fiitnina platana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ( uni ponamoinl itovilkl Din 1*50, —wwtj—wi utmmmmummmmmmtmmmtvm*"** * «««whiZaradi hitrejšega poslovanja v industrijsko-obrtnem odseku ministrstva trgovine in industrije in zaradi vodstva statistike uvoza pri izdajanju uverenj za carine prosti uvoz odnosno za carinske olajšave ob uvozu, se opozarja vse zainteresirane tvrdke, da morajo v bodoče vloge, s katerimi prosijo za taka uverenja, vsebovati poleg ostalih tudi naslednje povsem točne podatke: a) točen naslov prosilca, ki uvaža blago; b) točen naslov od pošiljatelja; c) označenje blaga; č) koliko komadov; d) čisto težo; e) odkod se uvozi; f) ceno v inozemski valuti, obračunano v dinarjih. — Prošnji je treba vedno priložiti potrdilo zbornice, originalno fakturo in pa dva (prevoda fakture. Ako se obrača pooblaščenec, je treba priložiti pooblastilo. Ako je to mogoče, je treba vedno priložiti črtež ali sliko uvoženega predmeta. Kadar se zahteva uverenje za uvoz kompletnih instalacij, je poleg navedenega treba priložiti tudi tri izvode spiska materijala z načrtom. Kakor originalne fakture, tako je treba, da so tudi prevodi istih, spiski materi j a’a, skice in slike overovljeni s štampiljko in podpisom prosilca. En prevod ni treba kol-kovati, ostale pa je kot priloge prošnji kolkovati s kolkom za 2 Din, v kolikor niso že kolekovane. — Podjetja, ki zahtevajo uverenja za uvoz materijala v smislu komisijskega poročila (točka 6, XV. del carinske tarife), morajo v prošnji vedno navesti številko pozicije komisijskega poročila, kamor spada ta materijah kakor tudi, koliko tega niateri-jala je že uvoženega do istega časa iz navedenih pozicij. Računati je pravico do uvoza za eno leto. Pri uvozu armi-niranih kablov je treba vedno priložiti tudi vzorec v platneno kuverto, katero potem zapečati ministrstvo. — Pripominja se, da se bodo vsa rešenja, v kolikor se bodo stranke obračale osebno na ministrstvo, poslala strankam preko pristojnih oblastev, a ne osebno. Radi tega si morajo tvrdke pravočasno preskrbeti potrebna uverenja. Povišanje državne trošarine na sladkor. Z dnem 28. septembra t. 1. se je povišala državna trošarina na sladkor od 500 Din za 100 kg pri sladkorju iz pese in trsja v kockah, prahu, grobo zdrobljenem in v glavah na 655 Din, pri kristalnem in drugem sladkorju pa na 625 dinarjev. Da se deloma paralizira to povišanje, se je istočasno, to je z istim dnem, znižala uvozna carina za 5 zlatih dinarjev na 100 kg. Carina znaša na sladkor v kockah, glavah in grobo zdrobljenem maksimalno 50 zlatih dinarjev in minimalno 35 zlatih dinarjev, v glavah maksimalno 35 zlatih dinarjev, minimalno 25 zlatih dinarjev, v kristalu maksimalno 37-70 zlatili dinarjev, minimalno 27-70 zlatih dinarjev. Zaloge na dan 28. septembra se pri veletrgovcih in trgovcih, ki prodajajo sladkor, popišejo. Lastniki zalog morajo do vštevši 8. oktobra t. 1. plačati za vsakih 100 kg sladkorja, ki ga imajo na zalogi, ne glede na vrsto, po 100 Din kot povišano trošarino. Zaloge izpod 5 kg se ne popišejo. Od dneva povišanja državne trošarine na sladkor se smejo cene za sladkor v nadrobni prodaji, v veletrgovini in iz tovarne povišati samo za 1 Din zri vsak kilogram in sicer napram cenam, po katerih se je sladkor prodajal dne 15. avgusta t. 1. Kdor bo sladkor dražje prodajal, bo kaznovan z globo 1000 Din, ki se more povišati na 5% iznosa prodajne cene cele količine. finančna kontrola je dobila nalog, da takoj popiše vse zaloge pri vele- in maloprodajalcih, izračuna povišano državno trošarino in potom zapisnika obvesti vse trgovce, za koliko smejo podražiti sladkor, da ne zapadejo zapre-teni kazni. Zamenjava raztrganih ali Ministrstvo za finance je predpisalo za zamenjavo raztrganih ali poškodovanih bankovcev poseben pravilnik. Po tem pravilniku se za izgubljene, uničene ali ukradene bankovce ne sprejemajo prepovedi, da ostanejo v obtoku in tudi ne zahteve, da se za nje izdajo novi bankovci. Narodna banka zamenjuje v centrali in v vseh filijalah brez vsakega odbitka vse umazane bankovce pod pogojem, da so celi, za druge, ako so se dokazno umazali v obtoku ali vsled obtoka. Nasprotno se pa pri zamenja- vi bankovcev, ki so namenoma pokvarjeni z natiskom gotovih besed, s pisanjem, risanjem ali na kak drug način, pri zamenjavi odštejejo stroški za fabrikacijo. Za cele bankovce se smatrajo in zamenjavajo za obtok sposobne tudi bankovci po 1000 Din in 100 Din, čeprav jim manjka največ 32 del bankovca, bankovci izpod 100 Din pa, če jim manjka največ 60 del. Ako se iz delov enega in istega bankovca, ki se slučajno raztrga, sestavi z lepljenjem cel bankovec in tak predloži banki v izplačilo, se sprejme in izplača, kakor bi bil cel, brez vsakega odbitka. Ravno tako se izplačajo brez kakega odbitka bankovci, sestavljeni iz dveh enakih polovic različnih bankovcev iste vrste. Ostale raztrgane in poškodovane bankovce ali dele bankovcev izplačuje Narodna banka po obsegu delov, kateri se ji predlože. Za dele, ki so manjši nego ena osmina bankovca in za izgorele ali VZORNO ADMINISTRATIVNO VODSTVO