncerte. Tajniško poročilo je podala šolska upr. gdč. I. Zupančičeva. Glasbena Matica se je morala v preteklem šol- skem letu v prirejanju koncertov zelo omejiti. Mnogo umotnikov se je javi- lo, ki so hoteli nastopiti v Celju, to- da odbor je moral njih prošnje od- kloniti, ker jim spričo velikih režij- skih stroškov in nezadostnega obiska ni mogel zagotoviti fiksnega hono- rarja. Vršile pa so se naslednjo glasbene prireditve: Dne 26. aprila t 1. XI. glasbena malineja v Celjskem domu s sodelovanjem ge. M. Sancinove, gg. ravn. Karl a in Dušana Sancina ter pevko gdč. Mezetove iz Ljubljane. Uvodno besedo o skladateljih in skladbah je imel g. ravn. K. Sancin. Javne produkcije sole Glasbene Ma- tice so bile letos zopet daleč nad po- vprečnostjo. Vršile so se v Mestnem gledališču in sicer 20. in 21. maja za začotno, 22. maja za srednjo stopnjo, zaključene pa so bile s klavirskim večerom 29. maja. Občinstvo se od leta do leta bolj zanima za te javne produkcije in priznava, da je zavod na izredni višini in da je njegovo vodstvo uprav vzorno. V nedeljo 18. t. in. je Glasbena Matica priredila v veliki dvorani Celjskega doma sim- foniiini koncert orkestra kraljeve e*r<\o. iz Boograda. Kakor že omenjeno, je bilo prireja- mogočno voljo Jugoslovenov, da ohranijo in utrdijo veliko idejo in dragocene dobrine narodnega in dr- žavnega edinstva. f* [ah* famad**! Henko, obče priznano sredstvo li nanukanje pcrila. varuje vaše pcrilo in olajsuic vsako pranje. Raztopitc I /.avitek „Hcnko" v 5Ü — 60 litrov vode in « tci raz- (opini namočitc pcrilo Tako odpadc vsako težavno pred« pranje. Sami se morate prepričat? o najboliscm uspehu. TCdo* %a& Henko nje koncertov zelo riskantno, ker Glasbena Matica nima fonda za krit- je deficitov; kljub zadostni reklami in najboljši pripravi je imela le sla- be izkušnje. Moralni uspeh je bil si- cer velik, poleg tega pa igra materi- jelno vprašanje žal preveliko ulogo. Giasbena Matica se je tudi na drug naCin kulturno udejstvovala, tako n. pi1, s sodelovanjem pri obeli kon- ccj'lih ob 80-letnici skladatelja p. Hu- golina Sattnerja letos v juniju, kjer so sodelovali ravnatelj in učitelji Glasbene Matice ter s tern pripomogli k izvedbi. Razen tega je učiteljstvo Glasbene Matice sodelovalo še pri ctrugili resnih kulturnih prireditvah v Celju. Učiteljski zbor Glasbene Ma- tice se zaveda svojih dolžnosti in je za svoje dolo deležen polnega prizna- nja javnosti. V januarju t. 1. je odšel iz Celja sioigoletni društveni blagajnik g. A. Pfeifer, ki je opravljal blagajniške posle z veseljem in vestnostjo. Na- mfisto njega je odbor kooptiral banč- nega uradnika g. I. Majerla, ki vodi biagajniške posle od januarja dalje. Ker je g. Pfeifer vodil tudi koncertno posredovalnico, je vrzel, ki je nastala po njegovem odhodu iz Celja, izpo- poluil g. ravn. Sancin. Na zavodu so v minulem Solskem letu deiovale naslednje učne moči: e ravn. K. Sancin (vijolina), ge. M. Saticiuova in Lj. Božičeva (klavir\ g Dušan Sancin (klavir in vijoiina^ gdč. M. Przakova (klavir), g. C. Pre- geij (zborovo petje in harmonija^, g. J. Šegula (solopetje). Na zavodu se fe gojila tudi orkestralna komorna glasba. Štiri učne moči so bile stal- uo, druge začasne. Učni čas in ukovi- na sta bila razdeljena na 4 kategori- je: a) 70 Din mesečno (tedensko 2 X 20 minut), b) 80 Din meseCno (tedensko 2 X 25 minut), c) 90 Din mesečno (tedensko 2 X 30 minut), Č) 100 Din mesečno (tedensko 2 X 35 minut). Poleg ukovine so se stekali denarni viri iz državne, banovinske in mestne podpore ter iz podpor ne- katerih celjskih denarnih zavodov. Blagajniško poročilo g. Majerla iz- kazuje 17^.578.70 Din dohodkov in 187.394.35 Din izdatkov, torej deficit v znesku 7.815.65 Din. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika g. dr. Milan Orožen, za ta.jnika g. Majerle, v ostali odbor gdč. I. Zupančičeva ter gg. okoliški župan Mihelčič, ravn. K. Sancin, prof. Fink, M. Marolt, ravn. J. Skaza in Fr. Turnäek, za revizorja pa gg. prof. Fr. Mravljak in ravn. F. Ma- rinček. Glasbena Matica je za ves celjski okoliš velikega kulturnega pomena in zasluži vsestransko in čim večjo podporo javnosti. DOMAČE VESf I d Velik napredek jugcslovenskega Sokolstva. Po najnovejši statistiki Sokola kraljevine Jugoslavije je v naši državi 25 sokolskill žup s 1553 edinicami in sicer 881 društvi in 672 kmečkimi četami. Vseh sokolskih pripadnikov je 220.058, manjkajo pa še podatki banjaluške župe. Član- stva je 102.010, ostali so pripadniki naraščaja. V Jugoslaviji je 111 so- kolskih domov, 2G jib še gradijo. So- kolskih zastav je 226, od tega 118 članskih in 40 naraščajskih. Sokol iina 294 knjižnic in 339 gledaliških odrov. d Srečko Robid f. V četrtek 22. t. m. ob 17.45 je v sobi sreskega načel- nika za srez Maribor desni breg od kapi'zadet nenadoma umrl v 49. letu starosti g. Srečko Robič, veleposest- nik, župan in starosta Sokolskega društva v Limbušu ter clan banovin- skega sveta. Ko je včeraj vložil svo- jo kandidatno listo pri sreskem so- dišču v Mariboru, je Robič odšel k sreskemu načelniku g. Milanu Ma- karju in z njim razpravljal o svoji kandidaturi. Gosp. Robisiu je nena- doma postalo slabo in se je Cez par trenutkov zgrudil mrtov na tla, Po- kojnik je bil vedno zaveden Slove- nec in Jugosloven ter oo Btowodtisleri * bJaga za jesen in zimo po nizkih cenatn pri tvrdki FRANS KOLBEZEN C e I j e, Prešernova ulica 3. äku, Kocenova ulica 9. V mestu je bila najdena siva damska ročna tor- bica z dvema robeema, oöali in pis- mom. c Napa kožne zimske rokavice pri Kraniar & Mislej, Celje. 703 c Najdba dežnika. Gospod, ki je v petek 9. t m. zjutraj pri sedmi maši v župni cerkvi pozabil dežnik na klopeh za moške, dobi dežnik pri cer- kovniku g. Korošcu. c Nočuo lekarniško službo ima od soboto 24. t. m. do vštetega petka 30. t. m. lekarna »Pri križu« na Kral ja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 25. t. m. do vStete sobote 31. t. in. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka. Maks Detiček — 50 letnik CELJE, 23. oktobra. Kdo bi si mislil, da bo naä dobri- čina Maka tako hitro zlezel v Abra- haniova leta. Pa je vendarle res. V soboto 24. oktobra mine petdeset let, odkar se je jubilant rodil v prijaz- nem mestecu gornjesavinjske doline, v Gornjem gradu, kot sin obče spo- Stovanega in priljubljenega, sedaj že pokojnega notarja g. Jura Detička, ki je poznoje dolga desetletja delo- val v Celju. Mcniino, da ni Celjana, ki bi ne poznal Maksa DetiCka. Pred leti srao ga videli skoro na vseh pri- reditvah in v časih našega robstva ni bilo prireditvc v Narodnem do- mu, kjer bi ne bil sodeloval. Bil je odličen aranžer, povsod uvaževan in iskan. Poznamo ga kot izvrstncga družabnika, kot navdušenega lovca, a tudi kot planinca za zmerne ture. Najbolj je pa znan v sokolskih kro- gih, saj je že Clan celjskega Sokola od leta 1898. Brat Maks Detiček se je živo udejstvoval v Sokolu ne le kot administrator, bil je tudi dober telovadec. Njegov nasvet v vaditelj- skem zboru je bil vedno