DOLENJSKI LIST - Št. 14 (1201) - 5. aprila 1973 STRAN 21
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMEU, KOČEVJE, KR^O, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik X.
Novo mesto, 31. marca 1973
Št. 9
OBČINA ČRNOMELJ:	VSEBINA
120. Odlok o davkih občanov občine Črnomelj
121. Odlok o določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta-borca kot pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka
122. Popravek odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve
OBČINA KRŠKO:
123. Odlok o davkih občanov občine Krško
124. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi stopnje posebnega prispevka iz osebnega dohodka iz: delovnega razmeija za izobraževanje za leto 1973
125. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
OBČINA METLIKA:
126. Odlok o davkih občanov občine Metlika
OBČINA NOVO MESTO:
127. Odlok o davkih občanov
OBČINA RIBNICA:
128. Odlok o davkih občanov
129. Odlok o popravku odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
OBČINA TREBNJE:
130. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje
131. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo obveznosti uporabnikov cest pri vzdrževanju lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na območju KS Šentrupert
132. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta individualne sta-novanjsko-obrtniške zazidave za del naselja Šentrupert
133. Odlok o flnanciranju vzgoje in izobraževanja v občini Trebnje
134. Odlok o dopolnitvi odloka o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor
135. Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše 'oziroma stanovanja
136. Odlok o ugotovitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Trebnje
137. Odlok o določitvi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost kmetov-borcev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka
138. Odlok o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Trebnje
OBCINA KOČEVJE:
13*). Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Kočevje
140. Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1973
141. Sklep o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Kočevje
142. Odlok o določitvi organa za ugotavljanje statusa kmeta-borca in odločanju o pravici do varstvenega dodatka ter njegovi višini
143. Odlok o prenosu sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine Kočevje na sklad skupnih rezerv občine Kočevje
144. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Kočevje
145. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja
OBCINA RIBNICA:
146. Odločba o ustanovitvi delavske univerze v Ribnici
OBČINA ČRNOMELJ
120.
Na podlagi 6. in 15. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. 3. 1973 sprejela
ODLOK o davkih občanov občine Črnomelj
I. Splošne določbe
1. člen
Davki občanov v občini Črnomelj se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
S tem odlokom se urejajo davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje, predpisujejo trajne iz začasne oprostitve ter olajšave v skladu s pooblastili, po določbah za-
kona o davkih občanov.
3. člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po do-ločihh zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi avtoprevozniki in obrtniki, ki opravljajo proizvodno obrtno dejavnost.
Zavezanci, ki opravljajo razrez lesa, morajo voditi tudi žagarski dnevnik.
('ilede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena zakona o davkih občanov.
4. člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine, so:
1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2. davek od osebnega dohodka iz. kmetijske dejavnosti,
3. davek od csebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4. davek od samostojn^p opravljanja intelektualnih storitev,
5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6. davek na dohodke od premoženja.
7. davek od premoženja,
8. davek na dobitke od iger na srečo.
II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
5. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 3,66 %.
6. člen
Za kategorijo osebnih dohodkov, od katerih sc plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne osnove:
1. Za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih - 500. din
2. Za osebe, ki so zaposlene pri krajevnih skupnostih - 600. din
3. Za ribiče in lovce, ki so zaposleni v ribiških, oziroma lovskih organizacijah - 500. din
4. Za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev - 400. din
5. Za gospodarske pomočnike, zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih - 200. din
III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
7. člen
Za odmero davka od kmetijstva
se območje občine razdeli v III. in IV. skupino katastrskih občin, III. skupina pa se razdeli še v dve skupini in sicer:
• na skupino 111. a in
na skupino III. b
Občinski davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti sc plačuje:
1. od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč:
- v skupini III. a po stopnji
14 7o
- v skupini III. b po stopnji
12%
- v skupini IV. po stopnji
*	5.%
2. od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek od gozda po stopnji 20 %.
Razdelitev katastrskih občin po skupinah je naslednja:
1. V III. skupino spadajo katastrske občine:
Črnomelj, Dobliče, Dragatuš, Go-lek, Gradac, Griblje, Krasinc, Loka, Petrova vas, Talčji vrh, Tanča gora in Zastava.
2. V III. b skupino spadajo katastrske občine:
• Belčji vrh, Brezje pri Vinjem vrhu, Butoraj, Črešnjevec, Hrast pri Vinici, Kot pri Semiču, Maverlen, Nova lipa, Semič, Sodnji vrh. Stara
lipa, Strekljevec, Tribuče, Uč^kovci, Vinica in Vinji vrh.
3; V IV. skupino spadajo katastrske občine:
Adlešiči, Bedenj, Bukova gora, Bojanci, Blatnik, Črmošnjice, Damelj, Dolenja Podgora, Golobinjek, Kleč, Marindol, Preloka, Pribišje, Planina, Radenci, Sinji vrh, Sodevci, Stari trg, Stale in Žuniči.
8. člen
Občinskega davka iz kmetijstva so oproščeni davčni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 500.-dinarjev, če jim je kmetijstvo edini vir dohodka za preživljanje.
Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3.000 din pod pogojem, da jim je kmetijstvo edini vir za preživljanje. Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena se štejejo sledeči kraji:
Bojanci, Marindol, Miliči, Paunoviči, Grič, Maverlen, Dcčina, Dolnji Radenci, Bistrica, Stražnji vrh. Gornji Radenci, Srednji Radenci, Brezje pri Rožnem dolu, Gaber, Gornje Laze, Hrib pri Rožnem dolu, Potoki, Prelogi, Pribišje, Vrčice, Rožni.-dol, Sela pri Vrčicah, Vrh^ Dainelj, Breg, Daljnje njive, Draga, Gorica, Sinji vrh, Špeharji, Kovačji grad, Vukovci, Gradnik, Praproče, Sodnji vrh. Brezova reber. Maline, Doblič-ka gora, Rodine, Naklo, Rožič vrh in Zapudje.
9. člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami davčnega zavezanca postala uporabna, za -
10	let
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 020 ha, za - 8 let
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a) nizkodebelni (jablane, hruške, breskve, marelice), če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha, za
-	10 let
b) visokodebelni (jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje in orehi), če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha, za - 10 let.
Vse navedene olajšave se priznajo na zavezančevo vlogo, kateri mora priložiti potrdilo občinskega upravnega organa za kmetijstvo, da je bilo delo opravljeno po strokovnih navodilih.	,
10. člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene in za nabavo kmetijskih strojev ter opreme, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da^lajšava:
I.	za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov za turistične namene, za zgraditev in adaptacijo gospodarskih poslopij za preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, za uvedbo pašno-koš-nega sistem, za izvedbo melioracij in
ureditve zemljišč, močvirij in pašnikov, ne more znašati več kot znaša 5-letna odmera davka od kmetijstva;
2.	za nabavo strojev in kmetijske opreme olajšava ne more znašati več kot znaša 3 letna odmera davka od kmetijstva.
Zavezancem davka od kmetijstva, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, znaša ta olajšava 40 % od ugotovljene olajšave po 1. ostavku tega člena za posamezno leto.
Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki mora biti vložena do 15. februarja za preteklo leto. Vlogi je potrebno priložiti:
- za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva ureditveni program, ki ga je potrdil za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ, in dokazila o višiiji vloženih sredstev;
- za vložena sredstva samo v nabavo strojev in kmetijske opreme: dokazila o vloženih sredstvih;
- za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene: pogodbo o oddajanju turističnih sob, sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo in dokazila o višini vloženih sredstev.
Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba izvršena, ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tekočem in naslednjih štirih oziroma dveh letih. Ce vloga ni pravočasno vložena, se za pretekli čas oprostitev skrajša.
Ce upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katera je priznana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve.
11. člen
Zavezanci, ki se organizirano bavijo z vzrejo malih živali (brojler-ji) in se jim ne odmerja prispevek iz zdravstvenega zavarovanja kmetov, plačujejo davek iz o.sebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku po stopnji 18 %.
Osnovo predstavlja celoten dohodek, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni za dosego tega dohodka.
12. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, katerih družinski člani obiskujejo šolo za kmetovalce, se prizna olajšava l.OOO din, za študente na ostalih srednjih, višjih in visokih šolah pa 500 din na enega člana.
Priznanje olajšave uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo, kateri mora priložiti dokumentacijo, s katero dokazuje uspešno šolanje otrok. Olajšava se lahko uveljavlja do konca koledarskega leta za preteklo šolsko leto in se upošteva v tekočem letu.
13. člen
Zaveza’'.s.cm davka iz kmetijstva, ki jim je priznana invalidnost, sc prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 40 %.
Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke od delovnega razmerja ali pokojnine. O stopnji invalidnosti mora koristnik olajšave predložiti potrdilo davčnemu organu od ustrezne
zdravstvene komisije.
14. člen
Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki je osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje syet občinske skupščine, pristojen za finance.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA	IZ SAMOSTOJNEGA
OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
15. člen
Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od obrtnih dejavnosti) po dejanskem dohodku sc plačuje od osnov 9. a člena zakona o davkih občanov po stopnji 10 %.
Zavezanci davka iz obrtnih dejav nosti, katerim opravljanje take de javnosti ni glavni poklic, plačujcjc od osnov do višine, določene oo 9. i členu zakona o davku občanov, ši: posebni občinski davek iz obr'i'ili dejavnosti po stopnji 21 9f.
Stopnja davka iz obrtnih dejavnosti, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9. a členu zakona o davkih občanov, znašajo :
osnova din:			stopnja
do	10.000		26%
od	10.000 do	20.000	30%
od	20.000 do	30.000	34%
od	30.000 do	40.000	37%
od	40.000 do	60.000	40%
od	60.000 do	80.000	42%
od	80.000 do 100.000		44%
nad 100.000			45 %
16.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti je odvi.sna ,od vrsto obrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavezanecldc-lavnico, od tega, če ima dejavtjosl sezonski značaj in če opravlja di'jav-nost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
Najnižji pavšalni letni znesek davka iz obrtnih dejavnosti znaša za posamezne stroke:
1. nekovinska - 500 din
2. kovinska - 1000 din
3. kovaštvo - 250 din
4. elektrotehnična — 1000 din
5. kemična - 700 din
6. papirna - 600 din
7. lesna - 600 din
8. kolarstvo in sodarstvo - 200 din
9. tekstilna - 400 din
10. usnjarska in gumarska - 200 din
11. živilska - 500 din
12. stavbarstvo - 700 din
13. obrtne osebne in druge storitve.
a)	moško frizerstvo - 500 din žensko frizerstvo - 1000 din
' b) vozno ličarstvo, ličarstvo drugih kovinskih predmetov — 1000 din,
c)	mlinarstvo - 200 din
č) krpanje, pranje in likanje perila in oblek - 100 din.
d) ostale obrti - 350 din.
Pavšalni letni znesek davka ne more biti višji, kot bi znašal po veljavni davčni stopnji odmerjen davek o*d dohodka 25.000 din.
17. člen
Zavezancem se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din celotnega dohodka.
18. člen
Davek iz obrtnih dejavnosti 1-stotku od vsakega posameznega s-matega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah:
1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu - 10 %
2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov - 15 %
3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravit - 15 %
4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno 15 %
5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno - 15 %
6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov - 15 %
7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči - \OVf
8. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 15 %
9. od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije - 15 7r
10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. 4o 9. točke tega odstavka -15 %
11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirniške - 15 %
12. od odhodkov, doseženih po
3.	in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov - 15 %
13. od dohodkov potujočih zabavišč - 10%.
19. člen
Posebne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznavajo vsem zavezancem proizvodne in storitvene obrti in gostinstva.
Olajšava se prizna na pismeno vlogo upravičenca v letu, v katerem je naložba izvršena. Vlogi mora biti priložena dokumentacija o višini vloženih sredstev.
20. člen
Občanu, ki na osnovi predpisanega dovoljenja začne prvikrat opravljati redno obrtno ali gostinsko dejavnost. se prizna raslrdnja olajšava:
1. za storitveno obrtno dejavnost se oprosti plačila davka za prvih dvanajst mesecev,
2. za gostinstvo se odmerjeni davek za prvih dvanajst mesecev zniža za 50 %.
Ta olajšava ne velja za prenos obrti.
e
M
H
M
!j
s
z
u
»J
n
Z
<
ai
H
c/)
DOLENJSKILIST-St. 14 (1201)-5. aprila 1973 STRAN 23
Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim, dohodki, ki jih prejmejo posamezniki za obiranje hmelja, od prevoza mleka, pluženja snega in od domače obrti (pisanice in vezenine) ter od prevoza smeti.
V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
21. člen
Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualni storitev ( v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje do osnov 9. a člena zakona o davkih občanov po stopnji 10 %.
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene po 9. a členu zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 21 %;
Stopnja davka iz intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9. a člena zakona o davkih občanov, znaša:
Osnova din:	stopnja
do	10.000	31 %
od	10.000-do	20.000 •	35%
od	20.000 do	30.000	39 %
od	30.000	do	40.000	42	%
od	40.000	do	60.000	45	%
od	60.000	do	80.000	47	%
od	80.000	do	100.000	49	%'
nad 100.000	50%
22. člen
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ali ker ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegli letni doho. dok po odbitku stroškov v -višini
25.000 dinarjev, sc odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Pavšalni letni znesek davka ne more biti nižji od 400 din in ne višji, kot znaša po veljavni davčni stopnji odmerjeni davek od dohodka
25.000 dinarejv.
23. člen
Občinski davek iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) sc plačuje po stopnji 15 %.
VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
24. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se plačuje od vsakega posameznega dohbdka, znaša 3 %.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 10 % od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
1.	od reklamnih slik, risb in pla-
stik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah;
4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
25. člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odlogi o tem komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo.	'
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
26. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din:	Stopnja:
do	10.000	20%
od	10.000	do	20.000	25 %
od	20.000	do	30.000	30%
od 30.060do 50.000	40%
od 50.000 do 100.000	50 %
nad 100.000	60%
27. člen
Davek na dohodek od premoženja SĆ plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če so pretekla 3 leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega 5.000 din.
28. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v n»-jem, se prizna 60 % stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in vikend hišic, pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, .se odStejejo stroški v višini 60 %.
29. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodek od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 dinarjev letno.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organiza cije, turističnega društva, organizaci je za gospodarjenje s stanovanjskim hišami ali na drug organiziran način se prizna posebna olajšava v višini 50%.
Priznanje oprostitve po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto. Priložena mora biti dokumentacija, s katero, zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Ce davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kakšen drug način, se omenjena olajšava ne prizna.
VIII.	DA VEK OD PREMOŽENJA
30. člen
Davek od premoženja sc plačuje:
1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanje, po stopnji 10%
2. od poslovnih prostorov, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 20 %
3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek ali oddih, po stopnji 50 %.
31. člen
Davek od'premoženja po 1. in 2. točki 30. člena tega odloka v občini Črnomelj plačujejo zavezanci mesta Črnomelj in naselij: Kočevje, Kanižarica, Vojna vas, Dragatuš, Vinica in Semič.
Po 3. točki 30. člena so davčni zavezanci vsi lastniki stanovamskih prostorov na območju občine Crno-nfielj.
Davek od premoženja se v občini Črnomelj ne plačuje gd stavb, ki so oproščene plačila tega davka po re-pubhškem zpjconu o davkih občanov ter zavezanci, katerih mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 600 dinarjev.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se davek od premoženja plačuje od stavb, delov stavb in stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno).
Oprostitev iz drugega odstavka tega člena se prizna na vlogo zavezanca, kateri mora priložiti dokazila
o	višini dohodka, doseženega v letu, za katerega se ta davek odmeri.
IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO
32. člen
Davek na dobitke od iger na‘ srečo se plačuje po stopnji 10 %.
X. ODLOG PLACILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
33. člen
Davčni orga lahko začasno odloži plačiio davka ah dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlok plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlok ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 6 mesecev.
2. Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo.
XI.	POROŠTVO
34.	člen
Davčni organ sme zahtevati od zavczanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, ko je zapadla v plači-
lo.
Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali jlokojnino ali posedujeta nepremičnine.
Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot
10	% osebnih dohodkov, pokojnine oziroma vrednosti nepremičnin.
V	poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec dolga poravnati svoj dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
XII. KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE PREMOŽENJA
35. člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
XIII. OSTALE IN KONCNE
doloCbe
36. člen
Rok za vložitev napovedi za odmero davka je 31. januiu". če ni z zakonom drugače določeno.
37. člen
Pooblašča se svet za družbeni plan in finance občinske skupščine, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov oziroma, da se lahko davčni dolg pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini.
38. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Z dnem, ko 'začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/72) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 10/72).
Številka: 422-55/65
Datum: 29. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Črnomelj:
ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
121.
Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS št. 13/72) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 spre-
jela
1
ODLOK
0 DOLOČITVI KRITERIJEV ZA SOCIALNO OGROŽENOST KMETA - BORCA KOT POGOJ ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO VARSTVENEGA DODATKA
1. člen
Pravico do varstvenega dodatka ima kmet - borec v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta - borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določa Skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
2. člen
Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter seštevkom starostne pokojnine kmeta - borca in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta borja.
Varstveni dodatek sc zaokroži tako, da se znesek 50 par zaokroži na
1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari.
3. člen
Za družinskega člana kmeta -borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka, se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom - borcem na kmetiji.
Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana, se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta - borca, prej naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo oziroma se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo na prevžitkarje, ostarele in dela nezmožne sorodnike kmeta - borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov, in živijo na kmetiji.
4. člen
Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se katastrski dohodek iz prejšnjega leta šteje:
- praviloma povečan za 2-krat,
- če je na kmetiji več kmetov -borcev - enkratni,
- se katastrski dohodek ne upošteva, če je borec nepokreten in potrebuje stalno tujo pomoč ter v primeru, ko je kmet - borec samohranilec in če borec živi na posestvu četrtega katastrskega razreda.
Za samohranilca velja kmet - borec, ki živi sam oziroma živi z dela nezmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke.
Za dela nezmožnega se smatra oseba, ki izkaže z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe, da je popolnoma nesposobna za de-
lo.
5. člen
Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 %.
Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina za mesec september prejšnjega leta, zmanjšana za 70 %.
Za osebni dohodek za samostojne poklice oz. gospodarske dejavnosti, in za redni dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.
6.	člen
Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnino po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslovov odlikovanj, nagrade učencev v gospodarstvu in štipendije.
V.	člen
Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od 1. dne naslednjega meseca po nastanku.
8. člen
Kmetu - borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli obenem družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju.
Občasna denarna pomoč se lahko podeli največ dvakrat v koledarskem letu.
Občasna denarna pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, ki je priznan kmetu - borcu.
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
Številka: 191-16/73
Datum: 29. 3. 1973
Predsednik občinske
skupščine Črnomelj: ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
122
POPRAVEK
odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve
Ob primerjavi z izvirnikom je bilo ugotovljeno, da je pri prepisovanju
9.	člena Odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 2-17/73) nastala napaka. Zato 9. člen tega odloka popravljamo, da se pravilno glasi:
„Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu“.
Iz skupščinske pisarne občinske skupščine Črnomelj
OBČINA KRŠKO 123.
Skupščina občine Kiško je na osnovi 6. in 10 člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) ter 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 4-52/68 in
4-47/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28.
3.	1973 sprejela
ODLOK O DAVKIH OBČANOV OBČINE KRŠKO (prečiščeno besedilo)
I.SPLOŠNE DOLOCBE
1. člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Krško, plačujejo občani davke, ki se obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 7-73/72), po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi citiranega zakona in odloka.
2. člen
Stopnje davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o davkih, za katere je po republiškem zakonu o davkih občanov pristojna občinska skupščina, se določajo s tem odlokom.
3. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6. davek na dohodke od premoženja,
7. davek od premoženja,
8. davek na dohodke in iger na srečo.
4. člen
Davčni zavezanci obrtne dejavnosti ter intelektualnih uslug, ki niso dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov.
Glede načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe 3. odstavka
22.	člena zakona o davkih občanov.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
5. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 1,90 %.
6. člen
Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalne osnove (39. člen zakona o davkih občanov), se določijo mesečne pavšalne osnove:
1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih
-	500 din:
2. za osebe, zaposlene pri kr^ev-nih skupnostih - 600 din;
3. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in drugih organizacijah - 500 din;
4. za zaposlene v ^-omovih planinskih društev - 400 din;
5, za gospodarske pomočnike, zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih - 200 din.
Pavšalne osnove po prvepi odstavku tega člena se uporabljajo samo za obračunavanje davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v smislu tega odloka.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
7. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah, skupinah katastrskih občin in sicer:
V	drugi skupini katastrskih občin
-	20 %,
v tretji skupini katastrskih občin
-	13 %,
v četrti skupini katastrskih občin
-	6%.
Občinski davek od osebnega dohodka iz gozdov se plača v višini od cene lesa na panju 18%.
Pristojni občinski upravni organ davčne službe lahko na prošnjo zavezanca oprosti plačila davka od osebnega dohodka iz gozdov tiste zavezance, ki les podarijo za javne namene ali pa ga uporabijo za lastne potrebe v primeru elementarne nesreče.
8. člen
Za obračunavanje in plačevanje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli na tri skupine katastrskih občin. Osnovo za izračun tvori katastrski dohodek zemljišč brez katastrskega dohodka od gozdov.
Območje občine se razdeli v naslednje skupine katastrskih občin:
II.	skupina katastrskih občin: Le-skovec,*Stara vas, Mali Kamen, Dov-ško, Stari grad, Dolenja vas, Pesje, Drnovo, Senuše L. Veliki Podlog, Smednik, Kostanjevica, Veliko Mra-ševo, Sv. Križ L. Cerklje l.. Krška vas l.. Ostrog L, Senovo, Sremič, Rajhenburg, Stolovnik, Videm.
lil. skupina katastrskih občin: Gorenji Leskovec, Kališevec, Brezje, Šedem, Dolenji Leskovec, Presladol, Rožno, Koprivnica,' Veliki Kamen, Veliki dol. Lokve, Armeško, Raztez, Gorica, Anže, Kostanjek, Anovec, Pleterje, Veliki Trn, Krško, Ravno, Senuše II., Raka, Površje in Sv. Križ
II.
IV. skupina katastrskih občin: Stranje, Dobrova, Reštanj, Mrčna sela, Orehovec, Oštrc, Črneča vas, Planina.
9. člen
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, ki prebivajo v naseljih: Zalog pri Stranju, Ravni log, Jevša pri Reštanju, Plešivec, Črešnjevec, Črneča vas, Prušnja vas, Frluga, Vrtača, Brezje, Planina pri Podbočju, Premagovci, Vrbje, Gradec, Brlog in Trebelnik, katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3000 dinarjev.
^av tako so oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti lastniki zemljišč, ki prebivajo v naseljih: Šapula, Mrčna sela, Reštanj, Dobrova, Stranje, Gradnje,
STRAN 24 DOLENJSKI LIST-Št. 14 (1201)-5. aprila 1973
DOLENJSKI LIST - St. 14 (1201) - 5. aprila 1973
C/3
H
PO
>
Z
Mladje, Kočarija, Oštrc, Ržišče, Velike Vodenice, Dolšce, Brezovica, Hrastek, Male Vodenice, Podstrm in Ivanjše, katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2000 dinarjev,
10. člen
Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerim skupni letni katastrski dohodek znaša od 100 do 500 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
11. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ali preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov, če zavezanec vloži v tc namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000.-din, prizna naslednja olajšava:
1. z:i nabavo strojev in kmetijske opreme 20 % od stroškov nabave s tem, da se olajšava priznava najdlje za dobo treh let.
Olajšava po tej točki se prizna na zahtevo zavezanca s tem, da zahtevi priloži račun ali drugo dokumentacijo o nabavi strojev ali opreme.
Ce koristnik olajšave odtuji mehanizacijo pred pretekom treh let, se priznana olajšava prekliče.
2. Za vložena sredstva z namenom preusmeritve gospodarstva (živinorejska proizvodnja, uvedba paš-no-košnega sistema, melioracij) in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene 20 7r od vloženih sredstev s tem, da se olajšava prizna najdlje za dobo pet let.
Olajšave po tej točki uveljavlja upravičenec s pismeno zahtevo pri pristojnem občinskem upravnem organu davčne službe v letu, v katerem je gradnja končana. Vlogi mora priložili program preusmeritve svojega gospodarstva, potrjen od pristojne kmetijske službe.
Program za preureditev prostorov v turistične namene odobri upravni organ občine, ki je pristojen za turi- • zem in gostinstvo.
Vlogi za odobritev olajšave mora upravičenec priložiti dokumentacijo
o	višini vloženih sredstev.
Ce se iz priloženih dokumentov ne da ugotoviti A'rednost vloženih sredstev, oceni to posebna strokovna komisija, ki jo imenuje svet za gospodarstvo in finance.
Za zavezance davka od kmetijstva, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmeta, znaša olajšava (po 1. in 2. točki tega člena) 40 % od ugotovljene olajšave.
12. člen
Začasno so oproščeni plačevanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za dobo 10 let,
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi - za dobo 5 let,
3. na katerih se zasadijo intenzivni sadovnjaki in sicer:
a)	češnje, hruške, jablane, breskve
-	za dobo 5 let.
b)	orehovi nasadi — za dobo 10 let,
4.	ribezovi nasadi - za dobo 4 let.
Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo zavezancem, katerim je kmetijstvo edini vir preživljanja, na podlagi vloge davčnega zavezanca in izjave pristojnega organa za kmetijstvo, pod čigar nadzorstvom in navodilom so bile izvršene spremembe^mljišč.
Oprostitve tečejo od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. Za vinograde s hibridno trto se ne morejo priznati oprostitve oziroma olajšave.
13. člen
Z namenom pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci davka od osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti naslednje olajšave;
a) če pogodbeno oddajo kmetijski delovni organizaciji letno nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj na 1 ha obdelovalne zemlje: v višini 25 % letnega občinskega davka;
b) če oddajo pogodbeno nad 100 kg na 1 ha obdelovalne zemlje: v višini 15 % letnega občinskega davka.
Navedene olajšave se priznajo na osnovi predložitve potrdila kmetijske delovne organizacije o izpolnitvi pčgodbene obveznosti.
14. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih in visokih šolah, sc prizna posebna olajšava na odmerjeni davek od kmetijstva, in sicer:
- za otroke, ki so na rednem .šolanju v kraju stalnega prebivališča staršev v višini 800,- din letno,
- za otroke, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev v višini 1.200.-din letno.
Olajšava sc prizna največ do 26. leta starosti otrok na rednem šolanju.
Olajšavo po tem členu uveljavlja upravičenec s pismeno zahtevo, h kateri priloži dokumentacijo, s katero dokazuje šolanje otrok.
Olajšavo se prizna ob letni odmeri davka in jo je mogoče uveljaviti do
31.	januarja v letu, za katerega se davek odmerja.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
15. člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od obrtnih dejavnosti) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov 9. a člena zakona o davkih občanov po stopnji 11. 26 %.
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene po 9. a členu zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 21.60 %.
