Zgodnja

Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poiti za celo leto 4 gld. 60 kr., sa pol let« 2 gld. 40 kr, ta retert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici nprejemana cm leto 4 gold., sa pol let« 2 gld., za Četeit let« 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dati poprej.
Tečaj XXXI.
V Ijubljani 19. mal. travna 1878.
List 16.
Ant. JMart. Slom seka zbrani spisi.
Gospod Mib. Lendoveek, kapian in katehet v Ptuji, poprijel se je že pred nekaj leti jako lepega in koristnega dela: zbrati, vrediti in skupaj na svitlo spraviti spise Slovencem nepozabljivega škofa Antona Martina Slomšeka. Že leta 1876 prišla je na svitlo perva knjiga: Slomšekove pesmi, letos pa druga: Basni, prilike in povesti. Slovenski časniki so teh dveh knjig že omenjali, vendar mislim, da ne tako gorko, kakor zaslužite. Meni se dozdeva, da je posebno priprosto ljudstvo naznanila veči del prezerlo. In vendar bi si jaz želel, da bi bili te dve knjigi razširjeni do naj zadnje hišice slovenske, in ko bi mogel, podaril bi jih vsem slovenskim šo-larčkom, in prepričan sem, da bi jih brali z veseljem in z veliko koristjo; zakaj, kolikor poznam slovenskih knjig, ne najdem lahko lepših, bolj mičnih, za prosto ljudstvo in za šolsko mladino bolj pripravnih, kakor so Slomšekove knjige. Ker „Zgodnjo Danico" bere tudi mnogo priprostih ljudi, naj na tem mestu spregovorim nekoliko o teh dveh knjigah. Ako s tem napravim koga, da si kupi eno ali drugo, ali obč, ne bojim se, da bi mu bilo žal za denar.
Škof Ant. Mart. Slomšek je pri Slovencih v tako dobrem, v tako blagem spominu, da v priporočilo nje-
fovih spisov zadostuje skoraj imenovati le njegovo ime. 'oznam gospoda, kteri je imel, in morda še ima navado, bogosiovcem, s kterimi je v ozki dotiki, pri raznih priložnostih omenjati ranjcega Slomšeka; pa kedar se ga je spominjal, in da je le imenoval njegovo ime, postale so mu solzne oči. Bil je pa Slomšek tudi res pravi mož po volji Božji. Sin slovenskih starišev kmečkega rodu imel je mehko, blago serce, polno ljubezni do svojega naroda. Toda ta ljubezen ni bila navadna samo natorna nagnjenost, ampak vzvišena, v živi veri prerojena, prava kerščanska ljubezen. Ta ljubezen razlita je po vseh njegovih spisih. Da bi tej ljubezni daška našel, pisal je in pčl. Zato je Slomšek pravi pesnik. Njegove pesmi niso prisiljene, ampak izvirajoče iz serca segajo tudi do serca. Resnično je, kar piše gosp. zbiratelj in vrednik pesmi v predgovoru: „Toliko vem, da kdor koli ima serce na pravem mestu, bode te pesmi z veseljem bral, in občutil plemeniti, blažilni duh, kterega so polne." — Po izgledu nebeškega Učenika bil je Slomšek posebno prijatelj otrčk. Njegove „pesmi veselih otrok" so tako preserčne, lahke in otroškim sercem primerne, da se otrokom hitro prikupijo. Posebno znana je med temi pesem: Angel varih: Po sveti angel hodi, Ne vidi ga oko;
Fa vendar tebe vodi, Iu varje te lepo. V nebesih angel je doma, Nebeški Oče pošlje ga. Itd.
Slišal sem petletno deklico, ki je vso to lično pesmico na pamet znala.
Kakor pravi naslednik sv. apostola Pavla, hoče tudi Slomšek vsem biti vse. Pridruži se trudnim delavcem na polji, ter jim veselo zapoje: Glejte! že sobice zahaja, Skoraj za goro bo šlo; Hladen počitek nam daj.i, Pojd'ino veselo domo! Čujtc zvoniti! Počivat zvoni! Zvoni, le zvoni nocoj, Sladko počivat zapoj !
Privoši jim po storjenem delu počitek in okrepčan je, uči jih pa tudi povzdigovati serce k Očetu, od kterega pride vse dobro:
Delo smo danes storili, Naj se vsa vas veseli; Bomo se tud* poživili, Že se večerja hladi.
Sed'mo za mizo in jejmo S pametjo Božje dari; Serce hvaležno imejmo Stvarniku, ki uas živi!
Vzemimo jedi, in pijmo Sladkega vinca bokal; Svoj ga Očeta hvalimo, Ki nam tak dobrega dal 1 Itd.
Tudi med vojaki ga najdemo, kterim zapoje popotnico :
Leži, leži ravno poljč, Po polji bela cesta gre; Po cesti krepko stopajo, Prelepi mladi fantje so.
Pa tudi te prijazno spominja na Boga: Veselo hočemo zapet', V Boga zaupanje imet'; Pogumno bomo streljali, Sovražuiki pa bežali. Ravno tako v veseli vinski družbi v vinskih goricah ne pozabi Boga in ne zataji skerbnega 'dušnega pastirja:
Bratje moji in sestrice, Vi mladenči in device,
Smo veselega serca, Le zahvalimo Boga.
Gerdo, gerdo bi pač bilo, Ako bi se nam igodilo, Da b' ie kteri tak' Dapi'1, Da b* mu pot prevozek bil.
Sploh njegov pobožni duh povsod najde in vidi Boga. Zato je tudi resnično, kar piše g. Lendovšek: „To je Slomšekovih pesmi j nedosegljiva posebnost, da nss skoraj vsaka izmed njih povzdiguje v nadzemeljske visočioe!" —
Slomšekove pesmi bo tudi za petje prav pripravne. Mnoge se tudi pogosto slišijo. N. pr.:
Lehko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Itd.
Koliko lepih misli je ravno v tej pesmi 1 Kakor: Zdaj počivat zdravi gremo, Al' pa vstanemo, ne vemo, Smertna ura, zadnji dan Je neznan.
Ali pa:
Sprav'mo se, Roke si podajmo še! Naj sovraštvo naše mine, Vsaka jeza "z serca zgine, Prej ko solnce zašlo bo Za goro.
Izmed „pobožnih pesmi" je mnogo pripravnih tudi za petje v cerkvi. Prav lepa je postavim obhajilna: Hvali svet odrešenika In pastirja dobrega; Hvali duša učenika, Hvali svojca ženina!
Zdaj povzdigni serce svoje, Jezik glasno naj zapoje, Čast in hvalo Jezusu, Zakramentu svetemu. Itd.
Tudi zunanja ubiika Slomšekovih pesmi je lična, jesik dosti čist in gladek, posebno ako se pomisli, da slovenščina ob njegovem času ni bila na tisti stopinji, kakor dandane*.
Nič manj priporočila vredne, kakor Slomšekove pesmi, ao tudi njegove basni, prilike in povesti, ki so zbrane v drugi knjigi. Tu najde čitatelj malo da ne 400 strani mičnega, lahkega pa jako koristnega in pod-učnega berila. Kako radi berejo kmečki ljudje take povesti ob nedeljah po kerščanskem nauku! Kako z veseljem poslušajo, ako jim jih kdo na glas bere pri preji ob dolgih zimskih večerih! S posebnim pridom
{>a se more ta knjiga v roke dati učencem in uČenksm judskih šol. Jaz še zdaj pomnim, kako mogočen vtis je napravila name povest „Nevredno sv. obhajilo" (str. 16S), ktero sem bral v „Drobtinicah", ko sem se bil ravno gladko brati naučil. In še človek, ki ima opraviti z resnimi študijami, ali ki ga morč raznoverstne akerbi in opravila, v prosti urici prav s pridom lahko seže po Slomšeku; in ako bere nedolžno povestico, se pri njej tako nekako prijetno odpočije, in rekel bi — dobrodejno pomladi.