GREMIJEV. Zveza trgovskih gremijev je v smislu sklepa predkonlerence zveznih delegatov dne 6. junija t. I. sklenila izvesti reorganizacijo administrativnega vodstva gremijev. V to svrho je razposlala te dni vsem gremijem brošuro »Vzorno administrativno vodstvo gremijev«. — Uvodoma poudarja Zveza, da je urejeno administrativno poslovanje prvi predpogoj za uspešno delovanje gremijev. V prvem delu pojasnuje brošura ureditev in vodstvo članskih seznamov, seznama vajencev in pomočnikov. V drugem delu porlrobno opisuje administrativne pripomočke in sicer vložni zapisnik, indeks, evidenčne spise, arhiv, evidenco o odredbah, zakonih, uredbah, razpisih itd. Važen je nadalje tretji del, ki obravnava gremijalno blagajniško poslovanje s pojasnili in vzorci o vvea se odbije ob izplačilu „a f. .^L.acijske stroške | za bankovce 1 ... Din in 100 Din Din 2— in za v;.e jt,tale bankovce i Din 0 50. Odškodnina pa odbitku fabrikacij-skih stroškov se takoj izplača, lahko j se pa tudi odloži do časa, da se mo-j re natanko izvršiti vse poslovanje, ' potrebno za določitev odškodnine. Stanje jugoslovanskega gospodarstva v očeh ameriških strokovnjakov. Ameriški konzulat in trgovinski ataše v Beogradu sta zbrala podatke, na podlagi katerih je ameriški državni »Departement of Commerce« objavil v svojem glasilu »Commerce Reports« poročilo o stanju jugoslovanskega gospodarstva, s posebnim ozirom seveda na trgovinske odnosa je med našo državo in Ameriko. Po mnenju omenjenih opazovalcev je treba šteti med najvažnejše dogodke v jugoslovanskem gospodarstvu nedavno stabilizacijo dinarja, ki je odstranila zadnje nezaupanje inozemstva napram Jugoslaviji. Povdariti je treba, da je Jugoslavija v splošnem do sedaj malo trpela vsled gospodarske krize, le v zadnjem času je opažati posledice padca cen poljedelskim produktom S n zmanjšanega povpraševanja po njih. Predvideva se radi tega, da bodo vplačila na davkih vefliko manjša. Poljedelski krediti so dovoljni, medtem ko so industrijski omejeni. Zmanjšanje trgovinskega prometa je izzvalo zmanjšanje denarne cirkulacije, povdariBti pa je •treba, da hranilne vloge še vedno naraščajo. Javna dela napredujejo po načrtu, pospešena pa so z delom stabilizacijskega posojila, ki je bilo najeto v to svrlio. Kar se žetve tiče, pravi omenjeno poročilo, je treba poudariti, da je bila ta v 1. 1930. nekoliko manjša od 1. 1929., pač pa se padec cen močno občuti. Radi tega je izvoz pšenice v 1. 1930. dosegel samo 38'6% od vrednosti v 1. 1929. in po količini 46-4%, Izvoz koruze v letu 1930. je bil po vrednosti dvakrat večji od 1. 1929., a po količini trikrat večji. Zelo važna postavka v jugoslovanski trgovinski bilanci je izvoz sadja, ki je bil i po količini i po vrednosti v letu 1930. dvakrat večji od onega v 1. 1929.; to le to je bi loj izvoženega 99.710 ton sadja v skupni vrednosti 291 milijonov dinarjev. Opisujoč jugoslovansko industrijo, pravi, poročilo, da se opaža velik zastoj tako v industriji, ki je namenjena izvozu (cement), kakor tudi v industriji, ki je namenjena domači porabi (tekstilna in sladkorna). Ta poslednja je zlasti težko prizadeta radi zmanjšanja kupne -moči prebivalstva kot posledica padca cen poljedelskim produktom. Lesna industrija je pod vplivom ruskega dumpinga padla po količini za 17% od leta 1929. Pač pa kaže rudarska industrija razen premogovne, lep napredek. Ko obravnava potem poročilo državno gospodarstvo, pravi, da gre predvsem zasluga vladi, da je bil poljedelski kredit tako povečan potom PAB in DHB, med tem ko to važno vprašanje ni naletelo pri privatnih zavodih zadostnega odmeva. Zmanjšanje konkurzov v 1. 1930., od 1088 v 1. 1929. na 608, gre predvsem na rovaš novemu stečajnemu zakonu. Poročilo nato s podatki dokazuje, kako je narastlo železniško omrežje, tona-ža trgovinske mornarice in zračni promet ter prehaja na našo zunanjo trgovino. Pasivnost jugoslovanske trgovinske bilance gre predvsem na rovaš padcu cen poljedelskih produktov. V oči pa pada povečano sodelovanje Nemčije v jugoslovanskem uvozu, med tem ko uvoz iz USA nazaduje. Edino uvoz avtomobilov je ostal nespremenjen, dočim si je padec uvoza mineralnega olja in derivatov mogoče pojasniti s povečano konkurenco Romunije ter tudi s tein, da ti sicer ameriški produkti pridejo v Jugoslavijo preko drugih držav. Jugoslovanski izvoz v USA znaša po •jugoslovanski statistiki 75,800.000 Din ali 1,017.000 dolarjev, med tem ko znaša po statistiki ameriških konzulatov preko 1,609.000 dolarjev v primeri z 2 milijonoma 506.080 dolarji v letu 1929. Med ceno žita in nakupovanjem strojev obstoja direktna zveza. Sedanja cena pšenici ne daje nikakih nad na nove nakupe poljededskih strojev; mogli bi to pričakovati šele, če bi znašala nje cena 220—‘250 Din za 100 kg. Radi teh težkih prilik se je poljedelec vrgel na nove grane produkcije, zlasti kokošjerejo. Dobre izglede imajo zato trgovci z inkulatorji, katerih je najti na jugoslovanskih tržiščih domače in tuje produkcije z 20—25% razliko v ceni. Poročilo še obširno obravnava vprašanje tuje konkurence na naših tržiščih ter navaja podrobnosti o posameznih