Občinski davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja
obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se , odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje po naslednjih stopnjah;
osnova din do 10.000 - 26 % od 10.000 do 20.000 -od 20.000 do 30.000 -od 30.000 do 40.000 -od 40.000 do 60.000 od 60.000 do 80.000 -od 80.000 do 100.000 -nad 100.000 -
stopnja
29 % 32 % 35 % 38% 40% 45 % 50%
16. člen
Davek od obrtnih dejavnosti v pav.šalnem -letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega
25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
Višino pavšalnega letnega zneska, ki ga plačajo zavezanci po 1. odstavku tega člena, določi davčni organ, upoštevajoč sledeča merila:
a) pridobitno .spo.sobnost zavezanca glede na strokovno in fizično sposobnost,
b) obseg in vrsto dejavnosti,
c) opremljenost in
č) kraj poslovanja zavezanca glede na potrošna središča.
Najnižji pavšalni letni znesek davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti znaša za posamezne stroke:
1. nekovinska - 500 din
2. kovinska, razen kovaštva -
1.000 din
3. kovaštvo - 250 din
4. elektotehnična - 1.000 din
5. kemična - 700 din
6. papirna - 600 din
7. lesna - razen kolarstva in so-darstva - 400 din
8. kolarstvo in sodarstvo - 200 din
9. tekstilna - 400 din
10. usnjarska in gumarska - 200 din
11. živilska - 500 din
12. izdelovanje in popravilo raznih izdelkov - 300 din
13. stavbarstvo - 700 din
14. obrtne, osebne in druge storitve:
a) moško in žensko frizerstvo -500 din
b) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov - 500 din
c) mlinarstvo - 200 din
č) krpanje, pranje in likanje perila in oblek - 100 din
d) ostale obrti - 350 din
Zavezancem davka v pavšalnem
letnem znesku, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, se zgoraj navedeni pavšalni letni zneski povečajo za 50 %.
17. člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna v smislu 81. člena
o	davkih občanov posebna olajšava v naslednjih panogah:
- proizvodna obrtna dejavnost,
- stotitvena obrtna dejavnost,
- gostinstvo.
Olajšava po tem členu se prizna upravičencem na pismeno zahtevo v letu, v katerem je oprema nabavljena, oziroma gradnja poslovnih prostorov končana. Zavezanec mora
zahtevku priložiti dokumentacijo o višini vloženih sredstev.
Olajšave po tem členu se priznajo sarho zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, da pristojni občinski upravi organ davčne službe poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti.
18. člen
Občan, ki začne prvič obratovati na osnovi obrtnega dovoljenja in opravlja uslužnostno dejavnost, je oproščen plačevanja davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti v prvem letu poslovanja.
Zavezanci - občani, ki so stari: moški nad 65 let in ženske nad 60 let, pa opravljajo uslužnostno obrtno dejavnost in ne zaposlujejo • tuje delovne sile, so oproščeni plačevanja davka od obrtne dejavnosti.
19. člen
Pavck od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu - davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam, ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjili ali imajo pri njih dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, ki niso zajeti v katastrskem dohodku. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnih delodajalcih.
Osnova za odmero davka po odbitku je celotni dosežen dohodek brez upoštevanja kakršnihkoli stroškov.
20,	člen
Davek po odbitku se plačuje za naslednje vire dohodkov po stopnjah :
1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu - 10 %
2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov - 15 %
3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtor.skih pravic - 15 %
4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno 15 %
5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno - 15 %
6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov - 15 %
7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči - 10 %
8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskim kmetijskih dejavnosti - 15 %
9. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije - 15 %
10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek iz 1. do 9. točke tega člena - 15 %
11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike - 15 %
12. od dohodkov, doseženih po
3.	in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov (družinski člani) -15 %
13. od dohodkov potujočih zabavišč - 10 %.
Tega davka ne plačujejo kmetijske delovne organizacije od dohodkov, ki jih izplačujejo sezonskim delavcem za obiranje hmelja, sadja, grozdja, za redčenja sadja, žetev in vezavo trte, ter delovne organizacije za zbiralce odpadnega materiala (železo, papir, steklo itd.).
V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
21. člen
Občinski davek iz osebnega do- ' hodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu; davek od intelektualnih storitev), po dejanskem dohodku se plačuje od osnov 9.a člena zakona o davkih občanov po stopnji 11.26 %.
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene po 9.a členu zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek od intelektualnih storitev po stopnji 21.60 %
. Stopnja davka od intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9.a člena zakona o davkih občanov, znašajo:
osnova din	stopnja
do 10.000	31	%
od	10.000	do	20.000	34 %
od	20.000	do	30.000	37 %
od	30.000	do	40.000	40%
od	40.000	do	60.000	43%
od	60.000	do	80.000	45 %
od	80.000	do	100.000	50 %
nad 100.000	55	%
22. člen
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, ali ker ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegli letnega dohodka po odbitku stroškov v višini
25.000 dinarjev, se odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Pavšalni letni znesek davka ne more biti nižji od 400 din in ne višji, kot bi znašal po veljavni davčni stopnji odmerjen davek od dohodka
25.000 dinarjev.
23. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 %
VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNICNIH IZBOLJŠAV
24. člen
Osnova za davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic in tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, ki se plačuje od
vsakega posameznega dohodka, se obračunava po stopnji 3 %.
25. člen
Ne glede na določilo 23. člena tega odloka se določi stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic 10% za naslednje vrste dohodkov:
1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diatllmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del.
2. Od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del.
3. Artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah.
4. Izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, v varietejih,v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
26. člen
Zavezanec za davek na dohodke od premoženja je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin ali od drugega premoženja, če od takih dohodkov ne plačuje drugega davka.
27. člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih osnovah in stopnjah:
od	osnov			stopnja	
do	5.000			25	%
do	5.000 do		10.000	30	%
do	10.000	do	20.000	35	%
od	20.000	do	30.000	40	%
od	30.000	do	50.000	45	%
od	50.000	do	100.000	' 50	%
nad 100.000				60	%
28. člen
Davek na dohodke od premoženja se plačujejo tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če so potekla 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena ali če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din.
29. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 % stanarine kot amortizacija in stroški vzdrževanja. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se pa prizna
30	% stanarine kot strošek za vzdrževanje in upravljanje.
30. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v višini 50 % od doseženega dohodka.
31. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, prav tako ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremlje-
ne sobe oddajajo preko organizacije, ki je v občini zadolžena za oddajanje opremljenih sob.
Oprostitev po drugem odstavku tega člena lahko zavezanci uveljavijo s pismeno vlogo, ki jo morajo vložiti do 31. januarja za preteklo leto, h kateri pa morajo priložiti dokumentacijo, s katero dokazujejo način oddajanja opremljenih sob.
VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA
32. člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja plačnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti.
33. člen
Davek od premoženja se plačuje:
1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja, po stopnji 12 %;
2. od poslovnih prostorov, četudi so sestavni deli stanovanjske stavbe, po stopnji 20 %;
3. od stanovan].skih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 50 %.
34. člen
Davek od premoženja se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, če se lastniki teh stavb z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in če se taka stavba ne daje v najem.
IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO
35. člen
Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo je občan in zasebna pravna oseba, ki v Sloveniji pri igrah na srečo zadene dobitek v vrednosti preko 500 dinarjev.
Davek na dobitke od iger na srečo se plača po stopnji 10%.
X.OSTALE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Davčni zavezanci morajo vložiti napovedi za odmero davka najpozneje do 31. januarja za preteklo leto, če ni z zakonom drugače določeno.	,,
37. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog, oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za
6	mesecev.
2. Ce zavezanec izkaže, da zaradi
bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 6 mesecev, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja za-vezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini, zaradi večjih elementarnih nezgod (požar, pogin živine in slično).
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena.
38. člen
Zavezanci iz kmetijstva lahko v letu 1973 izjemoma uveljavljajo olajšavo za otroke na rednem šolanju do 30. 4. 1973.
39. člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
40. člen
Pooblašča sc svet za gospodarstvo in finance občinske skupščine, da lahko v smislu 231. čl. Zakona o davkih občanov na obrazložen predlog pristojnega občinskega upravnega organa davčne službe odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali delno odpiše, če bi sO z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
41. člen
Pristojni občinski upravni organ davčne službe lahko od zavezanca zahteva poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v smislu 233. člena zakona o davkih občanov, če je davčni dolg starejši od šest mesecev od zapadlosti.
42. člen
Občan lahko dobi dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove davčne obveznosti, če ne bi bilo mogoče obveznosti davkov niti prisilno izterjati iz premoženja občana, ki prosi za dovoljenje gostinske dejavnosti.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke do višine, kot to dovoljujejo predpisi.
Davčni organ lahko glede na okoliščine primera zahteva, da se porokove obveznosti zavarujejo z vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist občine Krško.
43. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Številka: 1422-16/73
Datum: 28. marca 1973
Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, i.r.
STR ATM 26 DOLENJSKI LIST - Št. 14 (1201) - 5. aprila 1973
DOLENJSKI LIST - Št. 14 (1201) - 5. aprila 1973 STRAN 27
ŠTEVILKA 9	STRAN	55
124.
Na podlagi 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 8-52/69) in 225. člena statuta občine Krško /Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 4-52/68 in 4-47/69), je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in jia^ seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1973 sprejela
ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi stopnje posebnega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmeija za izobraževanje za leto 1972
1. člen
Podaljša se veljavnost odloka o določitvi stopnje posebnega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje za leto
1972	(Skupščinski Dolenjski list št. 7-75/72) tako, da njegove določbe veljajo tudi v letu 1973.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 1420-9/73
Krško, dne 28. marca 1973
Predsednik občinske skupščine: JOŽE RADEJ, 1. r.
125.
Na podlagi 225. člena statuta občine Krško (Ur. vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4 - 52/68 in 4-47/69), je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne
28.	marca 1973 sprejela
ODLOK o spremembah odkoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 2-19/73) se v 5. členu črtata besedi: • „družbenim in“.
2. člen
V tarifi, ki je sestavni del tega odloka, se črta v oddelku „B-obrtne storitve**, tarifna številka 10.
3. člen
9.	člen se spremeni tako, da se glasi:
„Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, veljati začne z dnem objave.“
4. člen
Odlok o spremembah odloka se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, veljati pa začne osmi dan od dneva objave.
Številka: 1421-2/7 3
Datum: 28. marca 1973
Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, l.r.
OBČINA METLIKA
126.
Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št, 7/72 in 3/73) ter 119. člena statuta občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 19/65) je Skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK o davkih občanov občine Metlika
i.sploSne doloCbe
1. člen
Davki se v občini Metlika plačujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Občani plačujejo po tem odloku;
1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6. davek na dohodek iz premoženja,
7. davek od premoženja,
8. davek na dobitke od iger na srečo.
3. člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov. Glede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena. Zavezanci, ki opravljajo razrez lesa morajo voditi tudi žagarski dnevnik.
Davčna uprava lahko zavezance, ki so stari nad 65 let (moški) oziroma nad 60 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, na njihovo zahtevo oprosti vodenje predpisane poslovne knjige.
Svet za finance lahko na prošnjo oprosti od vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezance iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni) po kriterijih, ki jih sprejme.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
4. Clen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 1,25 %.
5. člen
Za kateggrije dohodkov, od katerih se plačuje davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne
pavšalne osnove:
1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih
- 500 din,
2. za osebe, ki so zaposlene pri krajevnih skupnostih in opravljajo dejavnost izključno za potrebe posamezne krajevne skupnosti in njihovih občanov - 600 din,
3. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma lovskih podjetijih, zavodih, zadrugah in organizacijah
- 500 din,
4. za gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih -'300 din
III.DA VEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje:
1. od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč:
-v III. a skupini po stopnji -14%
- v III. b skupini po stopnji - 11
%
- v IV. skupini po stopnji - 8 %
2. od vrednosti lesa, določenga za posek, ki predstavlja osebni dohodek od gozda, po stopnji - 20 %.
Območje občine se razvrsti v III. in IV. skupino katastrskih občin;
III.	skupina pa se še razdeli v dve podskupini in sicer na podskupino
a.	in podskupino b.
V tretjo skupino spadajo katastrske občine:
a) Krasinec, Metlika, Podzemlj, Primostek in Rosalnice.
b) Božakovo, Bušinja vas, Dobra-vice, Drašiči, Grabrovec, Gradac, Lokvica, Radoviči in Slamna vas.
V četrto skupino spadajo katastrske občine:
Bojanja vas, Dole, Hrast pri Ju-gorju, Radoviča in Sekuliči - del.
Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katastrskega dohodka od negozdnih površin.
7. člen
Poleg oprostitev, določenih z zakonom o davkih občanov, so oproščeni občinskega davka iz kmetijstva tudi zavezanci, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 500 dinarjev, če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih Jaajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3000 din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena se štejejo: Bereča vas. Bojanja vas. Božič vrh, Brezovica, Dole, Dolnji Suhor, Drage, Dragomlja vas. Gor. Suhor, Hrast, Ju-gorje, Krašnji vrh, Krmačina, Mačkovec, Malo Lešče, Radoši, Radoviča, Rakovec, Ravnace, Sela pri Ju-gorju, Škemljevec, Vidošiči in Železniki.
Do oprostitve davka iz kmetijstva iz drugega odstavka tega člena so upravičeni tudi zavezanci, katerih
pretežni del zemljišč, računano po višini katastrskega dohodka, leži v navedenih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca.
8. člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami davčnega zavezanca postala uporabna za 10 let:
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,30 ha, za 8 let:
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a) nizko debelni (jablane, hruške, breskve, marelice in ribez), če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha, za 5 let;
b) visoko debelni (jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje in orehi), če je zasajena površina velika najmanj 0,25 ha, za 10 let.
Olajšave po tem členu se priznajo na prošnjo zavezanca in sicer s pogojem, da so dela opravljena po strokovnih navodilih kmetijskih strokovnih služb, za vinograde pa še posebej, da je delo opravljeno v skladu z odlokom o osnovnih pogojih za načrtno obnovo vinogradov v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 9/70).
9. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter zavezancem davka iz kmetijstva, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in nabavljajo kmetijske stroje ter opremo, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da olajšava:
1. za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za preusmeritev na živinorejsko proizvodnjo, za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, ne more znašati več kot znaša 5-letna odmera davka od kmetijstva;
2. za nabavo strojev in kmetijske opreme ne more znašati več, kot znaša 3-letna odmera davka od kmetijstva.
Za zavezance davka od kmetijstva, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmeta, znaša ta olajšava 40 % od ugotovljene olajšave po 1. odstavku tega člena za posamezno leto.
Olajšava se prizna na posebno za-vezančevo vlogo, ki mora biti vložena do 15. februarja za preteklo leto. Vlogi je potrebno priložiti:
- za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva ureditveni program, ki ga je potrdil za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ, in dokazila o višini vloženih sredstev,
- za vložena sredstva samo v nabavo strojev in kmetijske opreme, dokazila o vloženih sredstvih,
- za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pogodbo o oddajanju turi-.stičnih sob, sklenjeno s turistično
ali gostinsko organizacijo, in dokazila o višini vloženih sredstev.
Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba izvršena ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tekočem in naslednjih štirih oziroma dveh letih. Če vloga ni pravočasno vložena, se za pretekli čas oprostitev skrajša.
Ce upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katera je priznana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve.
10. člen
Zavezanci, ki se organizirano ba-vijo z vzrejo drobnih živali ali drugo intenzivno kmetijsko dejavnostjo (razen vinogradništva) in se jim ne odmerja prispevek iz zdravstvenega zavarovanja kmetov, plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku od osnov 9. a člena zakona o davkih občanov po stopnji 18 %.
Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9. a člena zakona o davkih občanov, znašajo;
Osnova din	Stopnja
do 10.000	18	%
od	10.000	do	20.000	22	%
od	20.000	do	30.000	26%
od	30.000	do	40.000	30	%
od	40.000	do	60.000	32	%
od	60.000	do	80.000	34	%
od	80.000	do	100.000	36	%
nad 100.000	37	%
11. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, katerih družinski člani obiskujejo kmetijske šole, se prizna olajšava
1.000,00 din.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, če otrokova štipendija ne presega 400.- din mesečno: za vsakega otroka, ki se šola v občini Metlika ali pa se dnevno vozi k pouku v šole sosednjih občin po din 500.- ter za ostale, ki stanujejo v kraju šolanja, po 800.- din.
Priznane olajšave uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo, h kateri mora priložiti dokumentacijo, s katero dokazuje uspešno šolanje otrok. Olajšava se lahko uveljavlja do konca koledarskega leta za preteklo šolsko leto in se upošteva v tekočem letu.
12. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana invalidnost, se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 50 %.
Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke od delovnega razmerja ali pokojnine.
13. člen
Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki je osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki
jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za flnance.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA	IZ SAMOSTOJNEGA
OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
14.	člen
Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek ob obrtnih dejavnosti) po dajanskem dohodku se plačuje osnov 9. a člena zakona o davkih občanov po stopnji 10%.
Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine določene po 9. a členu zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 21,5 %. Stopnja davka iz obrtnih dejavnosti, ki se plačuje od osnov, ki presegajo oseb-
ne	dohodke	iz S	). a člena	zakona	o
davkih občanov.			znašajo:		
Osnova din:				Stopnja	
do	10.000			26	%
od	10.000	do	20.000	30	%
od	20.000	do	30.000	34	%
od	30.000	do	40.000	37	%
od	40.000	dO	60.000	40	%
od	60.000	do	80.000	42	%
od	80.000	do	vmioo	44	%
nad 100.000				45	%
		15	. člen		
Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja kjer ima zavezanec delavnico, od tega, če ima dejavnost sezonski značaj in če opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
Najnižji pavšalni letni znesek davka iz obrtnih dejavnosti znaša za posamezne stroke: 1. nekovinska -500 din
2. kovinska - razen kovaštva -1000 din
3. kovaštvo 250 din
4. elektrotehnična 1000 din
5. kemična - 700 din
6. papirna - 600 din
7. lesna - razen kolarstva in so-darstva - 600 din
8. kolarstvo in sodarstvo - 200 din
9. tekstilna 400 din
10. usnjarska in gumarska - 200 din
11. živilska - 500 din
12. popravilo raznovrstnih izdelkov - 300 din
13. stavbarstvo - 1000 din
14. obrtne osebne in druge storitve
a) moško frizerstvo - 500 din žensko frizerstvo - 1000 din
b) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov - 1000 din
c) mlinarstvo - 200 din
č) krpanje, pranje in likanje oblek
-	100 din
d) ostale obrti - 350 din
Pavšalni letni znesek davka ne
more biti višji, kot bi znašal po veljavni davčni stopnji odmerjen davek od dohodka 25.000 dinarjev.
16. člen
Zavezancem se ne odmeri davek iz obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 60 let (moški), oziroma 55 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 celotnega dohodka.
Zavezancu, ki zaposluje vojne ali delovne invalide, se osnova za davek iz obrtnih dejavnosti zmanjša za dohodke invalidnin in otroških prejemkov, ki bi jih prejemali ti invalidi, če ne bi bili zaposleni.
17. člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov, po stopnjah:
1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu — 10 %
2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov - 15 %
3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic - 15 %
4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno -15 %
5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno - 15 %
6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov - 15 %
7. od dohodkov dclavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči — 10 %
8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 15 %
9. od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije 15 %
10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega odstavka 15 %
11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirniške - 15 %
12. od dohodkov, doseženih po
3.	in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov - 15 %
13. od dohodkov potujočih zabavišč - 10 %.
18. člen
Posebne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznavajo vsem zavezancem proizvodne in storitvene obrti in gostinstva.
Olajšava se prizna na pismeno vlogo upravičenca v letu, v katerem je naložba izvršena. Vlogi mora biti priložena dokumentacija o višini vloženih sredstev.
19. člen
Občanu, ki na osnovi predpisanega dovoljenja začne prvikrat opravljati redno obrtno ali gostinsko dejavnost, se prizna naslednja olajšava:
1. za storitveno obrtno dejavnost se oprosti plačilo davka za prvih dvanajst mesecev,
2. za gostinstvo in proizvodnjo obrt se odmerjeni davek za prvih dvanajst mesecev zniža za 50 %.
Ta olajšava ne velja za prenos obrti.
Davka od obrtnih dejavnosti v od-
stotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim in dohodki, ki jih prejmejo posamezniki za obiranje hmelja.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUAL-TSIIH STORITEV
20.	člen
Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje do osnov 9. a člena zakona o davkih občanov po stopnji 10 %.
Zavezanci davka iz intelekttual-nih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, plačujejo od osnov, do višine, določene po
9.	a členu zakona o davkih občanov še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 21,5%.
Stopnje davka iz intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9. a člena zakona o davkih občanpv, znašajo:
Osnova din			Stopnja
do	10.000		31%
od	10.000 do	20.000	35 %
od	20.000 do	30.000	39 %
od	30.000 do	40.000	42 %
od	40.000 do	60.000	45 %
od	60.000 do	80.000	47 %
od	80.000 do 100.000		49 %
nad 100.000			50%
21. člen
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ali ker ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegli letni dohodek po odbitku stroškov v višini
25.000 dinarjev, se odmeri davek k pavšalnem letnem znesku.
Pavšalni letni znesek davka ne more biti nižji od 600 din in he višji, kot znaša po veljavni davčni stopnji odmerjeni davek od dohodka
25.000 dinarjev.
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, se ugotovljeni pavšalni letni znesek davka poveča 50 %.
22. člen
Občinski davek iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 %.
VI.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
23. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se plačuje od vsakega posameznega dohodka, znaša 3 %.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 10 % od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
DOLENJSKI LIST-St. 14 (1201)-5. aprila 1973 " STRAN 29
1. od reklamnili slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah,
4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih.in na
podobnih prireditvah.
24. člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
25. člen
Davek na dohodek od premoženja sc plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din			Stopnja
do	10.000		20%
od	10.000 do	20.000	25 %
od	20.000 do	30.000	30 %
od	30.000 do	50.000	40%
od	50.000 dO 100.000		50%
nad 160.000			60%
26. člen
Davek na dohodke od premože-\ nja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davk se ne plačuje, če so pretekla 3 leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega 5.000 din.
27. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 % stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in vikend hišic, pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, sc odštejejo stroški v višini 60 %.
28. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodek od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 5.000 dinarjev letno.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, se prizna posebna olajšava v višini 50%.
Priznanje olajšave po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, da je zavezance oddajal sobe tudi na kakšen drug način, se omenjena olajšava ne prizna.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
29. člen
Davek od premoženja se plačuje;
1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja in garaž, po stopnji 10 %,
2. od poslovnih prostorov, če tudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 20 %,
3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 50 %.
30. člen
Davek od premoženja se v občini Metlika ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 143. b členu republiškega zakona o davkih občanov ter od stavb v krajih, ki se po odloku o urbanističnem programu občine Metlika ne urejajo z urbanističnim ali z zazidalnimi načrlji.
Davka na dohodke od stavb so oproščeni tudi zavezanci, katerih mesečni osebni dohodek na družinskega člana no presega 600 dinarjev.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se plačuje davek od premoženja od stavb, delov stavb in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih ali dajejo v najem.
Oprostitev iz drugega odstavka tega člena se prizna na vlogo zavezanca, kateri morajo priložiti dokazila o višini dohodka, doseženega v letu, za katerega se davek odmeri. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGRE NA SRECO
31. člen
Davek na dobitke od igre na srečo se plačuje po stopnji 10 %.
X.	ODLOG PLACILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
32. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih;
1. Ce zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši do dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke. Vendar največ za 6 mesecev.
2. Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 6 mesecev. Odlog ali obročno plačevanje sc lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz km^'tijstva sc zamudne obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo.
XI.	POROŠTVO
33. člen
Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna
svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo.
Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občariov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino ali posedujeta nepremičnine.
Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10 % osebnih dohodkov, pokojnine oziroma vrednosti nepremičnin.
V	poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec dolga poravnati svoj dolg, ker sc od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
XII.	KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE PREMOŽENJA
34. člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja po datke o svojem premoženju in načinu njegove prodobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
XIII.	OSTALE IN KONCNE
doloCbe
35. člen
Rok za vložitev napovedi za odmero davka je 31. januar, če ni z zakonom drugače določeno.
36. člen
Pooblašča se svet za gospodarstvo in tlnancc občinske skupščine, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
37. člen
Z dnem, ko začne veljati ta ouiok, neha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 7-102-1972).
38. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa sc od 1. januarja 1973.
Številka: 422-2/71
Datum; 30/3-1973
Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE,1. r.
OBČINA NOVO MESTO
127.
Na podlagi 6. in 10. Člena zakona
o	davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1973 (Uradni list SRS št. 54/72) in 126. ter 238. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 3/68) je občin.ska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOCBE
1. člen
Davki se v občini Novo mesto plačujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Občni plačujejo po tem odU^ku:
1. davek od osebnega dohoaka iz delovnega razmerja,
2. davek od osebnega dohodka iz kmef^ijske dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6. davek na dohodke iz premoženja,
7. davek od premoženja,
8. davek na dobitke od iger na srečo.
3. člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od osebnega dohodka in samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov. Glede vrste in načina vodenja te evidence so uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena. Zavezanci, ki opravljajo razrez lesa, morajo voditi tudi žagarski dnevnik.
Davčna uprava lahko zavezance, ki so stari na 65 let (nio.ški) oziroma nad 60 let (ženske) ih ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Davčna uprava lahko oprosti te obveznosti tudi zavezance, ki se ukvarjajo z obrtjo, ki izumira (kovaštvo, kolarstvo. čevljarstvo, mlinar.stvo, itd.).
Svet za finance laliko na prošnjo oprosti od vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezanca iz prvega odstavka tega člena,-če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni) po kriterijih, ki jih sprejme.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
4. člen ^
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 2,13 %.
5. člen
Za kategofije dohodkov, od katerih .se plačuje davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pav-■šalne osnove;
1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih
-	500 din,
2. za osebe, ki so zaposlene pri krajevnih skupnostih in opravljajo dejavnost izključno za potrebe posamezne krajevne skupnosti in njihovih občanov - 600 din,
3. za ribiče in lovce, zaposlene v
I
t
ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah
- 500 din,	'
4. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev - 400 din,
5. za gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih -200 din.
6. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem organizacije združenega dela, katere imajo od skupnega števila vseh zaposlenih nad 20 % invalidov na poklicni rehabilitaciji ali zaposlenih invalidov in oseb na habilitaciji.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
7. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje:
1. od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč:
- v II. skupini, po stopnji 18 %
- v III. a skupini, po stonji 15 %
- v III. b skupini, po stopnji 12 %
- v IV. a skupini, po stopnji 8 %
- v IV b skupini, po stopnji 4 %
2. od vrednosti lesa, določenega za posek, ki prestavlja osebni dohodek od gozda, po stopnji - 20 %.