Skoda je, da ni družba av. Mohora mogla isdati Slomšekovih knjig, ker po tem potu bi se bile naj lože razširile med alovensko ljudstvo. Tako so pa nekoliko dražje, vendar gledč na notranjo vrednost ne predrage. Pesmi veljajo broširane 90 kr., terdo vezsne 1 gl. Na-ročujejo se v tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu, ali pri g. izdajatelju Mih. Lendovšek-u v Ptuji (Pettau). 'asni, prilike in povesti pa veljajo broširane 1 gl. 20 kr.,
terdo vezsne pa 1 gl. 30 kr. Dobivajo se tudi pri Ljubljanskih in drugih knjigarjih. Kmečkim ljudem, ki bi jih morebiti sa-8e ali za otroke radi kupili, pa se včaaih ne vedč kam obemiti, bodo gotovo gospodje duhovni paatirji radi postregli, ter jim jih naročili. Sezimo obilno po teh dveh lepih knjigah!
Gosp. izdajatelju pa smo Slovenci hvalo dolžni, da nam je zbral in tako pogube otel te avitle, pa do zdaj po tako različnih knjigah raztresene i.-krice slovenskega slovstva. Želimo in tudi upamo, da bode kmalo popolnoma doveršeno njegovo zaslužno delo, ker nam v drugi knjigi obeta, da morda še letos izide tudi tretja knjiga, obsegajoča ostale Slomšekove spise.	S.
Izgledi bogolfubnih olroh iz enih eamoe Heniantttra.
5. Pija IX mlade leta.
(Dalje.)
Druga prekrasna cvetlica, ki je že prav zgodaj začela cvesti v Pijevem dobrem sercu ter do groba ni vsahnila, bila je nenavadna usmiljen ost do ubogih. Se ko je bil prav majhen, se mu je sleherni revček v serce smilil. Kolikor naj bolj hitro je mogel, je tekel k mami in je ginil njeno serce za ubožčeka; znal je tudi sprošeni dar tako dati, da prosilca ni bilo sram. Pa o tej dobroserčnosti njegovi hočemo še pozneje nekaj povedati, pred pa pokazati, kar je bilo zgorej rečeno: da tudi nesreča mu je bia v korist.
Proti koncu preteklega stoletja v vinotoku 1. 1797 je šla vsa družina Mastaj-Ferretti na svoje posestvo na deželo, kakih osem milj iz mesta, in petletni Janezek tudi ž njo. V tem kraji gre nekega prav lepega dne veseli deček s priprostim domačim služabnikom Dominikom Gvidora na prosto cvetlic tergat in se razveseljevat nad letajočimi pisanimi metuljčki, kar je za nedolžne otročje leta naj navadniše radovanje in veselje. Na tem sprehodu prideta do precej globoke vode. Deček obstoji, gleda, kako ribice plavajo ter urno sem ter tje švigajo; hoče jih z roko zagrabiti, približa se prepadu — kajti otrok ne vidi nobene nevarnosti — pomiče se polagoma naprej po spolzkih ilovnatih tleh — kar mu spodleti, pade in skrije se pod vodo. Gotova smert! Ali Bog, ki čuje v svoji nezapopadljivi previdnosti nad tako dragim življenjem, ga reši zgodnje smerti. Po-
§umni služabnik priteče; še ga doseže, preden se potopi o dna, ga izleče in pripelje kakor drugega Mozesa na suho kraj vode. O koliko je bilo na tem trenutku ležeče!
Nevarnost, v ktero je bil tako prišel mali grofovski sinek, je storila, da so ga vsi še raji imeli, kot pred. Sej je bil tako rekoč zopet dobljeno dete; in rešitev je bila tako čudovita, da se je morala le nebeški Materi Mariji pripisovati; bila je očitno znamenje, da Božje oko s posebno očetovsko skerbjo nad njim čuje. Njega samega pa je to silno presunilo, tako, da je obledel in po malem jel bolehati. Ali duha mu je še povzdignilo, ter je bil ves nekako spremenjen in bolj resnoben, kakor poprej. Mati gotovo ni zamudila te prilike ter mu je živo zaterjevala, da ta rešitev je posebna dobrota Božja in znamenje prav posebne ljubezni Marijne do njega, za kar nikdar in nikakor ne more dovolj hvaležen biti.
To pa je že naravno, da ga je mati po nesreči še bolj ljubila. In obilno materno ljubezen je vedil blagi Janezek tudi obilno povračevati. Zato pravim, da tretja cvetlica v prekrasnem venčeku njegovih čednosti je: njegova velika in stanovitna ljubezen do staršev, zlasti do matere.
Zares, ravnal se je deček Mastaj čedalje bolj po naj svetejšem dečku Jezusu; ne le v tem, da je rastel na modrosti in prijetnosti pri Bogu in pri ljudčn, temuč tudi v tem, da je po Jezusovem zgledu tako priserčno ljubil svoje starše, kakor malokdo drugi. Zato je pa tudi prejemal v vsem dolgem življenji blagoslov, kterega je Bog obljubil le pokornim, ubogljivim otrokom, kteri serčno ljubijo starše. Kako drag mu je vedno bil zlasti spomin ncpozabljive matere, vam živo kaže med drugim to le. Ko je bil Mastaj že za papeža in je bila mati že davno umerla, so vsako jutro Pij IX z velikim veseljem molili iz zastarelih bukev, ki so bile nekdaj materine, in z ginljivo pobožnostjo so v njih poljubovali dve podobici, ki ste bile tudi materine. In ko je neki dan devetletni deček prosil sv. blagoslova, rekoč: „Sv. Oče, dajte mi blagoslov za-me in za mojega očeta!" mu resno rečejo, preden mu položijo roko na glavo: „In za svojo mater pa ne želiš blagoslova?" Ubogi deček je bil pozabil na mater in zato je jel zdaj milo jokati. „Glej", pravijo papež s perstom žugaje, „da mi drugi pot na mater ne pozabiš; poklekni, da dam b'agoslov tebi, tvojemu očetu in tvoji dobri materi!"
(Dalje nasl.)
O božjih polih.
(Dalje.)
Koliko svetnikov in svetnic pa je tudi ostalo v R mu, da so mogli pogostem obiskovati grob svetih apostolov, in druge svete mesta, ter so se tako tudi posvetili, kakor n. pr. sv. Filip Nerij, ali zveličan Benedikt Jožef Labre, ki je trikrat romal v Alverno, trikrat v Einsiedeln, trikrat v Asizi, potem v Kompostelo, na Montserrat, v Manreso, v Saragosso, v Burgos na Španj-skem, na razne božje poti badensko, ter ob enem obiskat tudi vsa svetišča, mimo kterih ga je pot peljala; enajstkrat pa je romal v Loieto, ter ga moremo svetega romarja imenovati. Zato se je sveti apostoljski Stol opiral najbolj na božje poti, ko ga je zveličanim prištel.
Stara, imenitna^ in zei6 obiskovana božja pot je tudi Kompostela na Španjskem, kjer počiva truplo sv. Jakopa apostola.