firmah. Ameriška industrija znižuje mezde. - Hoover proti. t Med ameriškimi industrijci je opažati močno tendenco za znižanje delavskih plač. Zlasti se to pojavlja v industriji jekla. Industrija jekla v Ameriki pa zaposluje okroglo 300.000 delavcev. Od znižanja plače pri teh delavcih upajo industrije prihraniti nad 46 milijonov dolarjev, kar znaša v naši valuti nad 23 milijard dinarjev. To namero pa ameriški delavski sindikati vehementno napadajo, češ da hočejo ameriške industrije znižati življenjski standard ameriškega deilavca in ga izenačiti z evropskim delavcem. M. William Green, pred. Zveze ameriških delavcev označuje to namero kot veliko napako tako v moralnem kot v gospodarskem oziru. Predsednik Hoover, ki je bil vprašan za svet, se je izjavil odločno proti znižanju. GOSPODARSKI ZNAČAJ BERLINSKEGA OBISKA. Francoska državnika, min. predsednik Laval in zunanji minister Briand, ki sta v nedeljo prispela v Berlin, imata v svojem spremstvu znatno število gospodarskih strokovnjakov. Omeniti bi bilo' predvsem Alberta Buissona, predsednika banke za zunanjo trgovino, dalje znana strokovnjaka Salarniera in Hennoa. Upravičeno se torej domneva, da se sedaj vršijo v Berlinu važni razgovori za 'gospodarsko zbližanje med Nemčijo in Francijo, ki more obema državama, pa tudi vsej Evropi prinesti samo korist. Nova carinska taksa v Italiji. Italijanska vlada je uvedla posebno carinsko takso, ki znaša 15% od vrednosti uvoženega blaga. To povišanje pa velja samo za ono blago, za katero se Italija ni pogodbeno vezala. Za fosMno gorivo znaša taksa 10%. Italijan ka vlada je istočasno podala izjavo, da ostane carinski postopek napram vsem vrstam blaga, ki se nanj nanašajo veljavne trgovske pogodbe, docela neiz-premenjen. Gori omenjena posebna taft sa je bila uvedena iz gospodarskih razlogov, da se odstrani primanjkljaj v proračunu. Od te posebne takse so med drugim izvzeti sledeči predmeti: živila, plodovi za pridobivanje olja, ani-malna in vegetabilna mast za potrebe industrije, umetna gnojila, drage kovine v palicah, krpe, odpadki volne, denar in trgovske ladje. Ta določba je stoioila v veljavo dne 26. t. m. C. Fotiadis Fils & Co., Representants, Saloiiiriue B. P. 252, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki stavbnega lesa. Radi svojega izuma želi stopiti Josef Strutz, Wicn XXI/4, Maurichgasse 20. Geb. 11/12, v stik s tukajšnjimi tvrdkami, katere se zanimajo za neke vrste barvo, ki je izborno sredstvo proti rji. ?p v ?4 urah barTa- p,eHira ,n LXj y ur Ui tul kemično gnati ob loke, klobuke itd. Škrubi iu Hvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, miši, munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. naMli ormiudi BSgesgBBF^1"^1 y \ Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek, dne 6. okt. t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici grenvija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. boru Tečaj 28. septembra 1931. Povpia- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE. Amsterdam 100 h. gold. 2251-78 2258 62 Berlin 100 M — •— —•— Bruselj 100 belg .... 782-04 785-— Budimpešta 100 pen?6 . - •— —"— Curih 100 fr 1098-45 1101-75 Dunaj 100 šilingov • . . 789-77 792-17 London 1 funt —• - —•— Newyork 100 dolarjev . 5610-26 5627-26 Pariz 100 fr 222-- 222-66 Praga 100 kron 166-19 166-69 Stockholm 100 Šved. kr. _•— Trst 100 Ur 287-77 288-67 Trm pore čili Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 20 konj, 18 bikov, 220 volov, 475 krav in 14 telet, skupaj 747 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 4—6'50, poldebeli voli 2-75—3-25, plemenski voli 2:50—3, biki za klanje 3'50—5, klavne krave debele 3'75—5-50, plemenske krave 2-50—3, krave za klobasarje 1 '50 do 2'50 mlada živina 4—6, teleta 5—6. Prodanih je bilo 463 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 1 konj, v Italijo 71 goved. — Mesne cene: Volovsko meso 1. vrste 1 kg Din 12—14, II. vrste 10—12, meso od bikov, krav, telic 6 do 8, telečje meso I. vrste 18—24, II. vrste 8—12, svinjsko meso sveže 12—24. RO'LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA »KARTOTEKA“ d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: V smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. II. 1028, Ur. list štev. 75/26 naznanjam, da je razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto 1931 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 28. septembra do vštetega 5. oktobra 1931 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 5, I. nadstropje, soba štev. 3. Vsi davčni zavezanci so, odnosno bodo še posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega nailoga. Kolek za pritožbo 20 Din. Izvoz Jugoslavije v avgustu je bil s 485 milijoni dinarjev za 2-57% večji kot v lanskem avgustu. Novi bančni zakon v Češkoslovaški, ki ga pripravlja finančna uprava, bo upošteval najnovejše finančne in gospodarske dogodke. Vpeljana bo stroga bančna kontrola in bo odgovornost upravnih svetnikov povečana. Za češkoslovaško industrijo je namenjenih 1150 milijonov Kč hipotekarnih kreditov, za ceste je namenjena 1 milijarda