dobrodošel. Pred svetoviio vojno se je v vrsti celjskega Sokola z uspehom udeležil kot tekmovalec tekem na vsesokol- skem zletu v Zagrebu in Ljubljani. Pri Sokolskem drušlvu v Celju je bil dolga leta odbornik in ima društvo dan es najlepSi spomin nanj v vzorno urojenih letnih arhivih. Marsikaj bi bilo posveeeno pozabljenju, da ni bi- lo brata Detička, ki je vse važnejše dopise in časopisne članke skrbno spra.vil v društveni arhiv in na ta način olajšal delo bodočim funkeijo- narjem, ki bodo pisali zgodovino celjskega Sokola. Iz dobe njegovega sokolovanja ima jubilant lepo zbir- ko sokolskih fotografij in slik. Del teh je odstopil celjskemu Sokolu. Pri Celjski sokolski župi je bil blagajnik, po vojni nekaj časa matrikar, bil je načelnik jezdnega odseka, in da je bila župa na sokolski razstavi v Ljubljani 1. 1922. tako častno zasto- pana, je v veliki meri njegova zaslu- ga. Ko je nastopila doba naše svobo- de, je bil brat Detiček poveljnik celj- ske sokolske legije v Korotanu. Pre- jel je za to tudi pohvalo takratnega divizijonarja v Ljubljani. Jubilant Maks Detiček, nameSčen kot knjigovodja pri Celjski posojilni- ci, se kakor nekdaj še vedno zanima za sokolski pokret Sedaj ko praznuje svoj zlati jubi- lej, mu želimo skupno z njegovimi neštctimi prijatelji in znanci mnogo, mnogo srečnih in zdravih let! NOVA KOftFEKCUA pose h ii o z a 5 o I a r j e ! Rekiamne es e sn «* pri tvrcki FRANC KQL8ELLft Celi p«. preS^rnova imcr-i 3. „Kralj na Betajnovi" v celjskem gledališču | Mestno gledališče v Celju je otvo- | rilo novo sezono v torek 20. t. m. z gostovanjem ljubljanskega Narod- nega gledališča. Gostje so uprizorili Cankarjevo dramo »Kralj na Betaj- novi«, ki je menda najboljše sloven- sko dramatsko delo. »Kralj na Be- tajnovi« jo idejna drama in prikazu- jc borbo dveh globokih, popolnoma nasprotnih osebnosti, borbo med na- siljem, usodo in razmerami na eni j in med resnico in poštenjem na dru- j gi strani. Delo je vsebinsko silno, a ni povsem dognano. Ob koncu tri- umfirata sila in greh in gledalec išče nato sam odgovora na ne docela re- šeno vprašanje. Debevčeva režija je proniknila v vse psihološke in scenične podrob- nosti in ustvarila močno, jasno har- monično enoto. Vse je bilo v stilu in gotovo je Debevčeva režija tega dela najboljša, kar smo jih doslej videli. Gosp. Levar jo izklesal samosilni- ka Kantorja, »kralja na Betajnovi«, do vseh podrobnosti in ustvaril sil- ne dramatske cfekte. Njegova kre- acija je uprav dominirala nad osta- limi. To jc gotovo ena najboljših Le- varjevih ulog. Kantorjevega antipo- da Maksa, človeka, ki išče resnice in pravice, a pade kot žrtev samosil- j nikova, je podal g. Ciril Deb eve c prepričevalno, naravno in z globokim doživljanjem. Gdč. Mira Danilo- v a (Francka) je igrala z zdravo na- turnostjo. Ga. Saričeva.je podala Nino, tipično cankarijansko podobo, z občuljem in s privlaCnostjo. Izvrst- na je bila tudi kreacija go. Mari- je Vere (Hane Kantorjeve). Gosp. Cesar jo igral župnika deloma kot naivnega deloma kot pretkanega človeka. MoCno je uCinkoval gosp. Kralj kot stari Krnec. V ostalih ulogah so se uveljavljali gg. Grego- rin (Bernot), Danes' (sodnik) in Ra- karjeva (Lužarica). Scenerija je bila ' zelo skromna. Gledališče je bilo precej dobro ob- iskano, manjkalo pa je mnogo ljudi iz imovitih krogov. Dijaško stojišče jc pokazalo, da po večini še ni do- raslo drami. Nova celjska gledališ- ka sezona je bila otvorjena z gosto- vanjem, ki je nudilo pravo gledališ- ko