Na vso moč slovi tudi božja pot v Ahenu na Nemškem, kteri je apostoljski Stol podelil enakih odpustkov, kakor jeruzalemskim romarjem. Za časa Karola Silnega je prihajalo po toliko romarjev, da je prostora primanjkovalo. Ahenski letopisec Beeck poroča, da je 1. 1453 moral mestni magistrat vrata mestne zapreti, tako strašna gnječa je bila, in potem je romarje po versti spuščal notri in ven. In kolonijska kronika omenja, da je on-dotni vratar en sam dan naštel do 142.000 romarjev. Romalo pa se je v Kolonijo z Nemškega, Francoskega, s Ogerskega, s H< landije, z Belgije, in močno tudi s slovenskih krajev. To božjo pot s<> naši dedi imenovali „Kelmorajn".
Sv. Lucija s svojo bolno materjo je romala v Ka-tanijo v Siciliji na grob sv. Agate, da bi ji zdravja sprosila, in bila je uslišana. Sv. Pavlin Nolanski, premožen starašina akvitanski, podaril je vse svoje premoženje cerkvi in ubogim, in potem je romal na grob sv. Feliksa. Sveti kralj Kanut je pred smertjo romal v Otonijo k sv. mučeniku Albanu, da se je pripravil in poživil na poslednjo borbo. Sv. Karol Boromejski je k koncu svojega življenja romal na Varalsko goro, da se je tem bolje pripravil za sveto smert. Sv. Aleš pa je tako rekoč 17 lčt romal, preden je obhodil slavne svetišča katoliške cerkve.
Tu smo našteli nekaj malega izgledov is velikega števila, ki nam pojasnujejo, kako so svetniki in svetnice o božjih potih sodili, pojasnujejo nam, da se božjih pot niso ogibali, ampak jih radi obiskovali. No, kar so svetniki in svetnice odobravali in spolnovali in s svojim is-gledom na posnemanje priporočali, tega menda vendar nimajo drogi ljudje grajati, še manj zaroetovati, ali za-branjevati. To je sveta navada od svetnikov in svetnio poterjena.
5. Božje poti je Bog vneljal, jih poterdil kot svete in
koristne.
Da se ravno kar omenjenega prepričamo, poglejmo, kedaj in kako so se božje ^joti pričele.
Sv. pismo pripoveduje, da je Bog očaku Abrahamu naročil, naj grč na tuje, v zemljo, ki mu jo bo pokazal. „Pojdi iz svoje dežele, od svoje rodovine, in pridi v deželo, ki ti jo bora pokazal." Za to pokoi ŠČino mu je Bog obljubil tega le: ,.In storil te bom v velik narod, in te bom oblagodaril in poveličal tvoje imč, in boš oblagodarjen. Oblagodarjal jih bom, kteri bodo tebe oblagodarjali, in preklel, kteri bodo tebe kleli; in v tebi bodo oblagodarjeni vsi narodi zemlje." To obljubo bi bil mogel Bog Abrahamu spolniti tudi doma, pa je ni hotel zaradi važnih razlogov, spolni! mu jo je v tuji, daljni zemlji. Abraham je poslušal povelje Božje, šel je, kakor mu je bil Gospod ukazal, in ž njim je šel Lot. Ko sta prišla v kanaansko deželo, prehodil jo je Abraham do kraja Sihema, do slovečega dola. — Gospod pa se je Abrahamu prikazal in mu je rekel: „Tvo-jemu zarodu bom dal to deželo. Tam je Abraham altar postavil Gospodu, ki se mu je bil prikazal." Ravno tako je storil Abraham v Betelu, ko se je bil z Egipta povernil, in kjer je pozneje tudi Jakob altar postavil in Bogu obljubo saobljubil. To mesto je Bog odlikoval tako, daje rekel Jakobu: „Jaz sem Bog Betela, kjer si mazilil kamen in meni obljubo storil." Nadalje je Bog Abrahamu sapovedal: „Vzemi svojega edinega sina Izaka, kterega ljubiš, in pojdi v deželo prikazni, in tam mi ga daruj v žgavni dar na gori, ktero ti bom pokazal." Ko se je Abraham tudi v tem udal in junaško se premagal, mu je Bog obljubo ponovil, in angel Gospodov je rekel: „Sam pri sebi sem prisegel, govori Gospod, ker si to storil, in nisi prizaneael svojemu edinemu sinu zavoljo mene, te bom blagoslovil, in pomnožil tvoj zarod kakor zvezde na nebu, in kakor pesek ob bregu morja; tvoj zarod bo v last dobil vrata svojih sovražnikov, in oblagodarjeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi zemlje, ker si bil pokoren moji besedi." In to mesto je Abraham imenoval: „Gospod vidi." K temu dostavlja sv. pismo: ,Zato se še dan današnji pravi: Na gori bo Gospod vidil."
To so bile popotovanja na povelje božje, popotovanja v daljne kraje, kjer je Bog posebnih in velikih milosti skazoval, ki so bili s posebno pričujočnostjo Božjo posvečeni, na kterih je Bog svojo obljubo spol-noval, in so se tudi čudovite reči godile. Zato so te mesta bile svete mesta vsemu potomstvu, in Judje so jih radi in pobožno obiskovali. To so bile perve božje poti.
Enako sveti in častitljivi kraji so vsled čudežev božjih nastali tudi sa časa očaka Jakoba, postavim: mesto, kjer je Jakob na svojem bčgu zaspal, vidil lestvo, po kteri so angeli gori in doli hodili, in zaslišal obljubo: „Jaz sem Gospod, Bog Abrahama, tvojega očeta, in Bog Izakov; zemljo na kteri spiš, bom dal tebi in tvojemu zarodu. In tvoj zarod bodi kakor prah zemlje; razširjal se bodeš proti zahodu in izhodu, proti severu in jugu; in v tebi in v tvojem zarodu bodo oblagodarjeni vsi rodovi zemlje. In tvoj varh bom, kamor koli pojdeš, in
te bom nazaj peljal v to deželo, in ne bom jenjal, dokler ne spolnim vsega, kar aem govoril. In ko se je bil Jakob is spanja sbudil, je djal: Resnično, Gospod je na tem kraju, in nisem vedel. In je prestrašen rekel: Kako strašen je ta kraj! Tukai ui druzega, kakor hiša Božja, in vrata nebeške. Jakob je tedaj sjntraj vstal, ▼sel kamen, ki ga je bil pod glavo djal, ga je postsvil ▼ snamnje, in ga je oblil s oljem, in dal je mesta ime Bitel, ktero se je poprej imenovalo Luss. Tudi je obljubo storil, rekoč: Ako bo B< g s menoj, in me bo varoval na poti, po kteri hodim; in mi bo dal kruha jesti, in oblačila v obleko; in ako srečno nazaj pridem v bišo svojega očeta: bo Gospod moj Bog, in kamen, ki sem ga postavil v znamenje, bo imenovan hiša Božja; in cd vaega, kar mi boš dal, ti bom desetino daroval." Nazaj grede so ga srečali angeli Gospodovi, in ko jih je ugledal, je djal: „1 n je Božje stanišče, in je imč tistega kraja imenoval Mahanaim, to je, atanišče." Te in druge take kraje je sam Bog odločil sa miloatne kraje, in zato so postali sveti in častitljivi vsem ljudčm.