Kč. Brazilija bo vpeljala dolar kot bazo za denarni promet namesto dosedanjega funta. Mednarodna konferenca srebra je zopet na vidiku. Bivši angleški finančni minister Horne je dejal: Vsak korak za dvig cene srebra bo pomenil neprecenljivo uslugo za odstranitev svetovne depresije. • Avstrijske zvezne železnice bodo zvišale vse tarife; zvišanje bo povprečno 10—15-odstotno. Mednarodna bakrena konferenca je zaenkrat sklicana na dan 25. oktobra. Razvoj mednarodne krize bo mogoče datum spremenil. Svetovna produkcija papirja se je proti predvojnemu času početvorila in je dosegla v preteklem letu 20 milijonov ton. Poljedelska razstava v Brčkem (Bosna) se vrši od 1. do 4. oktobra. Poleg žita, sadja itd. bodo razstavljeni tudi poljedelski stroji, umetna gnojila, izdelki domače industrije. Izvoz zlata iz Danske je vlada v soglasju z Dansko Narodno banko prepovedala. United Steel Corporation naznanja znižanje plač in mezd. Tudi druge ameriške jeklene družbe bodo s 1. oktobrom plače in mezde znižale, in sicer za 10 odstotkov. Atenska borza je zaprta do konca tekočega meseca. Vlada je to odredila na nasvet bank. Malinovec li pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna PJff. C. Pšcc©?6 LguLSjana, Eunalsika c. 6 Prva sladkorna tovarna v Perziji se po vzorcu Turčije gradi sedaj. Oprema je oddana neki češkoslovaški sladkorni tovarni. Zlate zaloge najvažnejših novčnih bank 31. decembra 1930 in 31. avgusta 1931 so bile v milijardah mark sledeče: U. S. A. 19-3 in 20'8 (+ 1-5), Francija 8‘8 in 9-7 (+ 0-9), Velika Britanija 3-0 in 2-8 (— 0-2), Nemčija 2-3 in 1-4 (— 0-9). Vodilne belgijske banke bodo ustanovile v Bruslju konsorcij z glavnico 1000 milijonov belgijskih frankov. Konsorcij naj v bodoče ščiti borze. Indijska banka je zvišala obrestno mero na 8 odstotkov. V Rusiji dela sedaj na polju 145.000 traktorjev in 5000 mlatilnic proti 45.000 in 500 v letu 1929. Mednarodna družba spalnih vagonov zvišuje delniško glavnico od 230 na 460 milijonov frankov; nove delnice se izdajajo po pari v razmerju 1:1. Zopet štiri banke v U.-S. A. so postale insolventne. Prevzela jih bo najbrž ena velikih newyorških bank. Soliter proti petroleju hoče izmenjati Chile v Rusiji. Pri ■poroča se iregorc St Ko. Ljubljana Veletrgovina Špecerijskega in kolonialnega blaga, tajnega žganja in ipirita. . elelon 22-46 Brzojavi: Gregorc Zahtevajte špocijalno ponudbe Štev. 111. TRGOVSKI LIST, 29. septembra 1931. Stran 3. Tajniško poročilo gremija trgovcev v Ribnici za poslovno leto 1930. (Konec.) Poleg teh davščin imamo še razne banovinske takse in davščine in sicer takso na sečnjo gozdov, živinske potne liste, šoferske legitimacije, davščino na motorna vozila, trošarino na premog, električno energijo, bencin, pnevmatiko in končno kuluk. Vse te dajatve obremenjajo neposredno ali posredno tudi našo trgovino v taki meri, da postaja v zvezi s socijalnimi bremeni že skoro nerentabilna. Ena jasna točka v množici zakonov o javnih dajatvah je novi zakon o davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki. Malokdo pa je deležen te olajšave. Potrudili smo se, da smo dali prizadetim našim članom vsa potrebna pojasnila in navodila tičoča se javnih dajatev. Zlasti smo gledali na pravilnost davčnih napovedi in na pravilno ocenitev čistega dohodka in poslovnega prometa vseh panog trgovine. Razposlali smo ključe za povprečno ocenitev dohodka, pri lesni trgovini pa tudi o povprečnih nabavnih in prodajnih cenah razne vrste lesa ter o režijskih stroških pri lesni trgovini. Zaradi pregleda predlogov davčne uprave za ocenitev čistega dohodka posameznih pridobitnikov smo prosili vsa županstva gremijalne-ga področja za prepise dotičnih seznamov davčne uprave, in pohvalno moram omeniti, da se je tej prošnji odzvala velika večina županstev, zavedajoč se koristi občanov, ki jim jo nudi poslovanje tukajšnega gremija v davčnih vprašanjih. Istočasno smo vabili potom županstev vse poedine davčne odbore na informativne sestanke v gremijalno pisarno, katerih so se udeležili skoro vsi davčni odbori, ali v celoti, ali pa po svojih delegatih, in jim obrazložili njih pravice in dolžnosti. Obravnavali smo poslovni položaj vsakega davčnega zavezanca, neglede na to, če je dotični trgovec ali obrtnik. S tem postopkom smo dosegli, da so bili vsi odborniki informirani o poslovnih prilikah obeh. vrst gospodarstvenikov in je bila pri sejah davčnega odbora dosežena soglasnost v oceni davčne osnove. Pri teh sestankih smo tudi obravnavali zakonske določbe o splošnem in skupnem poslovnem davku in dali smernice za ocenitev obstoječih zalog blaga in terjatev, kakor tudi za vsa prehodna določila novega zakona v poslovnem davku. Nismo se pa ustavili samo pri tem delu za koristi in zaščito naših članov v davčnih zadevah, ampnk inicijativno skrbeli tudi za njih zaščito pred reklamacijskim odborom. Mnenja smo bili, da že to uspešno udejstvovanje gremija zadostno utemeljuje potrebo stanovske organizacije trgovcev in njih pripadnosti k tej organizaciji, vendar pa se oglašajo še člani, ki trdijo, da nimajo ničesar od gremija in da zato ne poravnajo