umetnost in globok užitck. — rp — Glasovi iz občinstva Gostovanja v celjskem gledaiišču Prosim Vas, velecenjeni g. ured- nik, da mi dovolite par besed. V Mestnem gledališču v Celju so v to- rek 20. t- m. otvorili novo sezono, kar je povsem hvalevredno. Čuje se pa, da misli gledališka uprava angaži- rati tudi zagrebško gledališče za ne- koliko gostovanj. Čudno se mi zdi, J da se misli na Zagreb in ne tudi na Maribor, ki nam je gotovo bližji. Ne v'erjamem, da bi se v Zagrebu kdo spomnil vabiti naše ansamble na go- stovanj a; zakaj bi se pa naj ravno mi potegovali za Zagreb, ko imamo j vendar tudi v Ljubljani in Mariboru odličnc ansamble? Kaj bo pa z glas- benimi predstavami? Želeti bi bilo, I da bi merodajni faktorji pri našem gledališcu mislili tudi na to. V Ma- riboru imajo letos jako dober operet- ni. ansambl, ki si ga želimo slišati tu- di v Celju. Da je zares dober, nam je pokazala uprizoritcv Leharjeve ope- rete »Zemlja smehljaja«, ki je dožl- vela tako pri publiki, kakor tudi pri kritiki popoln uspeh. Ponavljam: Maribor nam je bližji in naj se tudi tamkajšnji ansambl povabi v Celje. S. D. Oprema celjskega gle- dališča V torek 20. t m. so številni obis- kovalci prišJi v Mestno gledališče in ' se divili umetniški upiizoritvi dra- me »Kralj na Betajnovi«, dela naše- ga duševnega velikana Ivana Can- karja. Slavnostne trenutke, ko so 1 naše duše in naša srca uživala to nedosegljivo umetnino, je motila ka- kovost naših kulis. Posebno v pr- vem dejanju so kazale kulise žalost- no sliko pi'opadanja. Mestna obCina celjska, ki je last- nica poslopja in kulis, bi lahko žrt- vovala par tisočakov, da se vsaj naj- ; potrobnejše kulise pi'ebarvajo in ta- i ko vsaj oliranijo. Še par let, pa bo j dragocen materijal sploh propadel in J treba bo desetkratnih izdatkov, da '. se bo stvar uredila. j Gospodjc občinski odborniki, ki • bodo predlagali zadevno postavko pri občinskih izdatkih, si bodo pri- dobili hvaležnost gledališke publike in bodo pripomogii k temu, da bo- mo v bodočc takšne umetnine lahko videli vsaj v dostojni kulisni opremi. Abonent. Kino Mestni kino Celje. V petek 23. t. m. ob 20.30 se zadnjikrat predvaja nemi letal ski film »Krila v plamenu« in zvočna enodejanka. — Sobota 24., ne- delja, 25. in pondeljek 26. oktobra: »On ali jaz«. 100% pustolovski zvoč- ni film. V glavni ulogi sloviti Harry Piel, ki nastopa prvikrat v zvočnem silmu. Vsebina je izredno napeta in prepletena s petjem in godbo. Pred- igra: zvoCna šaloigra. Predstave: ob delavnikih ob pol 9. zvečer, ob nede- Ijah ob pol 5., pol 7. in pol 9. zveCer. Vstopnice se lahko rezervirajo tele- fonično na štev. 270. Gospodarstvo Hmeij XIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec, 20. oktobra 1931. V minulih tednih se je nakupovalo po 6—7 Din za 1 kg in je bilo prodanih 500 starih stotov. Zaloge pri limeljarjih se ce- nijo na približno 2000 starih stotov, ki pa bodo v najkrajšem času našli odjemalce. V javni oznamovalnici za hmelj se je do danes signiralo 2257 težkih bal po 150 kg. Društveni odbor. Dopisi Kocjice Volilno gibanje v srezu Konjice je v polnem teku. Vršilo se je že nešteto sestankov po raznih vaseh. Večji se- stanki ozir. shodi so se vršili dosedaj V Konjiški vasi, Žičah, Novi. vasi, Bezini, Čadramu, Pobrežju, Špitali- ču, Oplotnici, Vitanju, Tepanju, Vr- holah, Hcbenštrajtu in Vešeniku. Ta teden se še vräijo sestanki v Zbelo- vem, Lažah in Stranicah. Prihodnjo nedcljo ob pol 8. zjutraj bo shod v Zrečah in nato dopoldne v Skomarjih