Tudi izhod Izraelcev z Egipta, popotovanje po puščavi vhod v obljubljeno deželo ni bilo drugo, kakor velika, dolgoletna, z znamnji in čudeži Božjimi posuta božja pot v deželo obljube Božje, da tu srečno živč v strahu Božjem. Skala na Horcbu, s ktere je Mozes zdrave vode dobil, gora ainajska, na kteri je Bog med bliskom in gromom postave dal, ata še dan danes sveta in častitljiva kraja, kamor roma mnogo vernikov. Na vse to je odkazal Bog Izraelcem posebnih mest v obljubljeni deželi, kjer imajo vsakoletne praznike praznovati.
Takih svetih mest so imeli Izraelci tudi že v puščavi, povsodi ondi namreč, kjer je stal šotor s skrinjo zaveze. Postava je velevala to-le: „V8ak človek iz Iz-raelove hiše, če zakolje vola, ali ovco, ali kozo v ata-nišču ali zunaj stanišča, in jih ne prinese k šotorovim vratam v dar Gospodu, bodi kriv kervi."
Po vhodu v obljubljeno deželo je prišla skrinja zaveze v Silo (Silunt), kjer je ostala do časa Samuelovega, i a le -sem so hodili Izraelci zapovedane praznike praznovat, kakor stoji zapisano: ,,Io zbrali so se vsi Izraelovi otroci v Siluntu, in ao ondi postavili šotor pričevanja." In o Samuelovem očetu Elkanu veli sv. pismo: „In ta mož je hoail iz avojega mesta v odločenih dnevih gori v Silo molit in je daroval Gospodu vojskinih trum." Tu je tudi Ana njegova žena, sina Samuela od Boga sprosila.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Avstrijantki romarji pred sv. Očetom.) To je bila moška in poštena beseda, ktero so avstri-janski romarji 9. mal. travna govorili pred av. Očetom Leonom XIII. Adreaa pravi: „SvetiOče! Prihiteli smo Te povzdignjenega na papeški prestol pozdravit. Žene naa tudi pred Tvojo Svetostjo izreči, kar amo tolikrat izrekli Tvojemu predniku Piju IX blazega spomina:
»»V Tvoji osebi, av. Oče, častimo nezmotljivega vodnika naših duš, Petra z oblastjo ključev, mašnika-kralja, edino pravega gospodovalca cerkvene deržave!"
Ko ae je med žalujočim keraanatvom undan glas veselja raslegel: Habemu3 Papam! (Papeža imamo), je bila perva naša miael prositi vsegamogočnega Boga v molitvi, naj svojemu služabniku Leonu XIII dobrotno
fiodeli milost, da poapeši zmago naše av. Cerkve in ve-iko delo vesoljnega zbora zopet prične in arečno akončž. Po vaih evropejakih deželah so stiskani narodi v obličji strašnega poloma. Občinsko prasanje, naj tehtniše našega stoletja, se ne more ne z orožno silo, ne b deržavni-
škimi sklepi rešiti; edfno od modrosti Tvoje Svetosti in od svčtov krog Tebe zbranih prečaat. škofov pričakujemo povernjenja miru in občinskega reda. Dokler pa ne udari doželena ura zmage za Cerkev, ai bomo prizadevali pod vodatvom naj viksega Past rja dobro vojsko bojevati; mi se njegovim zahtevam in oporekam pridružujemo v vai polnosti, zakaj mi nočemo z bojazljivim molčanjem poterjevati rogo-v i 1 s k i h dogodb, temveč hočemo svete Cerkvine pravice po vsih deželah proti novosegnemu odpadu zasto-Pati"	(Konec naal.)
Z Zalega Loga, 15. mal. travna. — Izmed dveh malih zvonov v Suši je bil pred nekterimi leti eden pččil in neraben postal; imeli smo tedaj za ondotno novo cerkev Marije Device le en sam zvonček, ki pa le kakih 35 liber tehta, pa še dobro poje, čeravno bo v dveh letih atar 200 let. Da bi vsaj nekoliko primerno svo-nenje imeli, smo k temu staremu zvončeku dali dva nova napraviti, enega a težo nad poldrugi stot, enega pa pri treh stotih. Vlil ju je ljubljanski zvonar goBp. Albert Samaaa, tako da imajo zdaj vsi trije (t. j. s starim malim vred) glasove: d, f, a, — ki ae lepo vjemajo. Zvonova imata čiste glasove, pa tudi lično vnanjo podobo; z vso opravo skupaj staneta 415 goldinarjev. Večji zvon ima podobe: Marije Lavretsnske, presv Troj ice in Jezusa na križu; drugi ima pa podobe: av. Jožefa, svetih treh Kraljev in Jezusa križanega. Ker je bilo do Svečnice t. 1. že vse v zvoniku vravnano zato je bilo 4. nedeljo po svetih treh Kraljih, 3. svečana, v Suši duhovno opravilo z darovanjem in z razlago začetka, namena in pomena zvonenja, ter obredov pri poavečevanji zvonov. Kolikor je viditi in ališati, so ljudje s tem, čeravno malim zvonenjem, zdaj prav zadovoljni; večjega in težjega zvonila napravljati pa zdaj ni bilo mogoče; vsaj še za izplačevanje teh malih zvonov terdo gre — še za to pomoči prosimo in potrebujemo. Omenjeni dan je bila sv. maša pervikrat pri stranskem altarji ssv. treh Kraljev, na kterem pa zdaj še druzega ni kot Jezus na križu in mala podobica ssv. treh Kraljev. — Drugi stranski altar je pa posvečen sv. Jožefu, ženinu prečiste Device Marije, varhu sv. katoliške Cerkve, kot posebnemu pomočniku za bolnike io umirajoče, ter pomočniku za srečno zadnjo uro, kakoršne ai vai želimo. Zat6 je bilo v praznik sv. Jožefa duhovno opravilo spet v Suši, ter sv. maša pervikrat pri stranskem altarji sv. Jožefa, dasiravno (razun tega, kar je za daritev sv. maše neogibno potrebno) je ondi zdaj le še mala podoba sv. Jožefa na smertni postelji v družbi Jezusa in Marije in nekaj angelov. O ti priliki se je zatč pela tudi naslednja pesem, posneta in zložena po „Sendbote des beil. Joaef", namreč:
Smert mJožefu«
Na smertni postelji ležati Poglejte svet'ga Jožefa, Marijo zraven žalovati In ljubeznjiv'ga Jezusa.
V rokah neveste, D'vice svete, Si starček nasloni glavo, In Božji Sin mu duše vnete Prijazno kaže gor v nebo.
Prejel boš kmali, Jezus pravi, Kraljestvo Božje, moj rednik! Po Božji delal si postavi, Bo Oče moj ti zvest plačnik.
Moj Oče ti bo vse povernil, Ki si me varoval, redil, —
Britkost ti y r&dost spreobernil, Tam slavno krono boš dobil.
Odtegnil tam te bo terpljenju, Britkosti vsake te otčl, Za vselej k večnemu življenju, Služabnik zvesti! te bo vzel.
Kot varh Marijin razprostira Nad zveste svoje On rokč; Nevero, zmote pa zatira, In v Cerkev pravo vabi vse.
Vsega mogočni te postavil Za pomočnika Cerkve bo, Naj veči čast ti s tem pripravil Bo med nebeško trumo vso.
Bolnikom in umirajočim Boš pomočnik ti vsaki čas, Devicam — v stiskah zdilnijočim Boš varh — uslišal prošnje glas?
Družine bodo te zvolile Za varha zvestega povsod, Telo iu dušo ti zročile; Bod' oče jim, veli Gospod.
Obljube Božji Sin izreče, S tolažbo rajsko ga navda; — Zdaj čas življenja mu poteče, V nebesa angelj ga pelja.