Območje občine se razdeli na posamezne skupine katastrskih občin, kakor sledi:
1. v II. skupino spadajo katastrske občine: Bršljin, Gor. Straža, Gotna vas, Kandija, Novo mesto, Ragovo in Šmihel pri Novem mestu,
2. v III. a skupino spadajo katastrske občine: Dobrava, Dol. Toplice, Družinska vas. Gor. Orehovica, Gorenja vas, Gorenje Polje, Gradišče, Jurka vas, iMirna peč, Mršeča vas, Ostrog - del, Podturn, Polhovi-ca. Prečna Smolenja vas. Stara vas pri Škocjanu, Šentjernej in Šentpe-ter,
3. v III. b skupino spadajo katastrske občine: Bela cerkev. Brusnice, Crešnjice, Daljnji vrh. Dvor, GIo-bodol, Hmeljčič, Lakovnice, Poljane, Potov vrh, Stopiče, Stranska vas, Težka voda, Tomažja vas. Veliki Podljuben, Vrhpolje, Zagorica, Zagrad, Zbure, Ždinja vas in Žužemberk,
4. v IV. a skupino spadajo katastrske občine: Ajdovec, Brezova reber, Cerovec, Dobindol, Dole, Gabrje, Golobinjek, Gor. Križ, Harinja vas, Hrušica, Orehovec - del. Reber, Stavča vas, Šmihel pri Žužemberku, Trebelno - del, Vinja vas. Zajčji vrh in Žaloviče,
5. v IV.b skupino spadajo katastrske občine: Hinje, Podstenice -del, Sela pri Hinjah, Smuka - del. Stare žage. Vel. Lipje in Žvirče.
Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katastrskega dohodka od negozdnih površin.
8. člen
Poleg oprostitev, določenih z zakonom o davkih občanov, so oproščeni občinskega davka iz kmetijstva tudi zavezanci, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih povr-
šin ne presega 500 dinarjev, če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3000 din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena se štejejo:
- vsa naselja v k.o. Ajdovec, Brezova reber, Cerovec, Gor. Križ, Hinje, Lakovnice, Reber, Sela pri Hinjah, Stare Žage, Šmihel pri Žužemberku. Veliko Lipje, Vinja vas. Zajčji vrh in Žvirče,
- v k.o. Bela cerkev: Vinji vrh
- v k.o. Brusnice: Dol. Suhadol
- v k.o. Crešnjice: Dol. Grčevje, Golušnik - del. Sred. Grčevje - del. Gor. Grčevje, Koti in Paha - del,
- v k.o. Dobindol: Dobindol -del. Gor. Sušice, Uršna sela, Verdun in Drganja sela - del
- v k.o Dole: Jelendol, Gor. Dole in S ego nje
- v k.o. Dvor: Vinkov vrh
- v k.o. GalSrje: Gor. Suhadol in Jugo rje,
- v k.o. Golobinjek: Golobinjek in Grž vrh
- v k.o. Gor. Polje: Drenje
- v k.o. Harinja vas: Stravberk, Sela pri Stravberku, Vrh pri Pahi in Paha - del,
- v k.o. Hmeljčič: Cemše
- v k.o. Hrušica: Pangjrč grm
- v k.o. Jurka vas: Dol. Mraševo in Derganja sela - del
- v k.o. Orehovec: Mali Ban in Veliki Ban,
- v k.o. Ostrog: Rakovnik
- v k.o. Podstenice: Podstenice
- v k.o. Podturn: Bušinec, Vel. Rigelj in Cerovec
- v k.o, Poljane; Mali Rigelj
- v k.o. Prečna: Suhor pri Prečni in Kuzarjev kal
- v k.o. Smuka: Kunče
- v k.o. Stara vas: Stopno in Stara Bučka
- v k.o. Stavča vas: Lašče
- v k.o. Šentjernej: Vrbovce in Drča - del
- v k.o. Trebelno: Srednje Grčevje - del
- v k.o. Veliki Podljuben: Gor. Mraševo, Mali Podljuben, Veliki Podljuben in Petane
- v k.o. Vrhpolje: Apnenik, Drča
-	del, Javorovica, Mihovo in Vratno
- v k.o. Zagorica: Globočdol, Gor. Kamenje in Dol. Kamenje
- v k.o. Zagrad: Gabernik, Goriška gora, Male Poljane in Klenovik
- v k.o. Zbure: Celevec, Dol pri Smarjeti, Grič pri Klevevžu, Mala Strmica in Sela pri Zburah
- v k.o. Žaloviče:	Žaloviče, Obrh in Šmarješke Toplice
- v k.o. Ždinja vas: Golušnik -del in Trška gora
Do oprostitve davka iz kmetijstva iz drugega odstavka tega člena so upravičeni tudi zavezanci, katerih pretežni del zemljišč, računano po višini katastrskega dohodka, leži v navedenih višinskih krajih, fte glede na kraj bivališča zavezanca.
9.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami davčnega zavezanca postala uporabna, za 10 let,
, 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha, za 5 let,
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a) nizko debetni (jablane, hruške, breskve, marelice in ribez), če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha, za 5 let,
b) visoko debelni (jat>lane, hruške, češčlje, slive, češnje višnje in orehi), če je zasajena površina velika najmanj 0,25 ha, za 10 let.
Vse naveden^olajšave se priznajo, če so dela izvršena po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo.
10.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turističAe namene ter za-, vezancem davka iz kmetijstva, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter drugim zavezancem iz kmetijstva, ki imajo pogodbo o kooperacijskem sodelovanju in nabavljajo kmetijske stroje ter opremo, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da olajšava:
1. za preureditev .stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, ne more znašati več kot znaša 5-letna odmera davka od kmetijstva,
2. za nabavo strojev in kmetijske opreme ne more znašati več kot znaša 3 letna odmera davka od kmetijstva.
Za zavezance davka od kmetijstva, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmeta, znaša ta olajšava 40 % od ugotovljene olajšave po 1. odstavku tega člena za posamezno leto.
Olajšava .se prizna na posebno za-vezančevo vlogo, ki rtfbra biti vložena do 15. februarja za preteklo leto. Vlogi je potrebno priložiti:
- za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva ureditveni program, ki ga je potrdil za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ in dokazila v višini vloženih sredstev,
- za vložena sredstva samo v nabavo strojev iz kmetijske opreme, dokazila o vloženih sredstvih,
- za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pogodbo o oddajanju turističnih sob, sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo in dokazila o višini vloženih sredstev.
Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba izvršena ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tekočem in naslednjih Štirih oziroma dveh letih. Ce vloga ni pravočasno vložena, se za pretekli čas oprostitev skrajša.
Ce upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stro-
je in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katera je prizhana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve.
11. člen
Zavezanci, ki se organizirano ba-vijo z vzrejo drobnih živali ah drugo intenzivno kmetijsko dejavnostjo (razen vinogradništva) i^ se jim ne odmerja prispevek iz zdravstvenega zavarovanja kmetov, plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku dcj osnov 9. a člena zakona o davkih občanov po stopnji 18 %.
Stopnja davka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9. a člena zakona o davkih občanov, znašajo:
Osnova din	Stopnja
do 10.000	18	%
od	10.000	do	20.000	22%
od	20.000	do	30.000	26%
od	30.000	do	40.000	29 %
od	40.000	do	60.000	32 %
od	60.000	do	80.000	34 %
od	80.000	do	100.000	36 %
nad 100.000	37	%
12. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, katerih družinski člani obiskujejo šolo za kmetovalce, sc prizna olajšava 1.000 din.
Priznanje olajšave uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo, h kateri mora priložiti dokumentacijo, s katero dokazuje uspešno šolanje otrok. Olajšava se lahko uveljavlja do konca koledarskega leta za preteklo .šolsko leto in se upošteva v tekočem letu.
l 3. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana invalidnost, .sc prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 50 %.
Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke od delovnega razmerja ali pokojnine.
14. člen
Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki je osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za finance.
IV.	DAVEK OD »OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH -GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
15. člen
Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:	davek	od
obrtnih dejavnosti) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov 9.a člena zakona o davkih občanov po stopnji 12,00 %.
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine določene po 9.a členu zakona o davkih občanov, še
STR SAN 30 dolenjski LIST-Št. 14 (1201)-5. aprila 1973
t^ 0\ , v* I
es
*5
a
es
o
(S
H
M
13
S
Z
<
er
0^
H
c/}
posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 21,5 %.
Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9. a člena zakona o davkih občanov, znašajo:
Osnova din:	Stopnja
do 10.000	26	%
od	10.000	do	20.000	30%
od	20.000	do	30.000	34%
od	30.000	do	40.000	37 %
od	40.000	do	60.000	40%
od	60.000	do	80.000	42%
od	80.000	do	100.000	44 %
nad 100.000	45	%
16.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti je odvisna od vrste gbrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavezanec delavnico,, od tega, če ima dejavnost sezonski značaj in če opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, se po na-* vedenih merilih ugotovljen pavšalni ietni znesek davka poveča za 50 %.
Najnižji pavšalni letni znesek davka iz obrtnih dejavnosti znaša za posamezne stroke:
1. nekovinska - 500 din
2. kovinska - razen kovaštva -1000 din
3. kovaštvo — 250 din
4. elektrotehnična -- 1000 din
5. kemična - 700 din j
6. papirna - 600 din
7. lesna - razen kolarstva in so-darstva - 600 din
8. kolarstvo in sodarstvo - 200 din
9. tekstilna - 400 din
10. usnjarsk« in gumarsk* - 200 din
11. živilska - 500 din
12. popravilo raznovrstnih izdelkov - 300 din
13. stavbarstvo - 1000 din
14. obrtne osebno in druge storitve;
a) moško frizerstvo - 500 din,
žensko frizerstvo - 1000 din
b) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 1000 din
c) miinarstvo - 200 din
č) krpanje, pranje in likanje perila in.oblek - 100 din
d) ostale obrti - 350 din.
Pavšalni letni znesek davka ne
more biti višji, kot bi znašal o veljavni davčni stopnji odmerjen davek od dohodka 25.000 dinarjev.
17.	člen
Zavezancem se ne odmeri davek iz obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din celotnega dohodka.
Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti zavezancev, telesnih invalidov, se zmanjša za en in pol zneska najnižje pokojnine pri 100 % invalidih; pri ostalih se ta znesek zmanjša v skladu s stopnjo invalidnosti zavezanca s tem, da se upošteva stopnja invalidnosti nad 30 %. Tako ugotovljeni znesek se za vsakega več kot enega zaposlenega zmanjša za 10 %.
Zavezancu, ki zaposljuje telesne
invalide, se osnova iz obrtnih dejavnosti zmanjša za znesek najnižje pokojnine pri 100 % invalidih, pri ostalih se ta znesek zmanjša v skladu s stopnjo invalidnosti zaposlenega invalida s tem, da se upošteva stopnja invalidnosti nad 30 %.
18.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov, po stopnjah:
1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu - 10 %
2. od prejemkov, zavarovalnih poverjenikov - 15 % ^
3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo mali avtorskih pravic
-	15 %
4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno —
15 %
5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno - 15 %
6. od provizij poslovnih agnetov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov - 15 %
7. od dohodkov delavcev, doseže-. nih z opravljanjem deL ob pretežni
uporabi lastne telesne moči - 10%
8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 15 %
9. od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije - 15 %
10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke
^ iz 1. do 9. točke tega odstavka - 15 %
11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvir n iške \S^/r
12. od dohodkov, doseženih po
3.	m 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 15 %
1 J. od dohodkov potujočih zabavišč - 10%.
19. člen
Posebne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznavajo vsem zavezancem proizvodne in storitvene obrti in gostinstva.
Olajšava se prizna na pismeno vlogo upravičenca v letu, v katerem je naložba izvršena. \'logi mora biti priložena dokumentacija o višini vloženih sredstev.
20. člen
Občanu, ki na cfsnovi predpisanega dovojje-nja začne prvikrat opravljati redno obrtno ali gostinsko dejavnost, se prizna naslednja olajšava:
1. za storitveno obrtno dejavnost sc oprosti plačilo davka za prvih dvanajst mesecev,
2. za gostinstvo in proizvodno obrt se odmerjeni davek za'prvih dvanajst mesecev zniža za 50 %.
Ta olajšava ne velja za prenos obrti.
Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim in dohod-
ki, ki jih prejmejo posamezniki za obiranje hmelja.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
21.	člen
Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev), po d(*jarAkem dohodku se plačuje do osnov 9 a člena zakona o davkih občanov po stopnji 12,00 %.
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, plačujejo od osnov, do višine določene po 9 a členu zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 21,5%.
Stopnje davka iz intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9a člena zakona o davkih občanov, znašajo:
osnova din				stopnja
do	10.000			31 %
od	10.000	do	20.000	35 %
od	20.000	do	30.000	39 %
od	30.000	do	40.000	42%
od	40.000	do	60.000	45 %
od	60.000	do	80.000	47 %
od	80.000 do		100.000	49 %
nadlOO.OOO				50%.
22. člen
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ali, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegU letni dohodek po odbitku stroškov v višini
25.000 dinarjev, se odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Pavšalni letni znesek davka ne more biti nižji od 600 din in ne višji, kot znaša po veljavni davčni stopnji odmerjeni davek od dohodka
25.000 dinarjev.
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, se ugotovljeni pavšalni letni znesek poveča 50%.
23. člen
Občinski davek iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 %.
VI.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNICNIH IZBOLJŠAV
24. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se plačuje od vsakega posameznega dohodka, znaša 3 %.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 10 % naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ka-
. kor tudi od reprodukcij takih del;
2. od raznik skic in risb, stripov.
križank in drugm ^dobnih del;
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih ina zabavno-glasbenih prireditvah;
4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah,
25. člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti^ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
26. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
osnova din	stopnja
do 10.000	20	%
od	10.000	do	20.000	25 Sf
od	20.000	do	30.000	30%
od	30.000	do	50.000	40%
od	50.000	do	i00.000	50%
nadlOO.OOO	60%.
27. člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če so pretekla 3 leta od dneva, ko je bilo premoženja pridobljeno in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega 5.000 din.
28. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 % stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in vikend hišic, pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od clohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60 %.
29. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodek od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 5.000 dinarjev letno.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, se prizna posebna olajšava v višini 50%.
Priznanje olajšave po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Ce davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kakšen drug način, se omenjena olajšava ne prizna.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
30.	člen
Davek od premoženja se plačuje.
1.	od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja in garaž.
po stopnji 10 %,
2. od poslovnih prostorov, če tudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 20 %,
3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 50 %.