članarine. Taki pojavi zna-čijo nerazumevanje položaja, po- manjkanje čuta do stanovske skupnosti in uvidevanja doseženih koristi, bodisi za posameznika ali za celoten stan. Poleg evidence članstva in trgovskega naraščaja, katero nam nalaga veljavni obrtni red, smo izvršili v preteklem poslovnem letu mnogo intervencij, navodil, pojasnil in sestavkov v prid posameznih članov in skupin. Posredovali smo proti neupravičenim trgovcem, pri vnovčenju 20°/o kronskih bonov, v zadevi odpiranja in zapiranja trgovskih obratov, znižanja stroškov za mostne tehtnice, zavarovanja valute pri izvozu suhe robe, telefonskih in telegrafskih zvez in taks ter telefonskih relacij z inozemstvom, prodaje soli na drobno itd. Predmet našega poslovanja so bili razni predlogi, odgovori, pojasnila in okrožnice. Končno še nekaj statističnih podatkov : Koncem preteklega leta smo imeli 406 članov, in sicer 281 moških in 125 ženskih. Po vrstah trgovin je bilo: 86 trgovcev z mešanim blagom, 123 trgovcev z lesom in lesnimi izdelki, razne vrste ostalih pa 197. Protokoliranih trgovcev je bilo 25 in neprotokoliranih 381. Prijav trgovinskih obratov je bilo leta 1930 24 in ravnotoliko odjav. Pomočnikov je bilo koncem 1. 1930 — 33 in sicer 15 moških in 18 ženskih. Med letom jih je pristopilo 15 in izstopilo 6. Nameščenci so pri 24 trgovcih z mešanim blagom in 1 trgovcu z leseno robo. Trgovskih vajencev smo zaznamovali s koncem preteklega leta 28 in sicer 11 moških in 17 ženskih. Med letom jih je pristopilo 17 in ravno toliko izstopilo. Obrtno nadaljevalno šolo je posečalo 11 vajencev. Trgovcev brez nameščencev je bilo 381. Konkurzov že nekaj let nismo imeli, kar dokazuje smotreno in uspešno poslovanje naših članov. Prepričani smo, da bodo tudi vsi dobro prestali težko gospodarsko depresijo, ki nalaga trgovcu posebno opreznost in vztrajnost. Končam svoje poročilo s prošnjo, naj cenjeno članstvo s svojimi nasveti, predlogi in informacijami podpira poslovanje načelstva in tajništva v prid trgovskemu stanu in se izogiba malenkostnih konkurenčnih nesoglasij v širokogrudnem pojmovanju stanovske organizacije in stanovskih koristi. Omeniti mi je nadalje eno najbolj kočljivih zadev, ki enako teži vsakega trgovca od najmanjšega do naj-večjega. Je to naše davčno vprašanje, kateremu je. posvetil gremij še prav posebno pozornost. Poleg pridobnine, rentnine in zgradarine imamo tudi visoke avtonomne doklade k tem davščinam v obliki odstotnih pribitkov za potrebe občin, cestnih okrajev in banovine. Vsaka teh davščin z dokladami vred obremenja odgovarjajoči čisti donos s 30 in več odstotki. Pridobitna podjetja plačujejo pa poleg tega še poslovni davek od doseženega prometa, ki zopet izdatno zmanjšuje donos podjetja. Od 1. aprila t. 1. je v veljavi tudi zakon o skupnem poslovnem davku. Ta zakon predvideva za večino poslovnih predmetov in za vse poslovne faze enkratno obdačbo, toda z izdatno višjim odstotkom pri producentu ali uvozniku. Novi zakon določa, da sme producent prevaliti celotni poslovni davek na nabavnika, to je v našem primeru na trgovca detajlista. Kakor posnemamo iz dosedanje prakse, se producenti te ugodnosti tudi v polni meri poslužujejo. Vsled slabih kupčij skih razmer in še ostrejše konkurence ne more trgovec detajlist primerno zvišati ceno blagu, temveč mora sam trpeti še večje davčno breme. Lesni producent pa tudi ne more prevaliti skupnega poslovnega davka na kupca, ker mora pri današnjih trgovskih prilikah biti zadovoljen, da proda svojo zalogo s čim manjšo izgubo. Ker so se pojavile pri izvajanju novega zakona še mnoge druge trdote, smo stavili potom Zveze več izpreminjevalnih predlogov. Dobavo. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 1. oktobra t 1. ponudbe glede dobave ‘20.000 kg ovsa, 40.000 kg sena, 50 komadov sirkovih metel, 2’50 kg aluminijeve bronze in 50 kg barve. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave delov koles; do 8. oktobra t. 1. pa glede dobave raznih aparatov, klingerit plošč, 50 kg grafita, 250 kg podložnih plošč, 200 komadov podkev, 390 komadov žarnic in 1!>0 komadov ognjenih cevi. — Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 5. oktobra t. il. ponudbe glede dobave 10 tisoč kilogramov karbida. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov ognjegasnih aparatov; do 7. oktobra t. 1. pa glfede dobave skretniških. ključavnic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice vjx TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 6. okt. t. 1. se bo vršila pri provijantskem odseku ekonomskega oddelka ministrstva vojsko in mornarice v Beogradu licitacija glede dobave 80.0C0 vreč iz jute; dne 8. oktobra t. 1. pa glede dobave iiO tisoč vreč iz jute. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za '101 v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku). Dobavo. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave instalacijskega materijala in konopne-nih cevi ter glede dobave 3(XX) komadov brezovih metel. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2450 kg železne pločevi- S KOLINSKA TVORNKA CIKORIJE LJUBLJANA. ■iSPiS! OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLI SKA KAVA! ne. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Zavod »Obiličevo«, računovodstvo v Kruševeu - OMličevo sprejema ponudbe glede dobave koščic od sliv. — Dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani sprejema ponudbe glede dobave ovsa in ječmena. — Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materija-la (papir, (pivniki, spojke, vrvica, svinčniki itd. itd.). — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov flanš za jamske vozičke in 300 .komadov delov za jamske vozičke ter glede dobave železa in železne pločevine. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 14. okt. t. 1. ponudbe glede dobave jeklenega materijala. — Nadalje se bodo vršile naslednjo ofortulno licitacijo: Dne 12. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave elektrotehničnega materijala; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 160.000 kg portland-cementa, 510.000 kg negašenega apna, 170.000 komadov zidne epeke, ca. 300.000 komadov razne opeke; dne 13. oktobra t. 1. glede dobave 481 kub. m raznega stavbnega lesa; dne 14. oktobra t. 1. glede dobave barv, iirneža itd.; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 200 kubičnih metrov jelovih desk. — Dne 12. oktobra t. 1. pri Komandi csječke divizijske oblasti v Osijeku glede dobave pisarniškega materijala (papir, svinčniki, kuverte, peresa, vosek, traki za pisalne stroje, črnilo, glicerin itd.). (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Prodaja lesa. Dne 9. oktobra t. 1. se bo vršila pri Direkciji šum v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled pri isti direkciji). Oddaja državne pšenico v mlotje se bo vršila potoni licitacije dne 3. oktobra t. 1. pri provijantskem odseku ekonomskega oddelka ministrstva vojske in mornarice v Beogradu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOJ v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku). Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan cJdačin Ejuhljana Zaloga sveže pražene kav*. mletih diiav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! OPEKO prvovrstno, v vsaki množini, nudi po najni/.jili dnevnih cenah opekarna JOŽE ORAŽEM ml Sr. Gameljne, p. St. Vid nad Ljubljano Ipgcvci I ftloLvcčajle blago ivvdhah, Itafere šafo v »Trgovskem listu". vsg/i vrsl- por folog rafij ah^ ali risbah, i % r £ ** je n aj so-lidn 9/še ki ST-D EU L1UB LIANA DALMATINOVA 13 ^znece{ tovarna vinskega kisa, dl. z o. z. Hjubljana nudi najfinejši in naj* okusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji P i s a r n a i Ljubljana, Dunajska c. 1 a, El. nadsir. Zahtevajte ponudbol RAZGLAS. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14.402/111., o legitimiranju trgovcev, industrije ev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legitimacij za trgovinske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), in v zmislu razpisa št. 27.699/V. z dne 24. avgusta 1931 gori imenovanega ministrstva, da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 20. avgusta 1930 do 19. novembra 1930, naslednje nove legitimacije: St. Imitimaci 8 Dan izdaje i 573 20. VIII. 1930. S 574 20. VIII. 1930. S 575 20. VIII. 1930. S 576 20. VIII. 1930. F 577 20. VIII. 1930. C 578 20. VIII. 1930. I 579 20. VIII. 1930. V 580 20. VIII. 1930. 1 581 20. VIII. 1930. f 582 21. VIII. 1930. I 583 22. VLII. 1930. \ 584 22. VIII. 1930. ( 585 22. VIII. 1930. R 586 25. VIII. 1930. F 587 25. VIII. 1930. ,r 588 25. VIII. 1930. 589 25. VIII. 1930. č 590 26. VIII. 1930. 7 591 26. VIII. 1930. I 592 26. VIII. 1930. I 593 27. VIII. 1930. 1 594 27. VIII. 1930. f 595 . 27. VIII. 1930. 1 596 28. VIII. 1930. S 597 28. VIII. 1930. 508 29. VIII. 1930. I 599 29. VIII. 1930. F 600 29. VIII. 1930. 601 29. VIII. 1930. ~ 602 29. VIII. 1930. I 603 29. VIII. 1930. I 604 30. VIII. 1930. I 605 30. VIII. 1930. 606 1. IX. 1930. 607 2. IX. 1930. I 608 3. IX. 1930. J 609 4. IX. 1930. 610 4. IX. 1930. 611 5. IX. 1930. 612 5. IX. 1930. ( 613 6. IX. 1930. 614 6. IX. 1930. I 615 9. IX'. 1930. I 616 9. IX. 1930. . 617 10. IX. 1930. 618 10. IX. 1930. I 619 11. IX. 1930. 620 11. IX. 1930. 621 11. IX. 1930. 622 1.1. IX. 1930. 623 11. IX. 1930. 624 12. IX. 1930. 625 12. IX. 1930. 626 13. IX. 1930. 627 13. IX. 1930. 628 13. IX. 1930. 629 13. IX. 1930. ; 630 15. IX. 1930. 631 15. IX. 1930. i 632 15., IX. 1930. 633 16. IX. 1930. 684 17. IX. 1930. 635 17. IX. 1930. 1 ji 636 18. IX. 1930. , 637 • 18. IX. 1930. ! ! 638 18, IX. 1930. j : 639 18. IX. 1930. ! 640 18. IX. 1930. i 641 19. IX. 1930. ! i: 642 19. IX. 1930. ] 1 643 19. IX. 1930. ! i 644 19. IX. 1930. i r 645 19. IX. 1930. j I 646 19. IX. 1930. j h 647 20. IX. 1930. j 648 20. IX. 1930. ! 619 22. IX. 1930. I 650 22. IX. 1930. 651 23. IX. 1930. / 652 23. IX. 1930. Z 653 23. IX. 1930. i 654 23. IX. 1930. j ii 655 23. IX. 1930. j i- 656 23. IX. 1930. i •! 657 24. IX. 1930. i i 658 24. IX. 1930. I 659 24. IX. 1930. ; 660 25. IX. 1930. | 661 26. IX. 1930. i 1 662 26. IX. 1930. i 663 26. IX. 1930. j j1 664 27. IX. 1030. ‘ 665 27. IX. 1930. i : 666 27. IX. 1930. j t 667 27. IX. 1930. i 668 27. IX. 1930. i 669 27. IX. 1930. 