Na belo nedeljo, pervo nedeljo po veliki noči, je v Suši apet vsakoletni navadoi shod. Upam, da bo takrat nova leča (prižnica) že zgotovljena in ondi postavljena, in Dovi svetilnik (luster); morebiti še kaj druzega. Zat6 vse častivce in častivke Marijne, vse dobrotne, blage duše spet k darovanju (< fru) povabim, pa tudi obljubim, da se jib bom tudi rad spominjal v združeni molitvi pred altar jem. Kdor priti ne more, naj blagovoljno posije kak dar; ga bom ravno tako z veseljem in hvaležno sprejel. Godi se mi zdaj ravno tak6, kakor je pred nekaj časom čast. gosp. M. F. župnik v Lašičah po „Danici" pisal: „Špage mi je zmanjkalo!" —
O svetem Jožefu sem od blage posestnice K. S. v L. po pošti prejel 10 gl., in sicer 5 gl. za našo cerkev v Suši, 5 gl. pa za novo cerkev v Davči; s tem blagi dobrotnici še očitno zahvalo izrečem, kakor tudi M. V. za posl. 10 gl. za Sušo. Zat6 o ti priliki omenim, da — ako je komu drago, kaj tacega meni poslati — tudi za novo cerkev v DavČi prav rad sprejmem in na zadevno mesto oddam, in toliko raji, če je tudi za Sušo kaj priloženo; ker tudi Marijna cerkvica v Suši še prav veliko potrebuje. Vse pa bodi v slavo Božjo, ter v čast Marije Device, sv. Jožefa in ssv. treh Kraljev, pa dušam v izveličanje! —	A. P. Zaliloški.
Misijonske sporočila r. P. Valjavca.
LIV.
Duhovne vaje mož in mladenčev v Repnjah od 13.—17. prosinca 1873.
Bona mixta malia, to se hoče reče, povsod je ljudstvo namešano, so dobri in hudobni, kozli in ovčice. Taka je tudi po Slovenskem; med velikim številom katoličanov pravih je veliko ljulike, dosti snetja dandanes po Kranjskem, mnogo hudobnežev Res se dandanašnje prav očitno naznanjajo, sosebno moški, Čigavi so v serci svojem, Kristusovi ali pa satanovi. Dvojna zastava, Je-
zusova in satanova, se s prostimi očmi viditi daje. Kar očitno se razodevajo serca ljudi, očitno stopajo moftje in mladeoči — eni pod snamnje Kristusovo, pod sv. Križ, drugi pod bandero luciferjevo.
Iz Požege so mladenči in možje kaj slišali zoper jezuite, ko so po Slavonskem po zimi delali in so marsikaj spletli zoper nas. Kaj je tedaj bolj kasalo kakor s duhovnimi vajami stopiti pred može in mladenče, ter jim pokazati, da smo sanje ravno tako vneti v naš! cerkvi na leči in v spovednici, kakor smo na sv. poslanji h za občni blagor vaih, da nobenemu nečemo nič, nič ne kratimo pravic, kakor ao iz Požege zoper nas slišali govoriti in okoli po obližnjem kraji strosili v pohujšanje ljudstva in na škodo našo. Pobiti je bilo treba tej gerdi pošasti vse glave naenkrat, pokazati, da nimamo duhovnih vaj samo za ženski, ampak tudi, in še raji, za moški spol, P. Stare sam je pa prevzel duhovne vaje tč.
13. prosinca ob petih je začel dobri pater v Božjem imenu svoje delo, ne ravno z veliko nado, vender pa s posebnim zaupanjem na pomoč Božjo. Prišlo jih fe veliko, samih moških. Da ne bi duh. vaje govori navadni postali, da ne bi patru govoruikovega glasu pri premišljevanjih uzel prostor, smo pod lečo mu napravili povzdignjeno mesto, postavili predenj mizo in stol, na mizi pa podobo Knžanega, bukve premišljajočega. Lepo je bilo gledati moške okoli P. Stareta. Okoli in okoli v kolobaru je bilo vse nagojeteno jih. V pervi versti so bili dečki, da so mogli gledati patra, za njimi ao stali veči in veči do naj viših, ki so se ravno tako stiskali okoli odra s preprogo pogernjenega, kakor mali. Te poslednje je o. Stare z lahko roko dosegal. Ako je vidil, da so hotli malo zašeptati, je prijel za ,,bidre" kterega bolj nesp< sajenega, kakor bi nič ne bilo, in je govoril naprej. P. Stare jih res znd prav po domače prijemati tudi z besedo, bil bi na moč praktičen župnik. Njegove prilike in podobe so res spomina vredne. (Se ve, da vse se ne poda vsakemu.) Ko je govoril od nečistosti, je rekel, ko bi jaz mogel, bi hudiča, ki je nečistost na Kranjsko prinesel,.....prijel, pa bi ga v
teržaško morje trosil tako globoko, da bi nikoli več ven ne prišel. Menim, da s temi duhovnimi vajami, pervimi, so bili vsi moški zadovoljni — stalo jih je skupaj natlačeno vsaki dan vse polno Čes in čez: zjutraj, ob dveh popoldne, in zvečer ob petih pred presv. Sercem Jezusovim. Eden druzega so vabili, zbujali k dobremu. Klečali so ves čas med sv. mašo vsi in pri večernem blagoslovu pred darilnikom. Pri sv. blagoslovu se jim je orgljalo, ker je orgljar sam tudi velik del bil pri duhovnih vajah: le škoda, da tudi oni niso še peli „Sveto" pri blagoslovu. Spovedovati smo jih vsi štirje dosti imeli, samih kožuharjev — ie tu in tam je pozneje, še le po opravljeni moški spovedi, kaka ženska vmes bils spovedana.
17. prosinca je bil sklepni dan, praznik sv. Antona. Ta dan jih je bilo vse belo in černo pred velikim oltarjem. Bilo jih je zares lepo in spodbudljivo gledati, s kako živo vero, kako lepo z molitvijo so pristopali k angeljski mizi, pripravljeni, da sprejmejo svojega kralja in Gospoda Jezusa Kristusa. Bili so vsi bližuji sosedje, in tudi is naj daljše vasi vodiške duhovnije si jih imel priliko viditi, ki so bili v goreči pobožnosti pred Sercem Jezusovim pri bv. Obhajilu. Pri teh duhovnih vajah so bili nekteri, ki še nikoli poprej naše cerkve od znotraj niso vidili. Nsredil je pa tudi sam Gospod možem in mladenčem tako prijetno vreme o njih duhovnih vajab, da ti je bilo toplo in lepo zunaj, kakor ob začetku pomladi. Po dnevi je solnce svetilo jasno, veselo, kakor majnika mesca, po noči pa ti je razsevala miloljuba luna brez oblakov vsako, tudi naj blatnišo stezo po
gojzdu, kakor o poletnem večera. Z eno besedo, tako je bilo vse lepo v teh pervih molkih duhovnih vajah, da si nič lepšega misliti nisi mogel. Vse se je spravilo a Bogom, vse vravnano, popravljeno. Župnik vodiški ni mogel prej dobiti mož sa politično konservativno društvo, je že obupal in nam sam rekel, da ga ne more začeti; — zdaj pa že veliko mizo dela atol&r za ude vpisane po duhovnih vajah v društvo katoliško vodiško. Hvala presv. Sercu Jezusovemu za toliko sijajno zmago! Hvala Brezmadežni in av. Ksaverju za pomoč! Moi pa, ki mi je bil apostelj v tem zveličavnem poslu, ki je vabil in nabiral može in mladenče po duhovniji za duhovne vaje in 2 moža in 2 mladenča prosit poslal v našo hišo zanje, kteri je ves svoj up postavil na Serce Jezusovo, ta verli mož pa hvali zdaj to presveto, pre-usmiljeno Serce Zveličarjevo in mu veseleje, ko vsaki drugi, lahko zdaj v serci svojem poje: Tebe, Bog naš! hvalimo s svojimi pridobljenimi brati v Kristusu.