31.	člen
Davek od premoženja se v občini Novo mesto ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 143. b členu republiškega zakona o davkih občanov ter od stavb v krajih, ki se po odloku o urbanističnem programu občine Novo mesto ne urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti.
Davka na dohodke od stavb so oproščeni tudi zavezanci, katerih mesečni osebnih dohodek na družinskega člana ne presega 600 dinarjev.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se davek od premoženja plačuje od stavb, delov stavb in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih ali dajejo v najem.
Oprostitev iz drugega odstavka tega člena se prizna na vlogo zavezanca, kateri mora priložiti dokazila
o	višini dohodka doseženega v letu za katerega se davek odmeri.
IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGRE NA SRECO
-32. člen
Davek na dobitke od igre na sre-,čo se plačuje po stopnji 10 %.
X. ODLOG PLACILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
33. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih jo biPobda-včen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 6 mesecev.
2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 6 mesecev. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne, obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo.
XI.	POROŠTVO
34. člen
Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo.
Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata
osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino, ali posedujeta nepremičnine.
Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10 % osebnih dohodkov, pokojnine oziroma vrednosti nepremičnin.
V	poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec dolga poravnati svoj dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
XII. KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE PREMOŽENJA
35. člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določdnimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
XIII. OSTALE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Rok za vložitev napovedi za odmero davka je 31. januar, če ni z zakonom drugače določeno.
37. člen
Pooblašča se svet za finance občinske skupščine, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
38. člen
Z dnem, ko začne veljati, ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 5/72).
39. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Številka; 422-09/64
Datum: 29. 3. 1973
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto:
AVGUST AVBAR, 1. r.
OBČINA RIBNICA 128.
Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/72 in 3/73), 30. člena zakona o financiranju družbeno-po-litičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1973 (Uradni list SRS št. 54/72) in 140. člena statuta občine Ribnica, je skupščina občine Ribnica na seji občinsicega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. 3. 1973 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Davki se v občini Ribnica plačujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5. davek iz osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6. davek na dohodek iz premoženja,
7. davek od premoženja,
8. davek na dobitke od iger na srečo.
3. člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih, gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. Glede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe 3. odstavka 22. člena zakona o davkih občanov.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
4. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 4,95 %.
5. člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove:
1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih
-	500,00 din
2. za osebe, ki so zaposlene pri krajevnih skupnostih in opravljajo dejavnost izključno za potrebe posameznih krajevnih skupnosti in njihovih občanov — 800,00 din
3. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah -
800.00 din
4. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev - 500,00 din
5. za gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih
500.00 din
6. člen
Davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po občinski stopnji ne plačujejo krajevne skupnosti na območju občine Ribnica ter komunalno podjetje Ribnica.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
7. člen
Za odmero davka od kmetijstva se območje občine Ribnica jazdeli na dve skupini katastrskih občin in sicer:
III. skupina; k.o. Dolenja vas, k.o. Goriča vas, k.o. Gorenja vas, k.o. Jurjeviča, k.o. Prigorica, k.o. Ribnica, k.o. Sodražica, k.o. Sušje, k.o. Vinice, k.o. Zamostec.
IV. skupina: k.o. Dane, k.o. CJo-ra, k.o. Grčarice, k.o. Hrib, k.o. Podpoljane, k.o. Rakitnica, k.o. Retje, k.o. Sv. Gregor, k.o. Travnik, k.o. Velike Poljane, k.o. Žimarice.
8. člen
Davek od kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah katastrskih občin po stopnji, določeni za posamezno skupino katastrskih občin, v kateri leži zemljišče ter znaša;
a) za III. skupino 10 %
b) za IV. skupino 3 %.
Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se pla čuje v vseh skupinah katastrskih občin po proporcialhi stopnji 20 %.
9. člen
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iz krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi. Oprostijo se zavezanci, če skupni letni katastrski dohodek od negoznih površin ne pre»ega
4.000	din. Za višinske kraje iz prejšnjega odstavka tega člena so do'oče-ne vasi in zaselki:
1. vsi kraji naslednjih katastrskih občin: k.o. Gora, k.o. Grčarice, k.o. Hrib, k.o. Podpoljane, k.o. Retje, k.o. Sv. Gregor, k.o. Travnik, k.o. Velike Poljane, k.o. Žimarice.
2. Dane v k.o. Dane,
3. Dolenji Lazi in Zapuže v k.o. Gorenja vas,
4. Lipovec, Makoša in Otavice v k.o. Goriča vas,
5. Kot v k.o. Jurjeviča,
6. Zadolje v k.o. Prigorica,
7. Brinovščica, Črncc, Graben in Hojče v k.o. Sodražica,
8. Gorenji Lazi, Hudi konec, Preska in Sinovica v k.o. Vinice,
9. Nova Štifta in Ravni dol v k.o. Zamostec.
10. člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč;
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za 10 let,
2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za 5 let.
Oprostitve po 1. odstavki tega člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca davka in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodilom so bile izvršene spremembe zemljišč.
Začasna oprostitev davka teče od
1.	januarja prihodnjega leta po iz-poliiitvi pogojev za oprostitev.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni pKjklic in vlagajo sredstva za namene iz 3. in 4. odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna posebna olajšava, ki znaša 50 % vloženih sredstev, vendar olajšava ne
C/3
H
>
Z
K)
>C
DOLENJSKI LIST - Št. 14 (1201) - 5. aprila 1973
sme presegati 5-letne odmere prispevka iz kmetijske dejavnosti. Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva za gradnjo govejih hlevov z najmanj
15	stojišči, gradnjo kokošnjakov za nad 500 nesnic ali 3.000 brojlerjev in nabavo kmetijskih strojev z vrednostjo najmanj 30.000 din. Ta davčna olajšava ne sme presegati 3-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
Olajšava se prizna na posebno za-vezančevo vlogo, ki mora biti vložena do 15. februarja za preteklo leto. Vlogi je treba priložiti;
- za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva ureditveni program, ki ga je potrdil za kmetijstvo pristojni občinski organ, in dokazila o višini vloženih sredstev,
- za vložena sredstva, samo v nabavo strojev in kmetijske opreme, dokazila o vloženih sredstvih. Olajšava po tem odstavku pripada tudi zavezancu, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga v prejšnjem odstavku presega navedeni znesek,
- za preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pogodbo o oddajanju turističnih sob, sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo in dokazila o višini vloženih sredstev.
Ce upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji navedene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva. za katera je priznana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtu-jitvo.
12. člen
Davčnun zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju, na poklicnih. srednjih, višjih m visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša
500.00 din letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da otrok ne dosega lastnega dohodka
500.00 din mesečno iz naslova štipendije ah vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. Davčna uprava občine odloči o posebni olajšavi z odločbo.
13. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana invalidnost, se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem. da se upošteva invalidnost nad 50 %.
Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva .še dohodke od delovnega razmerja ali pokojni-
14.	člen
Škoda, nastala zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dohodkov, je osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov. Oceni jo posebna komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za finance.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
15. člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka i?. delovnega razmerja po stopnji 11 %.
Občani, katerim opravljanje obrtnih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz prvega odstavka tega člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20	.
Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah:
Presežek	Stopnja
do 10.000	35
od	10.000 do	20.000	39	%
od	20.000 do	30.000	43	9?
od	30.000 do	40.000	47	9?
od	40.000 do	60.000	5\	7r
od	60.000 do	80.000	54
od 80.000 do 100.000	579^
nad 100.000	60	9?
16. člen
Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, kateri s pravilno vodenimi poslovnimi knjigami, predpisanimi s tem odlokom dokažejo, da v preteklem letu niso presegli z zakolom določenega dohodka in ki ne zaposlujejo tuje delovne sile ter se pretežno ne ukvarjajo z obrtno proizvodnjo.
Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dolu)dka iz obrtnih dejavnosti je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavezanec delavnico, od tega, če ima dejavnost sezonski značaj in če opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
Najnižji pavšalni letni znesek davka iz obrtnih dejavnosti znaša za posamezne stroke:
1. lončarstvo	200,00	din
2. kovaštvo	250,00	din
3. ključavničarstvo	l	.000.00 din
4. finomehanika	1.000,00 din
5. kleparstvo	750,00	din
6. avtokleparstvo	1.000,00 din
7. avtomehanika	l .000.00 din
8. avtoličarstvo	1.000.00	din
9. urarstvo	800,00	din
10. električarstvo	1.000,00 din
11. avtoelektričarstvo	1.000,00 din
12. mizarstvo	600,00	din
13. tapetništvo	400,00	din
14. kolarstvo	300,00	din
15.sodarstvo	300.00	din
16. rezbarstvo	300,00	din
17. moško krojaštvo	400,00 din
18. žensko krojaštvo	400.00 din
19. pletiljstvo	350,00	din
20. sedlarstvo	300,00	din
21. vulkanizerstvo	300.00 din
22. knjigovezništvo	300,00 din
23. kamnoseštvo	600,00 din
24. zadidarstvo in
fasadarstvo	700,00 din
25. tesarstvo	700,00 din
26. soboslikarstvo	700,00 din
27. pečarstvo, oblaganje s keramičnimi ploščicami?00.00 din
28. krovstvo	’OO.OOdin
29. polaganje parketa	700,00 din
30. polaganje podov
iz umetnih mas	500,00 din
31. inštalaterstvo	500,00 din
32. moško frizerstvo	400,00 din
33. žensko frizerstvo	600,00 din
34. fotografstvo	400,00 din
35. žaganje drv	300,00 din
36. ostale storitve	350,00 din
Pavšalni letni znesek davka ne more biti višji kot bi znašal po veljavni davčni stopnji odmerjeni davek od dohodka 25.000,00 din.
17. člen
Zavezancem davka od obrtne dejavnosti. moškim, starim nad 60 let in ženskam, starini nad 55 let, se prizna 20 '■‘/'r olajšava od odmerjenega davka, ki pripada občini, če opravljajo obrtno storitveno dejavnost. Zavezancem, moškim, starim nad 65 let. in ženskam, starim nad 60 let. ki sami brez pomoči opravljajo storitveno dejavnost in ne presegajo celotnega dohodka 10.000,00 din. se davek ne odmeri.
18. člen
Posebne olajševe zavezancev, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo. se priznavajo vsem zavezan-tem proizvodnje in storitvene obrti in gostinstva.
19. člen
Občanu, ki na osnovi predpisanega dovoljenja začne prvikrat opravljati redno ohrt ali gostinsko dejavnost, se prizna naslednja olajšava;
1. ?a storitveno obrtno dejavnost (razen avtoprevozništva) se oprosti plačilo davku za prvih 12 mesecev.
2. za gostinstvo se odmerjeni davek za prvih 12 mesecev zniža za 50 V..
la olajšava ne velja za prenos obrti.
20. člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od Vsakega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah :
1. od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu 10%;
2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov 20 %;
3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 20 %;
4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno 20 %:
5. od zbiranja naročil za knjige, časopise in revije 20 %;
6	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 20 %;
7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, 15 %;
8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti;
a)	od prevozništva in tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno
živino .15 %;
b) z^ motornimi vozili 20 %;
c) od prevoza mleka in pluženja snega 10 %
9. od dohodkov delavcev, ki pri-kjžnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državTte organe in druge organizacije 25 %;
10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do 9. točke teca odstavka, 25 %;
11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti ali z razmnoževanjem ali z izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirniške, 20
12. od dohodkov, doseženih po
3.	in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 15 %;
13. od dohodkov potujočih zabavišč 20
14. občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah. ki znašajo;
a) od dohodkov domače obrti 5 %,
b) od dohodkov raznašalcev dnevnega časopisa, pakiranja izdelkov domače obrti in ščipalk ter lesene embalaže 10 7(.
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so pretežno rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic, lesenih kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje ter čipk in obodov za izdelovanje sit in rešet.
Od dohodkov, doseženih z obrtno proizvodnjo, ni mogoče odmerjati davka po odbitku.
Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim.
V	DAVEK OD OSI BNI GA DO HODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTEILKTLAL-NIH STORITEV
21.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne storitve ali negospodarske storitve, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 11 %.
Občani, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz prvega odstavka tega člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov po stopnji 20 %.
Občani, ki presegajo dohodek po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah:
Presežek do 10.000
Stopnja
40%
od	10.000 do	20.000	44%
od	20.000 do	30.000	48 %
od	30.000 do	40.000	52%
od	40.000 do	60.000	56%
od	60.000 do	80.000	59%
od	80.000 do 100.000		62%
nad 100.000			65 %
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz -samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki z^^i zmanjšane dek)vne sposobnosti ali ker ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegli letni dohodek po odbitku stroškov 25.000 dinarjev, se odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Pavšalni letni znesek davka ne more biti ni^i od 400 din in ne višji kot znaša po veljavni davčni stopnji odmerjeni davek od dohodka
25.000	dinarjev.
22. člen
Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega zneska (davek po odbitku) plačujejo občani po stopnji 30 % od naslednjih virov dohodkov:
- od priložnostnega opravljanja storitev organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam,
- od opravljanja dela organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih,
- od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih,
- od dohodkov tujih strokovnjakov, ki opravljajo delo po pogodbi, sklenjeni v skladu s pogodbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo organizacijo združenega dela po določbah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij za njihovo delo pri domači organizaciji združenega dela.
VI.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNICNIH IZBOLJŠAV
23. člen
Občinski davek iz osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšal, ki se plačuje od vsakega posameznega dohodka, znaša 8 %.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 10 % od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafUmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2. od raznih slik in riđ?, stripov, križank in drugih podobnih del,
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno - glasbenih prireditvah,
4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah,
24. člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet občin-
ske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo.
VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
25. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din	Stopnja
do 10.000	20	%
od	10.000 do	20.000	25 %
od	20/000 do	30.000	30%
od	30.000 do	50.000	40%
od	50.000 do	100.000	50 %
nad 100.000	60	%
26. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če so pretekla tri leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno •-in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega
5.000 din.
27. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 50 % stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in vikend hišic pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60 %.
28. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodek od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo
3.000 din letno.
Ne plačujejo tega davka tudi zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način in če dohodek iz tega naslova v koledarskem letu ne presega
5.000 din.
Priznanje oprostitve po drugem odstavku tega člena lahko uveljavi zavezanec s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. 1. za preteklo leto, h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Ce davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kak drug način, se omenjena oprostitev za celoten dosežen dohodek ne prizna.
VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA
29. člen
Davek od premoženja se plačuje:
1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanje po stopnji 10 %,
2. od poslovnih prostorov, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 15 %,
3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 50 %.
30. člen
Davek na premoženja se v občini Ribnica ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 143. členu republiškega zakona o davkih občanov ter:
1. od vseh stavb v krajih, ki so po
9.	členu tega odloka uvrščeni v IV. skupino katastrskih občin, razen od prostorov, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost.
2. od stavb III. skupine katastrskih občin, če se lastnikom odmerja prispevek od zdravstvenega zavarovanja kmetov.
Davka na dohodke od stavb so oproščeni tudi zavezanci, katerih mesečni dohodek na družinskeg: člana ne presega 600 din.
Ne glede na določbe 1. in 2. od stavka tega člena, se davek od pre moženja plačuje od stavb, delov stavb in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno).
Oprostitev iz drugega odstavka tega člena se prizna na vlogo zavezanca, kateri mora priložiti dokazila
o	višini dohodka, doseženega v letu, za katerega se davek odmeri.
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO
31. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %. X. ODLOG PLAČILA IN OBROCNO ODPLAČEVANJE DAVKOV
32. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog ali obrćčno odplačevanje se lahko prizna od časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 6 mesecev.
2. Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
3. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne obresti v primeru odloga ne zaračunavajo.
XI.	POROŠTVO
33. člen
Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svojih obveznosti od dneva, ko je zapadlo v plačilo.
Poroštvo obsega oveijeno pismeno izjavo dveh občanov, ki ima^a osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino, ali posedujeta nepremičnine.
Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10 % osebnih dohodkov, pokojnine oz. vrednosti nepremičnin.
-	V poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec dolga poravnati svoj
f-
dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
XII. KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA
34. člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, ob pogojih in merilih, o katerih se občinske skupščine medsebojno dogovore.
XIII. OSTALE IN KONCNE DO-
loCbe
35. člen
Rok za vložitev napovedi za odmero davka je 31. januar, če ni z zakonom drugače določeno.
36. člen
Pooblašča se svet za finance občinske skupščine, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Za kmečke in kmečko-pokojnin-ske zadeve odloča posebna komisija, ki je imenovana od občinske skupščine.
37. člen
Ta odlok začne veljati takoj, ko ga sprejmeta oba zbora občinske skupščine Ribnica, uporablja pa se od 1. 1. 1973 in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Ribnica, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 7/72.
Številka: 422-13-73-04
Datum: 30: 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r.
129.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33/316-72) in 140. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 5/71) je skupščina občine Ribnica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK o popravku odloka o posebnem občii^em davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
5.	člen odloka se spremeni in se glasi:
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo tužbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravmm osebam in občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenj-
DOLENJSKI LIST - Št. 14 (1201) - 5. aprila 1973 STRAN 27
skem listu, uporablja pa se od 1, 1. 1973.
Številka: 422-12-73-04
Datum: 30. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r.
OBČINA TREBNJE 130.
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov in 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22/3-1973 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov OBČINE TREBNJE
1. člen
V	odloku o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/72 in 9/72) se za 1. členom doda nov
I. a člen, ki se glasi:
„Občani plačujejo po tem odloku.
1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanji obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravit, patentov in tehnič-niii izboljšav,
6. davek na dohodke od premoženja.
7. davek od premoženja,
8. davek na dobitke od iger na srečo”.
2. člen
Za 11. členom se dodasta nova
II. a in 11. b člen, ki sc glasita:
11..	a člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic, se prizna posebna olajšava v višini 50 % ugotovljene olajšave po 11. členu odloka o davkih občanov za posamezno leto.
11.	b člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v srednjih ali drugih kmetijskih šolah, se prizna posebna olajšava v znesku 800 din za vsakega otroka na leto.
3. člen
Za 16. členom se doda nov 16. a člen, ki se glasi:
„Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, se po navedenih merilih pavlini letni znesek davka poveča za 50
4. člen
17.	člen se spremeni tako, da se na novo glasi:
„Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po
dejanskem dohodku se plačuje od osnov iz 9. a člena zakona o davkih občanov po stopnji 11%.
Zavezanci davka iz obrtnih' dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine določene po 9. a členu zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 21,5 %.
Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9. a člena zakona o davkih občanov, znašajo:
Osnova din	Stopnja
do	10.000			26	%
od	10.000	do	20.000	29	%
od	20.000	do	30.000	32	%
od	30.000	do	40.000	35	%
od	40.000	do	60.000	38	%
od	60.000	do	80.000	41	%
od	80.000	do	100.000	44	%
nad	100.000			45	%
5. člen
V	20. členu se doda nov tretji odstavek. ki se glasi:
„Ta olajšava ne velja za prenos obrti".
6. člen
22.	člen sc spremeni tako, da se na novo glasi:
„Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje od osnov 9. a člena zakona o davkih občanov pb stopnji 11 %.
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene po 9. a členu zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 21,5%.
Stopnje davka iz intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9. a člena zakona o davkih občanov, znašajo:
Osnova din			Stopnja
do	10.000		31 %
od	10.000 do	20.000	34%
od	20.000 do	30.000	37 %
od	30.000 do	40.000	40%
od	40.000 do	60.000	43 %
od	60.000 do	80.000	46%
od	80.000 do 100.000		49%
nad	100.000		50%
	7	. člen	
Naslov „Vil. Davek na dohodke od stavb" in členi 29, 30 in 31 se črtajo.
8.	člen
V	naslovu Vlil. se besede „in premoženjskih pravic" črtajo.
32. člen sc spremeni tako, da se na novo glasi;
„Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din	Stopnja
do 10.000	20%
od	10.000	do	20.000	25 %
od	20.000	do	30.000	30%
od	30.000	do	50.000	40%
od	50.000	do	100.000	50 %
nad 100.000	60%
9.	člen
Za 32. členom se dodajo novi 32.
a,	32. b, 32. c, 32. d, 32. e, 32. fin 32. g členi, ki se glasijo:
32.	a člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če so pretekla 3 leta od dneva, ko je bilo » lomoženje pridobljeno in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega 5.000 din.
32.	b člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 % stroškov, od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in vikend hišic, pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
32.	c člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, sc odštejejo stroški v višini 60 %.
32.	d člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, sc davek na dohodek od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 4.000 dinarjev letno. Ta oprostitev ne velja, če se opre"iljene sobe oddajajo v turistične namene.
32.	e člen
Posebna olajšava se prizna zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hi.šami ali na drug organiziran način in sicer v višini 50 % odmerjenega davka.
Olajšavo po prvem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do
31.	januarja za preteklo leto; hkrati mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugqtovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kakšen drug način, se omenjena oprostitev za celoten dosežen dohodek ne prizna.
32.	f člen
Davek od premoženja se plačuje:
1. od stavb in delov stavbe, ki se uporabljajo kot stanovanja, po stopnji 10 %;
2. od poslovnih prostorov, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji 20 %;
3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 30 %.
Osnova za davek od premoženja je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti, ki se ugotovi tako, da se skupna površina stanovanja in garaže, stavbe ali dela stavbe pomnoži s povprečno stana-rinsko oziroma najemninsko vrednostjo m2 stanovanjske oziroma poslovne površine v družbenem sektorju v občini.
Stanarinsko in najemninsko vrednost m2 stanovanjske in poslovne površine v družbenem sektorju vsako leto ugotovi svet za urbanizem in komunalne zadeve.
Tako ugotovljena osnova se za stavbe, dele stavb, stanovanj in garaž, zgrajenih pred letom 1900, zniža za 60 %, zgrajenih v obdobju 1901 do 1925 za 40 % in zgrajenih v
obdobju 1926 do 1950 za 20 %.
32.	g člen Davek od premoženja se v občini Trebnje ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 143. b členu republiškega zakona o davkih občanov ter:
1. od vseh stavb v višinskih krajih, ki so kot taki določeni v 10. členu odloka o davkih občanov,
2. od vseh stavb, če se lastnikom odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, ali so lastniki stavb socialni podpiranci,
3. od lesenUi stavb.
Ne glede na določbe L, 2. in 3. alinee prvega odstavka tega člena se davek od premoženja plačuje od stavb, delov stavb in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno).
10. člen
33.	člen se črta.
11. člen
Naslov „IX. Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih" in členi 34, 35 in 36 sc črtajo.
12. člen
Za 36. členom se doda nov naslov „Odlog plačib in obročno plačevanje davkov" in nov 36. a člen, ki se glasi:
„Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali druge podobne vzroke;
2. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerili je bil obdavčen.
Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Od log ah obročno plačevanje sc lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 6 mesec'ev;
3. če bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in nje-govili družinskih članov ali izvrševanje njegove dejavnosti.
V primeru odloga plačila se zamudne obresti zaračunavajo."
13. člen
Za 38. a členom se doda nov 38. b člen, ki se glasi:
„Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti V primeru, če ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, do je zapadla v plači-
lo.
Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino, ali posedujeta nepremičnine. Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10 % osebnih dohodkov, pokojnine oziroma vrednosti nepremičnin.
V poroštevni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj
mora zavezanec dolga poravnati svoj dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.“
14. člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po merilih in pogojih, ki so določeni z medsebojnim dogovorom občinskih skupščin.
15. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Številka; 42-04/72
Datum: 22. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje; CIRIL PEVEC, l.r.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA“, če se strinja za uvedbo nedenarnih obveznosti, sicer pa besedo ,,PROTI“.
5.
Za izvedbo referenduma imenuje Svet KS tričlansko volilno komisijo. Svet KS zagotovi tudi finančna sredstva za kritje stroškov referenduma.
6.
Ta sklep začne veljati takoj in st objavi na razglasfiih deskah po vase! ter v Skupščinskem Dolcnjsken". listu.
Šentrupert 27. 3. 1973
Predsednik sveta krajevne skupnosti;
PETER ZGONC. 1. r.
131.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73) in po sklepu zbora občanov KS Šentrupert z dne 14. 1. 1973 je Svet KS Šentrupert na seji 27. 3. 1973 sprejel
sklep
0 razpisu referenduma za uvedbo obveznosti uporabnikov cest pri vzdrževanju lokalnih in nekategoriziranih javnih cest
1.
Na območju KS Šentrupert se razpiše referendum za uvedbo nedenarnih .obveznosti uporabnikov cest pri vzdrževalnih delih na lokalnih cestah H. kategorije in nekategoriziranih javnih cestah, s katerimi upravlja in jih vzdržuje KS Šentrupert.
2.
Na referendumu glasujejo občani
-	lastniki zemlji.šč in uporabniki cest, ki stalno žive na območju KS in so vpisani v volilni imenik.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne
22.	aprila 1973 na običajnih glasovalnih mestih.
4.
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je tole besedilo;
Nedenarne obveznosti pri vzdrževalnih delih na lokalnih in nekategoriziranih javnih cestah se uvajajo za dobo petih let in to od 1. maja 1973 dp 31. maja 1978.
Obveznosti se praviloma odslužijo z delom ali prevozi in znašajo letno: od 1 ha njiv in travnikov 20 din, od
1 ha gozda 30 din, od 1 ha vinograda 150 din, od vikenda 150 din, od motornih vozil do 5 ton nosilnosti 400 din, nad 5 ton nosilnosti 600 din.
Za neizvršene obveznosti se izterja nadomestna denarna vrednost po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
Evidenco o vloženem delu posameznega uporabnika cest vodi KS.
Na osnovi splošnega gibanja cen določi Svet KS vsako leto vrednost ure dela ali prevoza.
GLASUJEM ZA	PROTI
132.
Na podlagi 12. člena in v zvezi s
13.	členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 72. člena statuta občino Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. 3. 1973 sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta individualne stanovanj^o-obrtniške zazidave za del naselja ŠENTRUPERT.
1. člen
Sprejme sc zazidalni načrl za individualno stanovanjsko in obrtniško zazidavo za del naselja Šentrupert, katerega je izdelalo pooblašče-'no podjetje „Dominvest" Novo mesto v decembru 1972 pod št. Z-16/72.
2. člen
Zazidalni načrt vsebuje:
- arhitektonsko zazidalni načrt s pravilnikom o izvajanju načrta,
- idejni načrt kanalizacije,
- idejni načrt vodovoda,
- idejni načrt elektro napeljave,
- idejni načrt telefonske napeljave,
- glavni načrt cestnega omrežja.
Vsa našteta dokumentacija je
sestavni del tega odloka.
3. člen
Vsi objekti in naprave se morajo na območju, za katerega se sprejme zazidalni načrt, graditi v skladu z zazidalnim načrtom in s pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta. Izvajanje zazidav na lokacijskih parcelah št. 1 - 4 se zadrži toliko časa, dokler se bodo lastniki teh parcel ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo.
4. člen
Zazidalni načrt dela Šentruperta obsega naslednje zameljiške parcele št.: 83/1, 83/2, 85, del 131/1, 82/1, 81, 80/2, 80/1, 75, 63/1, 131/12, 63/2, 66/2, 70/3, 70/1, 73, 122/2, 135, stp 536, stp 410, stp 413, stp 414, stp 15, stp 16, stp
18,	stp 19, stp 20/1, stp 21, stp 34, vse k.o. Šentrupert.