in pri Sv. Kungoti, popoldne pri Sv. Jerneju. V nadaljnih dneh do volitev se vršijo še po ostalih večjih in manjših krajih shodi, sestanki in raz- govori z volilci, tako da skoro ne bo kraja v srezu, v katerega se ne bi zaneslo volilno gibanje. Na vseh teh shodih in sestankih poročajo gg. Kai'l Gajšek, not. kandidat, dr. Ervin Me- jak, sreski kmetijski referent Nemec in drugi o položaju in razmerah v državi ter o pomenu in veliki važ- nosti novemberskih volitev. Vsi se- stanki so izredno dobro obiskani; prisostvujejo jim možje, ki so nek- daj pripaclali raznim političnim strankam. V" vsej složnosti in v raz- umevanju resnosti sedanjega časa James Oliver Curwocst: Podarjeni obraz 50 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Za najlepši dan najinega življenja,« mu je po- magala Mary Josephine. »Saj si mislil tako, John?* Plašno ga je imcnovala prvič s pravim imenom. In Keith jo je poljubil pred Dugganovimi očmi. ° nato, pod mirijadami zvezd na gorečem svoje1 doHrfo11 Kein"- *" MWy JosePhine sama SVG(li ^not in nr^r' , 1UI Je moral misliti na preteklo noc. mlÄa- moso51»a 5ez ikrblne skal. Isto gu- monje je bilo v zraku au - u i iii • ' tino zuborenie vode, taun- stveno bobnenje v go^. Vrhoyl i -^J gorske venge so ?tah okrog njiju kot ^. ]čuv Pod nogami se jimn je sinia «oCna trava. Rože so dchtele sladko kakor balzam. »Dolina najinih sanj,« je rekla Mary Josephine Noskončna sreča je drhtela v njenem giasu. »Cudo- vita dežela iz najinih sanj je postala resniCna.« »Ali bi bila šla z menoj tisto nosi?« jo vpraäal Keith. »Tisto noč, ko sem sei jaz?« »Da, da, toda nisein te čuln, ko si o'dhajal. PHSla sem k tvojim vratom in prisluhnila; potem sem po- trkala in to poklicala... Ko mi nisi odgovoril, sem stopila v sobo...« »Bog nebcški!« je vzkliknil Keith. »AH bi bila šla res z menoj, s Clovekom, ki se mu lepi kri na roka.h, — z morilcem, kakor pravijo oni, — s pre- ganjanim, z izobCenim ,človekom?« »Dragi John!1« vzela je njegovo roko mod svoji in si jo pritisnila na sree. »Dragi John, so nekaj ti moram reči. Duggan mi je moral obljubiti, da ti ne bo povedal, da sem tu, če te najde. In se nekaj mi je moral obljubiti; da bo molčal, kcr sem ti hotela sama povedati. čudno jo, da je drža.1 besedo. Ne morem ga razumeti, kako je zmogel kaj takega.« Še tesneje se je privila k njemu. »Poglcj John, strašne so bile tiste ure, ko si umoril Šan-Tunga. Kmalu potem ko si Sei, sem vi- dela, da se jo nebo pordečilo; Šan-Tungova hiša je sorela. Zgn^.ila sem se in sree mi je hotelo pofiti. Kakor vkovana sem hila, in dolgo sem moral a scdeti na oknu, ko so se nenadoma odprla vrata in je v sobo pridrvela Mir jam in za njo McDowell. Oh. nikdar, nikdar nisem culä tako kleti človeka, kakor jo kiel MCDowell, ko je videl, da si gel. In Mirjam jo zdrknila pred menoj na kolena in zagrebla svojo glavo v moje roke. McDowell je šepetal in na. koncu so je obrnil k meni, kakor bi me bil hotel ugrizniti, in se zadrl: »Ali so no veste, da ta preklcti osel sploh ni ubil Judgea Kirkstona?« Prestala je; v Keithovih možganih se je vse vrtelo. In Mary Josephine je spet povzela besedo: »Seveda sem vedela po vsem tern, kar si mi po- vedal o Johnu Keithu, da ni bil to, čemur se pravi morilcc. Vidiš, zdaj je tudi pred zako'ni tako nedol- žen, kakor ga jaz poznam iz tvojih besed, kakor sem se ga naučila spoznavati iz tvojih besed in ga ljubiti. Med bojem tisto noč stari Kirkstone ni bil hudo ranjen. Samo nekaj časa je bil brez zavesti. Never- jetno se sliši to, kar se je potem zgodilo, toda res- nica je. Peter Kirkstone in oc'e sta se neprestano prepirala zaradi denarja. Peter je potreboval dosti denarja in oCe mu ga ni hotel dati. Ko si ti Sei, je Peter Kirkstone ubil svojega oceta, da bi podedoval hišo', in tebi podtaknil zločin.