Postne pesmi.
V.
(Poleg nemškega: „Sei gegriisset, sei gegrusset." — Cecilija,
stran 34.)
Jezus, hvalim, poljubujem Rano desne ti rokč; Ona vodi Naj povsodi, Lajša križe mi britkč.
Jezus, hvalim, poljubujem Rano leve roke Ti; Varuj milo Me pred ailo, Večni mi pogin preti.
Jezus, hvalim, poljubujem Rano desne ti nogč; Ti me blaži, Pot z njo kaži, Da pokoro bt'ri sercč.
Jezus, hvalim, poljubujem Rano leve Ti noge; Cveti lepi, Dobri sklepi Djanj, naj z njč se mi budč.
Jezus, hvalim, poljubujem Ti presveto desno stran, Reši zmije, Duši sije Naj v nebč mi smertni dan!
Radoslav.
Rožni venec za uboge duše v vicah.
Ta rožni venec se je že davno začčl na Francoskem, bil je od visokočastitega škofa Nimeškega poter-jen, in priporočen kot prav krepek pripomoček za rešenje ubogih duš. Ta rožni venec ima štiri odstavke, vsak z deseterimi zdihljeji, to je skupaj 40 zdihljejev, v čaat in spomin 40 ur, kolikor časa je Jezus Kristus bil pred peklom.
Najprej se mčli psalm 129. „Iz globočine vpijem" ali pa en Očenaš in ena Cešena-Marija, potem se reče: „Goapod jim daj večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti!" Nat6 se moli desetkrat: „Sladko Serce
Marijno, bodi moje otenje!" Potem se reče: „Gospod jim daj" itd., ter Be obudi in mčli vera, upanje in ljubezen. — Natč se vdrugič mčli desetkrat: „Sladko Serce Marijno" itd., se spet reče: „Gospod jim daj" itd. ter spet moli vero, upanje in ljubezen. — Potem se vtretjič mčli desetkrat: „Sladko Serce Marijno, bodi moje otenje!" se spet reče: „Gospod jim daj" itd. in se spet obudi vera, upanje in ljubezen. — Natč se v če-tertič mčli desetkrat: „Sladko Serce Marijno" itd., se spet reče: „ Gospod. jim daj" itd., ter se spet obudi vera, upanje in ljubezen.— V sklep se m6Ii še psalm: „Iz globočine vpijem" — ali pa en Očenaš in ena Če-šena Marija.
Ta rožni venec je s prav obilnimi odpustki obdarovan. — Za obujenje djanja vere, upanja in ljubezni je vsakikrat 7 let in 7 štirdesetnic odpustka, kar ri tem rožnem vencu, ko se to štirikrat obračli, znese 1 lčt in 25 dni odpustkov. Za obujenje djanja vere, upanja in ljubezni niso nobene posebne molitve določene, in zadosti je, ako se vsakikrat reče: „Moj Bog, verujem v tebe, ker si ti večna resnica. Upam v tebe, ker si ti neskončno dobrotljiv. Ljubim te čez vse, ker zi ti neskočno popolnoma in vse ljubezni vreden; in iz ljubezni do tebe ljubim svojega bližnjega kakor sam sebe." Tak6 obmčljene so tri Božje čednosti prav kratke, pa zadostne v zadobljenje odpustkov in tudi rožni venec kratek. — Za vsak zdihljej: „SIadko Serce Marijno, bodi moje otenje!" je 300 dni odpustka, kar 40krat ponavljano znese 32 lčt in 320 dni. Skupnih odpustkov tega rožni-venca je toraj 63 lčt in 345 dni. O koliko se po tem rožnem vencu v prav kratkem času z malim trudom dušam v vicah lahko pomaga! in koliko s tem tudi sebi dobrih dčl pridobiš!
Sv. Tomaž Akvinski pravi, da je molitev za ranjke zmed vsih naj imenitniši; in sv. Frančišk Šaleški uči, da ljubezen do ubogih duš v vicah vse dela ljubezni v sebi združuje. Tudi ljubemu Zveličarju je molitev za ranjke tako dopadljiva, da je sveti Jederti rekel: „Kdor s svojo molitvijo kako dušo iz vic resi, mi stori toliko veselja, kot bi mene samega z gotovim denarjem iz jet-ništva odkupil." Ta rožni venec za ranjke se toraj po pravici sme prav poseben pripomoček v otenje ubogih duš iz vic imenovati. (Po „Glas. sv. Benedikta".)
Razgled po svetu.
Rimsko. V god sv. Očeta Leona XIII so bile nenavadno napolnovane dvorane in sobane v Vatikanu. Prelati, duhovstvo, svetni, rimski velikaši, iz Italije in iz vsakterih dežel in krajev tujci ao se zbirali vošila naznanovat Njih Svetosti. Sv. Oče so z vsimi obiskovalci prijazno pogovarjali in blagoslavljali. Tudi so prihajali v Vatikan neštevilne daljnopisne vošila z vesoljnega sveta.
V spomin Pija IX so 10. t. m. v palači Altemps bili napravili glaabeno in pesniško akademijo v korist neke dobrotne katoliške naprave. O tej priliki je slavni pisatelj monsig. Al. Tripepi čital izverstno obravnavo: „Cloveške nesreče in serce Pija IX." Glasoviti prelat je povil v svetel venec tiste čednosti in lepe dela, ki v naj svitlejših žarkih si jejo iz vsega Pijevega življenja, ter je prestavljal njegovo ljubezen do narodov, zročenih njegovemu duhovskemu in časnemu gospostvu, tudi do nekatoličanov, in Pijevo neusušljivo skerbljivost za pomoč v dušnih in telesnih revšinah človeškega občinstva. Knodušno ponavljana pohvala je pričala, kako verlo je govornik svojo nalogo spolnil.
V	Rim neprenehoma romajo ljudje z vsih krajev. Mesca majnika so med drugimi napovedanimi dvojni neštevilni božjepotniki iz Francoskega — s škofi in duhovni na čelu.
V	Rimu, kakor pišejo, se ima kmalo pričeti obravnava, da se Pij IX prišteje med blažene. V tem pomenu je prišlo že več prošenj iz raznih delov sveta. To je bilo občno prepričanje precej po smerti velikega papeža, kar so tudi več ali manj omenjali škofje v svojih pastirskih listih. To prepričanje vabi tudi vernike k grobu Pija IX, da kličejo v njihovo pomoč. Tudi se je govorilo in govori se o nenavadnih milostih, ki so jih dosegli ljudje, kteri so z živo vero pribežali k mogočnemu posredvanju njihovemu, in dele se podobe in svetinje, s kterimi so se dotikali njihove rakve. Kardinal vikar je pooblastil poseben odbor in mu naložil, da naj zbira naznanila o posebnih čednostih Pija IX.