670 27. IX. 1&30. 671 27. IX. 1930. : (■ 672 27. TX. 1930. j ; 673 27. IX. 1930. ; i 674 27. IX. 1930. j i 675 27. IX. 1930. 1 676 27. IX. 1930. | 1; 677 27. IX. 1930. 678 27. IX. 1930. i 1 679 27. IX. 1930. I 680 29. IX. 1930. r osi 29. IX. >1930. 682 29. IX. 1930. i 683 29. IX. 1930. 1 684 29. IX. 1930. >' 685 30. TX. 1930. S • 686 30. IX. 1930. i- 687 30. IX. 1930. ii 688 1. X. 1930. Z 689 1. X. 1930. 690 1. X. 1930. ! 691 2. X. 1930. 1 692 2. X. 1930. •: 693 2. X. 1930. ! 694 3. X. 1930. u 695 3. X. 1930. f 696 3. X. 1930. '1 697 3. X. 1930. Ime in l» ališče lastnika legitimacije MajeriC Adalbert, Maribor...................._. . Gergens Rudolf, Škofja Loka ....'.. Kovač Franc, Novo mesto........................... Lenarčič Hinko, Ježica pri Ljubljani . . . Desič Nikola, Zagreb.............................. Tavčar Avgust, Moste pri Ljubljani . . . . Škoflek Hinko, Gaberje pri Celju . . . . VValdinger Vilim, Zagreb.......................... Štibelj Leo, Kranj................................ Greiner Leopold, Zemun............................ Valič Stanislav, Ljubljana ....... Bolte Franc, Ljubljana............................ Steiin Stjepan, Celje............................. Jošt Ivan, Boštanj .............................. Satler Anton, Dobrina, Šmarje pri Jelšah . . Plavčak Anton, Maribor............................ Miklaušič Rudolf, Maribor......................... Jadran Valentin, Ljubljana........................ Ramadanovič Dušan, Beograd........................ Maroičič Stjepan ................................. Goltes Adolf, Ljubljana........................... Skubl Vinko, Ljubljana............................ Gaberc Vinko, Celje............................ Križaj Drago, Beograd . .................. Novakovič Serafin, Priboj...................... Horvat Karol, Središče ob Dravi .... Gasser Peter, Jesenice......................... Zarnik Janko, Vir ............................ Kunej Ferdinand, Celje......................... Holimič Fehim, Ruše pri Mariboru . . . Podboj Franc, Vrhnika ........................ Škerlep Feliks, Ježica pri Ljubljani . . . Pavlovič Žarko, Beograd........................ Trtmišek Jože, Pobrežje pri Mariboru . . Lukan Rudolf. Žirovnica........................ Kic Franc, Biška vas........................... Kirst Karlo, Novi Vrbas........................ Škerlak Štefan, Moravci........................ Slabe Titus, Ljubljana......................... Klančnik Alojz, Mojstrana...................... Lipša Joško, Maribor........................... Pančur Stane, Ljubljana........................ Šalamon Zvonko, Trbovlje-Loke .... Neuhaus Pavle, Novi Sad........................ Kobi Mirko, Ljubljana ....... Suhadolc Ivan ml., Dobrova pri Ljubljani Papež Peter, Ljubljana......................... Kugler Martin, Ljubljana....................... Verbič Franjo, Ljubljana....................... Bonča Anton, Zg. šiška pri Ljubljani . . Korač Danilo, Zagreb ......................... Poljanec Viktor, Ljubi!ana..................... Stampfl Mihael, Kočevje........................ Aščerič Fšref, Travnik......................... Požar MariHa, Maribor.......................... Pelko Andrej, Radula, p. Šmarjeta . . . Gutman Štefan. Moravci......................... Ilnger Janez, Fikšinci......................... šmitek Ervin, Ljubljana........................ Grolnin Mihael, Maribor........................ Verdnik Avgust, Tržič......................... Mažir Lenči, Marihor.......................... Sert Ferdo, Maribor............................ Šetej Janko, Savinja pri Gorenjem gradu . Cizej Janko, Maribor..................... . . Kučan Karol, Križevci.......................... Votrrin Franc. Maribor......................... Kožuharev Nikolaj, Moste pri Ljubljani . Naslov firme Manufaktura »Sava«, trgovina z manufakturo, Maribor. Bole Stanko, trgovska agentura in komisijska trgovina, Maribor. VVesten A. d. d., tovarna emajlirane, pocinkane in brušene posode, Celje. » 11 Nova »Jugometalija«, družba z o. z. za izdelov. ploč. in kovin, izdelkov, Ljubljana. Sok Ivan, agentura in komisija, Jesenice. Milarna & svečarna d. d., Ljubljana. Kopitarna VVinkle, Sevnica ob Savi. 11 Oblačilnica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. Kolinska tvornica živeža d. d., Ljubljana. Bančni zavod »Merkalor« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. Salomon Karol, trgovska agentura, Maribor. L. Slanovec »Jugospecial«, družba z o. z., trg. agentura in komisijska trg., Ljubljana. Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. Milka Junc »Centra«, trg. šiv., pis. in pletil. strojev, koles, grainof. itd., Ljubljana. Vok Ign., veletrgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. Zorko A., trgovska agentura in komisijska trgovina, Maribor. Skladišče Berndorf J. Richter, trgovina Berndorfovih proizvodov, Maribor. Hajny Ivan, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Maribor. »Sana«, tvornica čokolade, družba z o. z., Hoče - Maribor. Salomon Karol, trgovska agentura, Maribor. Bančni zavod »Merkalor« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. Milka Junc »Centra«, trg. šiv,, pis. in pletil. strojev, koles, gramof. itd., Ljubljana. 