« »Moj Bog,«, je hropel Keith, »kje si to zvedela, Mary Josephine?« »Poter Kirkstone je dobil pri tistem požaru hude opekline. Umrl je Se tisto noč, in preden je sei na drugi svet, se.je so izpovedal. To je bila tista moč, ki jo je imel San-Tung nad Mirjamo Kirkstonovo. San-Tung je vse vedel. Zalotil je Petra Kirkstona, v.o je hotel odstraniti sledove svojega dojanja, in Mirjam bi bila morala plačati račun, da leši svojega brata prßd krvnikom.« »In zato...,« je Sepnil Keith, kakor bi govoril «samemu sebi, »in zato ji je bilo foliko do Johna Keitha!« Dolgo sta oba molßala. Žen.i. jr. nnsla svojo sreco. Moževa duša je stopila iz teme v luč. K o n e c. Stran 4. »Nova Doba« 23. X. 1931. Štev. 85. poslušajo volilci izvajanja govorni- kov, se nato oglašajo k besedi ter iz- ražajo svojo mnenje in mišljenje, iz katerega izhaja, da ljudstvo pravilno pojmuje važnost novemberskih voli- tev za utrditev države in njen na- predek. V svoji osobni ambiciji uža- ljeni ljudjc skušajo agitirati proti udeležbi na volitvah in širijo najraz- ličnejše zlobne vesti o naši državi, vladi in javnib delavcih. Gnezdo, kjer so se lepaki take vsebine v našem srezu izdelovali in nato razposlali po vsom srezu, se je že oblasti posrečilo odkriti in je bil eden izmed storil- cev že oddan oblasti, da dobi s svo- jimi kompanjoni zasluženo plačilo. Umrl je nenadne smrti v sanatori- ju v Gradcu v G7. letu starosti očc tukajšnjega tovarnarja Lauricha, g. Lorenc Lauiich. Zemeljske ostanke rajnega so prepeljali v Konjice, kjer se jo vršil pogreb v petek 23. t m. popoldne. Naše iskreno sožalje! Podružnica Base se v Konjicab no bo ustanovila, ker ministrstvo ni da- lo zadevnega dovoljenja. Seveda se naši obrtniki, ki že itak težko izha- jajo, tega dejstva vesele. Tukajšnji tovarnar Laurich pri- pravlja razširitev svoje tovarne us- nja v tovarno čevljev. Sprejetih bo zopet večje število delavcev in bodo našli ljudje tako zopet nekaj zasluž- ka. Največjo izbiro trpežnega pohištva iz trdega in mehkega lesa ter postelj- nine kupite po ceni pri tvrdki MARIJA BAUMGARTNER, CELJE, Cesta na grad (pri brvi čez Voglajno). 500 dinarjev tedensko placamo zgovornim osebam s številnimi poznan stvi. Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor. STANOVANJE obstoječe iz 4 sob, kuhinje in s pritiklinami se s 15- novembrom odda. Naslov v upravi lists. Koce in siamnjače ŽIMOinAFRIK kupite ugodno pri tvrdki ANTON ŠINKOVEC, CELJE vogal Dečkovega trga in Prešernove nlice. Motorno kolo znamke Indian-Prince 3"5 k. s. ter 5i- valni stroj znamke Singer popolnoma nov se proda. Vpraša se v Celju, Dečkov trg štev. 6. Dijake privatno poučuie za gimnazijo prof. dr. I. Rožman, Celje, Slomškov trg 1. Malinovec pripravljen iz aromatičnih gorskih malin vkuhan s čistim siadkorjem. Star a Bekarna „Pri 0Huc* Mr. Ph. Iwo Ton6i6 Cclje, Glavni trg — Alek^androva ul. BukofO oglje prvovrstno vilano, kakor tudi drob- nejše, nudi v vsaki količini tvrdka I. SREBOTNJAE, Sv. Peter v Savinjski dolini. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNi DOM Kupuje in pro* daja devize in valute, Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podruznici: Maribor« Šoštanj Nehaj za Vas! Zabavajte se z glasbo, ki je najcenejše razvedrilo ! Oglejte si zalogo ročnih harmonik Trgovskega doma STERMECKI in prepričali se boste o zelo nizkih cer.ah ! Velika izbira vseh vrst instrumentov, kakor vijolin, gitar, bisernic, mandolin, tambu- ric, citer, flavt, klarinetov in drugih glasbil. Lepa zaloga gramofonov ¦n gramofonskih p I O * ČI Stanovanje 1 soba in kuhinja, se odda za 150 Din stranki brez otrok. Šmarjeta 22 pri Celju, tretja hiša od gostilna Janžekovič. Visokopritlična hiša pri mestu, takoj za vseliti, na prodaj. Naslov v upravi Iista. Stanovanje soba, kuhinja, pritikline z nekaj zemlje, na lepem kraju blizu parka, se odda. Reflek- t ra se izključno na resno, mirno stranko, ki misli dalje časa tam stanovati. Najraje drž. uslužbenca all upokojenca. Poizve se v upravi Iista. SlvllJa z lastni n šivalmm strojem, pridna in poStena, išče zaposlitve pri boljši iz- deiovalnici perila ali obleke. Ponudbe pod Sifro »Skromna« na upravo Iista. licit, abiturijentka sprejme Ijudsko in meščanskošolske instrukci)e. Šla bi tudi za vzgoiitel|ico. Naslov pove uprava Iista. Kr#sna hi4a (*ila) 6 stanovanj po 2, 3 in 4 sobe, 1 oral vrta, se proda za 500 000 Din. Vila i> nrn. od postaje LaSko za 130 000 Din. Karol Brezmk, Celje, Frankopanska N Kislozelje, povojeno svinjsko meso, kranjske klobase in drugo specerijsko blago vedno prvovrstno nudi [VAN RAVNIKAR, GELJE Naznanjam cenjenemu občinstvu, da scm otvovil w Celju, Gosposka ulica St. 13 uarsko in zlatarsko delavnico. Vsa popravila po- zlačenje in posrebrenje ter prenovljenje zlata in draguljev sprcjemam po naj- nižjih cenah. Najvljudneje se priporoča RUDOLF HOJNIK, zlatar in urar Zastopnik za Celje in okolico so išče za neko zclo uvedeno špedi- cijsko blago. Prednost imajo že vpe- ljane osebe, ki imajo v Celju malo skladišče ali klet. Ponudbe poslati na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg' 5, pod »Celje zastopnik«. Halo! Ogromno znižane cene! Barvajo se: razparani plašči po Din 501— celi plašči , „ 60 — gladke plaSCne obleke „ „ 35 — Opozarja ^e, da se v barvo oddano blago tudi izvrstno lika. — Za pristnost barve in prvovrstno delo se jamči. Prva celjska parna bsrvarija In kemična čiatitnioa loan TnčEh, Celje. Eosposha mica St. Zl Zaloga prvovrstnih svetovnih znamk! Ponovno znižane cene! Izbira preigranih klavirjev ! — V najem! — Ugodna raesečna odplačila! Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaöko! 9 mJr od Din 110'— naprej v povečani izbiri pri tvrdki KRAMAR & MISLEJ, Celje, kjer se tudi pentlje z napisora takoj napravijo. Franjo Oolžan z.cLlT. kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoEa dela in popravila. — Cene zmerne. 1^—1—— Postrežba t o ö n a in solldnal Yhmm*%-m*wiJ*^H'Lh OLk I Cenj. občinstvo vl)udno opoxarjam, da imam v irl^CfinCclJl.^ »%5l svoji hiši v CBLJU, KBALJA PETHÄ c. 37 lasino mesarijo, prekaievalntco in ^ gosiilno pri ft]elenuM z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporota josip Gorenfak Uinko KuhouBG, obL honcBS.mestni tesarstfi mojstep no Lavi nisi Pplill izvssujß vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |JI I UllJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct7V7ir KMETSKA POSOJILNICA Y CELJU e!^———————— registro«ah9 zadruga z neomejeiio aa*e«o ^——^^"^———"^———"^^1^^ Pisarna v Presernovi ulici S Hranilne vloge obrestuje do 6—8% cistili, brez rentnega davka. Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. « Oba v Celju. Pri naložbi Din 50*-- se dobi nabiralnik na dom.