Hudodelci V meniški obleki, v Trekatu na Laškem sc je 27. sušca pripetil ta-le neslišani dogodek: Ubog voznik, vernivsi se iz terga od neke kupčije, sreča na cesti popotnika, oblečenega v meniško obleko. Leta vpraša voznika, od kod da pride, kako je opravil svojo kupčijo in če se ne boji sam potovati z denarji pri sebi. — Ne, denara nimam pri sebi, ga branim v za-perti skrinjici na vozu, mu odverne voznik ter hoče odriniti. Tedaj ga ustavi v mniško preoblečeni tolovaj, zahteva ključ od skrinjice in mu žuga s smertjo, ako bi Be prederznil vpiti. Precej potegne voznik ključ iz žepa, pa namesto da bi ga bil v roke dal hudodelcu, ga pusti na tla pasti in med tem je dobil čas, da je izlekel nož, s kterim je roparja skoraj do smerti ranil. Potem spodbode konja in zbeži ko blisk; kmalo sreča žendarje, kterim pove dogodek. Le-ti se nagloma podajo na mesto, kjer je ležal ranjeni hudodelnik, ga preišejo in najdejo pri njem mnogo pištčl, boddl, nožev in pi-ealko. Žendarji si precej domislijo, da mu utegne pišalka služiti v to, da bi z njo druge tovarše prikliceval in zaberlizgajo z njo. V tem trenutku pritečejo 4 ali 5 drugih tolovajev iz bližnjega gozdiča, ki so bili vsi kot menihi oblečeni, kt^ri so, ugiedavši žendarje, precej začeli streljati. Vname se hud boj, ki je terpel četert ure; pri kterem so slednjič zmagali žendarji, potem ko so bili dva zmed njih smertno ranili, druge pa v beg zapodili. Grozen vtis je naredil ta dogodek na prebivalce, ki niso mogii zadosti prestavljati junaških žen-darjev. — O uboga Italija, kam si zabredla po vodstvu svojih liberalcev! Popred si imela neštevilo pobožnih men.hov, ki so uboge podperali, popotnike sprejemali in nebeški blagoslov klicali nad tvoje prebivalce; — sedaj izrejaš tatove in razbojnike, ki jih ni groza celč v meniški obleki uboge ljudi ropati, mirne popotnike napadati in božje prekletstvo nad deželo klicati! To tedaj je sad, ki ga rodi deržava, kadar se začne sama zoper Cerkev bojevati in Cerkev ropati. Taki sad rodijo rudečkarji, ktere nekteri naših liberalcev proslavljajo za junake! OKavurji, Garibaldeži, Orsinovci itd.!
Cret in sati sreste moiiive.
Zahvale.
Št. 1. Bodi hvaljena in češena N. lj. G. presv. Serca, sa veliko dobroto, ktero sem prejeia na Njeno priprošnjo v velikih nadlogah, ker sem že skoraj obupala in mislila, da zame ni nobene pomoči; pa Marija me ni zapustila temuč tako čudno pomagala, da si jas še misliti nisem mogla. Izrekujem torej naj priserč-niši zahvalo. Zraven pa položim tudi še dve prošnji, •eno za zdravje svojih bolnih oči, da bi saj popolnoma
ne oslabele; drugo za svojega bratranca, da bi na Marijno priprošnjo bil skoraj rešen iz bolniške naprave, in da bi Marija potolažila njegove žalostne starše. Prošnji ste veliki, ali Marijno usmiljenje je še veči. Zato a terdnim zaupanjem kličem: Naša ljuba Gosp&, zdravje bolnikov in tolažnica žalostnih, prosi sa nas Boga!
V	Ljubljani, 16. mal. travna 1878.	A. D.
St. 2. Več tednov se mi ni hotla celiti rana po prerezani žili na palcu; po priporočilu v bratovsko molitev k N. lj. G. pa je bila zaceljena v dveh dnevih. Češena in hvaljena bodi Marija, Naša ljuba GospA presv. Serca 1
V	Ljubljani, 5. mal. travna 1848.
Škander Dekoval, šolar.
Št. 3. Sprejmi, moja premila Gospd presv. Serca! mojo naj serčniši zahvalo za uslišano prošnjo, ker zi zopet milostno sprosila in podelila bolnemu možu ljubo zdravje!
Prošnje.
Vdova priporoča preserčno v bratovsko molitev sina in hčer, pa tudi vso žlahto, da bi jim vsim, *uati presv. Serca! sprosila milost, da bi opravili velikonočno spoved dobro, in Bogu dopadljivo; — in pa tudi, da bi bolna hči zadobila ljubo zdravje, ako je volja Božja! — Bil sem že večkrat uslišan in naznanjam priserčno zahvalo; pridenem pa tudi novo prošnjo, da bi me na kak način Naša preljuba Gospa presv. Serca po bra-tovskih prošnjah rešila iz zadreg in velike težave, ki me v kratkem čaka. Fr. — Neka prav neprijetna pri-težnost več osčb se z enako priserčuostjo priporoča za srečno rešenje. — Nekdo se priporočuje v priprošnjo Marije in sv. Jožefa, ko je zabredel v veliko nesrečo, da bi bil še nove obvarovan. — Hudo me noge bolč, vse poskusim, kar bi mi pomagati zamoglo, pa nobeoo zdravilo nič ne zdd; edino le v Marijno priprošnjo še zaupam, in prosim vse ČČ. ude Naše lj. Gospč presv. Jezusovega Serca, da bi me priporočili Marijni priprošnji. Če dosežem po milosti Božji ljubo zdr.vje, hočem se hvaležno skazati Bogu in Mariji! M. Š. — V vedni bolehnosti, in tudi v nekaki dušni temoti in zmotnjavi se znajdem, in ne vem, kaj mi je storiti. Prosim pa čč. ude N. lj. G. presv. S., da bi se z mano sklenili in mi pomagali prositi milosti, kterih si želim doseči Bogu v čast, sebi in svojemu bližnjemu v zveličanje. Če dosežem milosti, kterih prosim, hočem se z Božjo pomočjo posebno hvaležno skazat<. — V veliki žalosti in britkosti, zavoljo zveličanja posebno ene duše, prosim ČČ. ude Naše lj. G. presv. S., da bi s mano zanjo prosili, naj bi se skoraj k Bogu obernila, ter bi se na Marijno prošnjo zveličala. Za uslišanje obljubim posebno zahvalo.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec mali traven.
I.	Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, srečen nastop novega papeža, in zmaga sv. Cerkve — posebej še, da bi se ru^ko-turške zadeve obernile v prid katoličanstvu; in za vreino velikonočno spoved in obhajilo vsih katoličanov.
II.	Posebni nameni:
21.	Velika noč. Priporoč.: Vstajenje vsih grešnikov v stan milosti Božje. Slaboverni. Vsi v preteče-nem postu priporočeni.
22.	Veliki ponedeljek. Priporoč.: Hvaležnost sa odrešenje. Bratovšina najsv. Serca in apostolat molitve* Slovenska mladina.
23.	Sv. Feliks. Priporoč.: Stan sv. Cerkve na Pruskem in Ruskem. Blagoslov na polji, slasti po Slovenskem. Natiboma priporočeni.
24.	Sv. Juri. Priporoč.: Sovražniki bv. Cerkve. Nekteri v posebnih potrebah. Posli in revni brez stanovanja.
25.	Sv. Marka. Priporoč.: Vse verne duše v vicah. Mlačni in spoved odlašajoči. Božjih potov obvarovanje pred skrunjenjem.