11 11 Anžur Marija, izdelovanje pletenin, Selo pri Ljubljani. Kolinska tvornica živeža d. d., Ljubljana. Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. Kolinska tvornica živeža d. d., Ljubljana. • Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. Lipošek. Gustav, agentura in komisija, Maribor. »Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka, Ljubljana. »Pekatete«, tovarna testenin, družba z o. z., Ljubljana. Pollak Carl d. d., tovarna usnja in usnjatih izdelkov, Ljubljana. Bratje Obervvalder, tovarna slamnikov, Domžale. Zajc Ivan, izdelovanje čevljev, Dobračeva pri Zireh. Jugoslov. tov. za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecil. praška, družba z o. z., Maribor. Tegischer S., tovarna slamnikov in slamnatih torbic, Domžale. Ivančič Josip, konfekcijska industrija, Ljubljana. Scliapira Joahim, razpošiljalnica »Omnia«, agentura in komisija, Ljubljana. Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. Milarna in svečarna d. d., Ljubljana. Blanke W., tiskarna, knjigarna, trgovina s papirjem, knjigoveznica, Ptuj. Gorup Drago & Co., konfekcija, Ljubljana. Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. Kolinska tvornica živeža d. d., Ljubljana. Tovarna klobukov »Šešir« d. d., Škofja Loka. Šapira Joahim, razpošiljalnica »Omnia«, agentura in komisija, Ljubljana. Udruž. tvor. štap. i bič. Filip Bumiller, D. Lobi naslj. i Slav. Tomljenovič k. d. Celje. Diabolo Separator d. d., Zagreb, trg. s stroji, orodjem, priborom itd., podr. Ljubljana. Struna Ignac, slaščičarstvo in medičarstvo, Ljubljana. Bizjak Viljem, parna pekarna, Ljubljana. Škedelj A., prodaja papirja in razglednic, Ljubljana. Tovarna klobukov »šešir« d. d., Škofja Loka. Habbe Otmar, agent, in kom., glav. zast. Oblačilnice »Ilirija« v Ljubljani, Novo mesto. Jeras E. & dr., tvor. »Floriana«, konjaka, veležganj., izdel. brezalk. pijač, Ljubljana. Banka Pehani & Co., družba z o. z., Ljubljana. »Peko«, družba z o. z., fabrikacija in prodaja čevljev v Ljubljani. Fajs Mirko, agentura in komisija, Celje. Rakusch D., veletrgovina z železnino, Celje. Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. Skladišče Berndorf J. Richter, trgovina Berndorfovih proizvodov, Maribor. Oblačilnica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Milka Junc »Centra«, trg. šiv., pis. in pletil. strojev, koles, gramof. itd., Ljubljana. Stossl Maks, trgovina usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, Celje. Premelč Gvido, trgovina in komisija, Šoštanj. Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. »Kristal« d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla, Maribor. »Alko«, družba z o. z., izdelovanje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana. »Etiketa« Drag. V. Samardžič, trgovska agentura, Ljubljana. »Sana«, tvornica čokolade, družba z o. z., Hoče - Maribor. Savnik Ivan, trgovina z manufakturo, Kranj. Peteline Josip, tovarniška zaloga šivalnih strojev in galanterije, Ljubljana. »Feniks«, zavarovalna družba na življenje, Ljubljana. »Unio«, družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor. Ornik L., trgovina z gumijevimi izdelki, Maribor. Ljubljanski oblačilni bazar, družba z o. z., trgovina z manufakturo, Ljubljana. Satler Pero, trgovina šivalnih strojev, Kamnik. Tvornica »Zlatorog«, preje C. Bros, tovarna mila, Maribor. L. Slanovec »Jugospecial«, družba z o. z., trg. agentura in komisijska trg., Ljubljana. Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. Rastlin, destilacija »Florian«, dr. z o. z., izdelov. alk. in brezalk. pijač, Ljubljana. Tovarna klobukov »Šešir« d. d., Škofja Loka. Pavaletz F., agentura in komisija, Maribor. Menart J., trgovina z mešanim blagom, Domžale. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar, Ljubljana. Miklauc R. »Pri Škofu«, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. Mayer J. C., trgovina z manufakturo, Ljubljana. Golobič Josip, čevljarstvo, Bušeča vas. »Popea«, zavodi za proizvodnjo kosrn. preparata F. Hann & Comp., Ljubljana. L. Slanovec »Jugospecial«, družba z o. z., trg. agentura in koibisijska trg., Ljubljana. Ornik L., trgovina z gumijevimi izdelki, Maribor. Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. Diabolo Separator d. d., trg. s stroji, orodjem, priborom itd., Zagreb, podr. Ljubljana. Leban Fran, zastopstvo za povečavanje slik, Maribor. Sok Ivan, agentura in komisija, Jesenice. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. Sok Ivan, agentura in komisija, Jesenice. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. Potočnik Franjo, tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih strojev in koles, Kranj. Ravnikar Jos., trgovina z manufakturo, Ljubljana. Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. ITausmaninger K., veletrgovina z vinom, Maribor. »Tehnik« Josip Banjai, trgovina s tehničnimi predmeti, Ljubljana.(Konec pnhodnpč.) dr TV A k wn«.- '-