26.	Sv. Marcel. Priporoč.: Zmaga resnice zoper potuho. Obvarovanje poljskih setev in sadežev. Lahko-mišljena mladina.
27.	Svv Peregrin. Priporoč.: Čistost sv. vere na Kranjskem. Šole in obvarovanje pred brezverskimi uče-niki. Bolni in umirajoči.
28.	Sv. Pavel s Križa. Priporoč.: Pervospovedenci in obhajenci. Slovenci v naj večih stiskah. Zoper pijančevanje.
Listek za raznoterosti.
6U80V katoliške dražbe peti zvezek je ravnokar prišel na svitlo s podobo Pija IX na čelu. Obsega: 1. izverstno pridigo prečast. gosp. kanonika P. Urha o zadnjih naukih Pija IX; 2. Pija IX poslednji dnevi, smert, pokop. 3. Kaj se je zgodilo po naši deželi od novega leta 1878 V 4. Družbeno sporočilo. 5. Apostolski blagoslov. 6. Udje katol. družbe. — P. n. gg. dekani in drugi gg. duhovni so vljudno prošeni, da bi po ko. škofijski pisarnici prejete zvezke razposlati in razširjati blagovolili. Družniki jih dobivajo brezplačno (drugi pa po 10 kr. pri gg. bukvarjih Ničmanu in Gerberji, pa tudi pri g. Jož. Jeriču). Bodi delo katoličanom gorko priporočeno.
■arijina podoba za Šmarnice. Res prav lepa, za manjši altar velika podoba Marije D. čistega spočetja, od r. Kiinl-na, pa Kakor čisto nova, se dobi po spodobni ceni na starem tergu št. 17, kjer stanujete žena ranjcega, in pa hči gospodiČina Ida. Le ta je izučena slikarica, posebno za cerkvene podobe za altarje, ban-dera itd. Učila se je pri r. Langus-u, potlej pa v Mo-nakovem in na Dunaju: torej se priporočuje za enake dela. (Napis: Ida Kuni, slikarica, v Ljubljani, stari terg, št. 17.) Za nekaj časa je omenjena podoba viditi pri vredništvu „Zgod. Danice".
Betrachtnngen iiber das Leiden Jesn Christi. Wien 1878. Grotendick's Verlag. Lastina Pustetova v Solno-gradu; 57 premišljevanj obsegajoČih Zveličarjevo terpljenje začenši z zadnjo večerjo in končavši s premisli-kom: „Ljubezen trojedinega Boga pri delu odrešenja." Lepa oblika, osmina s 400 stranmi. To lepo delo ni vmerjeno samo za serce, kakor morebiti marsiktere enacih, ampak tudi za um, in jemlje po nekoliko ozir tudi na današnje okolišine v svetem mestu, ter je prav pripravno za branje ne samo v postnem času, ampak tudi sicer med letom. Cena 1 gl.
Iz Kranja, 10. mal. travna. (Poterdilo.) Prejel sem poslanih petindvajset gold. za naše uboge pogorelce na Klanci in se v imenu siromakov blagoserčnim dobrotnikom in slavnemu vredništvu spodobno zahvaljujem.
A. MeŽnarec.
Iz Št Jerneja, 9. mal. travna 1878. (Poterdilo.) Poterjujem s tem, da sem resnično prejel 70 gold. in 40 sol. nabranih dobrotnih darov, ter se zahvaljujem prav
reserčno Vam, preblagi gospod! in vsem drugim do-rotnikom. Bog naj vs.m darovalcem stoterno povernel
V Benedkah je bil 4. t. m. v katoliško Cerkev sprejet Vil. Ogata, iz kraja Tokio na Japonskem. Bil je profesor japonskega jezika v kr. tergovski šoli. Poprej je študiral v Torinu in je pazljivo preiskoval katoliško vero ter se prepričal, da je v nji resnica. V Benedkah je zbolel za smert, in pet dni pred smertjo je preklical svoje poganske zmote in se dal kerstiti. Pred svojim ločenjem je dajal naj lepši spričevanja keršanake vernosti in bogoljubnosti, ter je vsim, ki so ga poznali, zapustil poseben izgled, kako se mora spoštovati naša sv. vera. Bog mu daj sv. raj!
Iz Rima, 8. mal. travna, pravi pismo cndotnih gg. uršulinaric do ljubljanskih to-le: V dokaz naše Ijubesni vam pošljemo svetinjo od Pija IX; ne bojte se je častiti, zakaj tukaj v Rimu bo v visoki časti naj manjši reči, ki so Njim služile, in že na Francoskem se govori o Čudežih, doseženih po njihovi priprošnji.
Na Angleškem je v katoliško Cerkev prestopil lord Aleksander Gordon Leunox, brat kneza z Richmonda, ministra kraljice Viktorije. — Kaže se, da Anglija bo imela zastopnika pri rimskem Stolu, in meni se, da ta čast bode zadela lorda Montagu-a, spreobernjenca is protestanštva.
Poslednje novice. Iz Dubrovnika naznanujejo 14. t. m., daje 32 ercegovinskih glavarjev v to mesto prišlo iz Cetinja, kamor so bili poklicani. Hočejo se boje zopet vojskovati pod černogorsko zastavo zoper Turka. Sicer pa so glasi na Angleškem in po drugih dvorovih bolj mirni, kot so bili pred malo dnevi. V spodnji angleški zbornici se je celo obetalo, da na angleško posredovanje je upanje za pomirjenje med Turčijo in Grecijo. Iz Ruskega naznanjajo 16. t. m., da se stan ni premeni!. — Donova je zopet oprostena torpedov in sploh za-deržkov ter se d& brez nevarnosti po nji voziti. — Na Pruskem nadalje divjd „kulturna borba", to je, pogansko trenje katoliške Cerkve. Na Šleškem je novo zatertih precejšno število redovniških šol. V Monastiru je kjubu temeljnih pravil in pravic izvoljen na univerzi eden profesorjev protestant.
MMobroini darovi.
Za pogorelce „StarovaŠčane<( v Šentjerneji: M. S, 1 gl. — Po preč. gosp. fajm. G. Kostlnu 10 gl. — Is Vodic po č. g. fajm. 4 gl. — Z Jesenic po č. g. fajm. 6 gl. — Neimenovana 50 kr. — Iz Leš pri Terž. po 5. g. fajm. 4 gl.
Za pogorelce v Klancu pri Kranji: M. S. 1 gl. — Iz Leš pri Terž. po č. g. fajm. 4 gl.
Za pogorelce v Hrenovicah: Neimenovana 50 kr. Za sv. Očeta: Č. g. L. Rozman 1 tol. za 2 gl. st. d* Za afrikanski misijon: lz Vodic po č. g. fajm. 2 gld. 50 kr.
Za misijone: Neimenovana dobra roka po milgsp. proštu Jož. Zupanu 15 gl.
Za novo cerkev N. lj. G. presv. Serca v DavČi: G. 1 gl. — Iz preserčne hvaležnosti do Naše ljube Gospč presv. Serca: J. K. 1 gl. in M. C. 1 gl.
Za Božji grob v Jeruzalemu: Iz Šmarije po č. g. J. Vrančiču 4 gl. — Fara Verh 2 gl. 50 kr. — Iz Vodic po č. g. fajm. 2 gl. 50 kr. — Z Jesenic po č. g. fajm. 3 gld. — Iz Les po č. g. fajm. 2 gl. 50 kr. — Iz št. Ruperta po č. g. fajm. 7 gl. — Od sv. Trojice ob Mokronogu po č. g. fajm. 2v gl. 5 kr.
Za dobre namene: C. g. L. Rozman 1 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blaznikovl dediči v Ljubljani.