5. člen^
Zazidalni načrt hrani upravni organ, pristojen za urbanizem, izvajati
pa se lahko začne šele, ko bodo nanj pridobljena vsa potrebna soglasja. Pri izvajanju zazidalnega načrta je treba upoštevati eventualne pogoje iz pridobljenih soglasij. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta lahko občinska skupščina sprejme z odlokom in po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
6.	člen
Izvajanje zazidalnega načrta nadzoruje pristojna urbanistična inšpekcija.
7*. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-03/73-1
Datum: 22. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, l. r.
133.
Na podlagi 26.. 27. in 28. ^ena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 72. člena statuta občine Trebnje jo skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. 3. 1973 sprejela
ODLOK o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini TREBNJE
1. člen
S tem odlokom se določa občinski prispevek za izobraževanje za leto 1973.
2. člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 1,4 odstotka od z zakonom določenih osnov.
Kot občinski prispevek za izobraževanje iz'osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti ter od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se določi del občinskega davka iz teh virov v viši ni 14,2 odstotka.
3. člen
Sredstva, ki se izločajo po prejšnjem členu, so dohodek Temeljne izobraževalne skupnosti Trebnje.
4. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o stopnji prispevka
Zaenkrat ovira še zakonodaja, ki terja za kaj takega skladišča, kot je to v navadi odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/72).
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1.
1973 dalje.
Številka: 420-02/72
Datum: 22. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, L r.
134.
Na podlagi 15. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 36/65), 1. in 3. člena uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS, št. 30/67) in 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. 3. 1973 sprejela	^
ODLOK o dopolnitvi odloka o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor
1. člen
Odlok o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/68) se dopolni tako, da se 1. člen glasi:
„Na območju občine Trebnje je dovoljeno saditi ribez na območju, ki obsega sledeče katastrske občine: Lukovek, Mirna, Cešnjevek del. Medvedje selo, Brezovica, Selo Mirna, Novo Zabukovje, Tihaboj del, Sevnica, Stefan del, Skovec, Roje, Čatež, Mali Videm del m Dolga njiva del.
Meja tega območja je označena v katastrski pregledni karti v merilu I ; 100.000 in je sestavni del tega odio ka.“
2. člen
Ta oalok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka; 321-26/67-3
Datum: 22. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r.
135.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) in 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. 3. 1973 sprejela
ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun velorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanom ali civilno pravni osebi.
S
r*
m
Z
%
Z
r
ĆA
H
O
ta
■O
a.
\o
U)
CM
H
>■
Z
Vt
2. člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine znaša za leto 1973 3.600 din.
3. člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev gradbenih zemljišč znašajo od povprečne cene stanovanj iz 2. člena tega odloka 16 %. in sicer:
- za individualno komunalno potrošnjo
6%
— za kolektivno komunalno potrošnjo
10%
'4. člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča, izrabljenosti stanovanjske hiše in stroškov komunalne ureditve oziroma stanovanja veljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/72) s tem, da se zviševanje vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča
v	odnosu na mesto (center) ter glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja, zaradi velikosti in pomembnosti krajev v občini Trebnje, po tabeli
9	ne uporablja.
5. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Skupščinski' Dolenjski list, št. 13/72).
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1973 dalje.
Številka: 36-05/72-1
Datum: 22. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, l.r.
136.
Na podlagi 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. 3.-1973 sprejela
ODLOK o ugotovitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Trebnje
1. člen
S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Trebnje za leto 1973.
2. člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 uporabne površine znaša 2.700 din.
Poprečni stroški komunalnega .urejanja zemljišč znašajo 30 % od poprečne gradbene vrednosti
objekta. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,6% od vrednosti zgradbe.
3. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ugotovitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 21 / 72).
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1.1. 1973 dalje.
Številka: 38-03/72-1
Datum; 22. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, l.r.
137.
Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. 3. 1973 sprejela
ODLOK
0 določitvi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost kmetov
—	borcev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka
1. člen
Pravice do varstvenega dodatka ima kmet - borec v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta - borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
2. člen
Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta - borca.
Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 par zaokroži na
1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari.
3. člen
Za družinskega člana kmeta borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka, se štejejo; zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom - borcem na kmetiji.
Delež dohodkov, ki pripade na družinskega člana, se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta - borca, na družinskega člana iz prvega odstavka in na člane njegovih družin, katere preživljajo oziroma se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na preužitkarje, ostarele ali dela-nezmožne sorodnike kmeta - borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji.
4. člen
Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta.
Ce je na kmetiji več kmetov -borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se upošteva enkratni katastrski dohodek.
Ce je kmet - borec nepokreten in stalno potrebuje tujo pomoč, če boluje za aktivno tuberkulozo aU če je samohranilec, se katastrski dohodek ne upošteva.
5. člen
Za samohranilca velja kmet - borec, ki živi sam oziroma živi z dela-nezmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke.
Za delanezmožnega se smatra oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, ki se šolajo, vojaški vojni invalidi I.
-	V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo delanezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika.
6. člen
Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 %.
Za pokojnino družinskega člana sc šteje pokojnina za mesec december prejšnjega leta, zmanjšana za 70 %.
Za osebni dohodek samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.
7. člen
Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrade učencev v gospodarstvu, štipendije in socialne podpore.
8. člen
Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku.
9. člen
Kmetu - borcu, ki prejema varstveni dodatek, sc lahko dodeli občasna družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju.
Občasna denarna pomoč se lahko podeli največ dvakrat v koledarskem letu.
Občasna denarna pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, ki je priznan kmetu - borcu.
10. člen
Za ugoravljanje pogojev in kriterijev in za odločanje o varstvenem dodatku po tem odloku je pristojen oddelek za skupne in družbene službe skupščine občine Trebnje.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1.
1973 dalje.
Številka: 191/D-01/73-1 Datum: 22. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, L r.
138.
Na podlagi 1., 5. in 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) in 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina obščine Trebnje na seji občinskega ' zbora in zbora detovnih skupnosti dne 22. 3. 1973 sprejela
ODLOK o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Trebnje
1. člen
S	tem odlokom se določajo merila za ugotovitev novih vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem, ter način, kako se ugotavlja njihova nova vrednost.
2. člen
Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. 12. 1971.
3. člen
Merila za ugotovitev vrednosti staiK>vanjskih hiš in stanovanj so:
- vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
- funkcionalnost stanovanja,
- opremljenost starK>vanja, položaj stanovanja v zgradbi,
- starost in obrabljenost zgradbe,
- drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
4. člen
Vrednost stanovanja sc ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročniksT za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka.
Vrednost stanovanja sc ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto nc glede na število uporabnikov.
5. člen
Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno -površino stanovanja se šteje čista tk>risna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
6. člen
Vrednost ene točke znaša za območje občine Trebnje 25,00 din glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne ttorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1972.
Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
7. člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena t»ga odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v zgradbi.
Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določen za najemna stanovanja.
8. člen
Novo vrednost stanovanj v družbeni lastnini in no\v vrednost stanovanj, ki so kot posamezni deli stavbe v lasti občanov, ugotovi organizacija za gospodarjenje s' stanovanjskimi hišami in stanovanji p>o merilih in postopku, ki jih določa zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in ta odlok najkasneje do 3L maja 1973.
Stroški ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj iz 1. odstavka tega člena se pokrivajo iz denarnih sredstev sklada stanovanjskih hiš.
9. člen
Organizacija, ki ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, izvrši točkovanj* vseh stanovanj, vendar se za vsa stanovanja, ki so bila revalorizirana s stanjem na dan 1. avgusta 1965, upošteva že izvršeno točkovanje, katero se popra-
vi	in uskladi s priročnikom o točkovanju.
^i točkovanju je treba upoštevati vse spremembe, ki so nastale po izvršeni revalorizaciji dne 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno).
Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na lastne stroške, sc evidentirajo v zapisniku o točkovanju posebej in se ne upoštevajo pri določanju stanari-
10. člen
Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do
31.	decembra 1974.
11. člen
Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in lastnik oziroma uporabnik poslovnega prostora morajo osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostorov, omogočiti vstop v stanovanje ali poslovni prostor.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka; 38-03/73-1
Datum: 22. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r.
OBČINA KOČEVJE
Na podlagi 94. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/63 in 16/67) in 113. in 130. člena statuta občine Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 27/65 in Skupščinski Dolenjski list, št. 16/67, 3/68 in 28/68) je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. februaija 1973 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah statuta občine Kočevje
1. člen
191. člen statuta občine Ko,čevje (Uradni vestnik, št. 27/65 in Skupščinski Dolenjski list, št. 16/67, 3/68 in 28/68) se spremeni tako, da se glasi:
„V občini Kočevje so naslednji oddelki, kot temeljni upravni organi:
- oddelek za splošne in družbene službe,
- oddelek za gospodarstvo in finance,
- oddelek za inšpekcijske službe,
- oddelek za narodno obrambo,
- oddelek za notranje zadeve,
- davčna uprava,
- geodetska uprava.
2. člen
192. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Oddelek za splošne in družbene službe opravlja upravne zadeve s področja organizacije občinskih organov in zavodov, upravne zadeve s področja vzgojnih in izvenšolskih dejavnosti, šolstva, prosvete in kulture ter telesne vzgoje, zadeve s področja zdravstva, zdravstvene preventive, socialnega varstva otrok, mladine in odraslih, socialne pomoči, varstva družine, skrbništva, varstva borcev in aktivistov NOB in invalidov ter opravlja splošno pisarniško službo občinske uprave in vse druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov".
3. člen
196.	člen se spremeni tako, da se glasi:
„Občinski upravni organ za narodno obrambo neposredno izvršuje upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe, ki ne sodijo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov, zlasti pa:
- izvaja naborno in mobilizacijsko popolnitev JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite in drugih obrambnih činiteljev z ljudmi in materialnimi sredstvi;
- izvršuje splošno usmerjevalno in usklajevalno vlogo vojnih priprav gospodarstva, družbenih služb in državnih organov na območju občine;
- opravlja inšpekcijske in inštruk-torske zadeve s področja obrambnih priprav;
- opravlja strokovne zadeve Sveta za narodno obrambo in občinske skupščine;
- proučuje stanje in spremlja razvoj na področju narodne obrambe, pripravlja poročila, analize in drugo gradivo za občinsko skupščino, njene organe in za organe širših družbenopolitičnih skupnosti;
- izvaja in organizira pouk za
obrambo in zaščito, razen v šolah;
-	opravlja druge zadeve, za katere je izrecno pooblaščen.**
4.	člen
197.	člen se spremeni tako, da se glasi:
„Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstvu pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za prehod čez državno mejo, prebivanju tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost organom za notranje zadeve**.
1	5. člen
Za 197. členom statuta se doda novi 197. a) člen, ki se glasi:
„Geodetska uprava opravlja vse upravne in strokovne zadeve vzdrževanja in evidence katastra zemljišč, izvaja geodetsko-tehnične izmere in zbira njihovo dokumentacijo za območje občine**.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka; 011-1/64-1/2 Kočevje, dne 14. 2. 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, l. r.
140.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 36/64. 43/67, 40/68 in 43/70) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinsV.ega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1973 sprejela
ODLOK o proračunu občine Kočevje za leto 1973
1. člen
Občinski proračun za leto 1973 obsega:
- dohodke v znesku
'	9,803.039,00	din
od tega:
- razporeditev po posebnem delu proračuna
9,556.790,00	din
- razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
246.249,00	din
2. člen
' Od vseh dohodkov, razen tistih, ki so prepuščeni interesnim skupnostim, pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 odstotek.
3. člen
Dohodki, ki jih ustvaijajo s svojo dejavnostjo upravni organi, so dohodek njihovih finančnih načrtov in jih smejo uporabiti kot sredstva za svojo redno dejavnost.
Ne glede na prvi odstavek tega člena so dohodki, ki jih s svojo dejavnostjo ustvari občinsko sodišče
na območju občine in sodnik za prekrške, dohodek občinskega proračuna.
4. člen
Sredstva za skupno financiranje medobčinskih služb oziroma dejavnosti se odvajajo na račun pristojnih organov in zavodov na podlagi sklenjenih pogodb s temi organi in zavodi.
5. člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabniki sredstev občinskega proračuna) morajo v letu 1973 organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja samo v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Zato morajo uporabniki sredstev občinskega proračuna izvršiti ustrezne ukrepe, da bodo z racionalnim delom dosegli učinkovito opravljanje nalog.
Za izvajanje določb prvega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so uporabnikom sredstev občinskega proračuna odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren vodja organizacijske enote, predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo za leto 1973 v finančnem poslovanju izvrševati sklepe in priporočila občinske skupščine in njenih organov v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1973 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let.
Obveznosti iz četrtega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri dohodkov izven proračuna.
6. člen
Dohodki od upravnih stavb občinske skupščin« Kočevje se stekajo na poseben račun in se uporabljajo! za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter kritje stroškov upravljanja upravnih stavb občinske skupščine.
7. člen
Uporabnikom sredstev občinskega proračuna se zagotovijo sredstva tekoče proračunske rezerve za;
- povečanje osebnih dohodkov od 1. 7. 1973 4alje do višin# samoupravnega sporazuma;
- izplačila osebnih dohodkov za vse nove namestitve;
- izplačila po spremenjenih samoupravnih sporazumih.
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da dovoljuje izplačila v skladu s prvim odstavkom tega člena, vendar največ do višint^
246.249,00	din.
O	uporabi sredstev proračunske rezerve mora svet poročati občinski skupščini.
8. člen
V	primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov se sme
ta
VI
H
73
>
Z
N>
STRAN 22 DOLENJSKI LIST-Št. 14 (1201)-5. aprila 1973
med letom uporabiti sredstva rezervnega sklada kot kratkoročno posojilo.
9. člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januaija 1973.
Številka: 400-9/73-3/7 Datum: 26. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, I. r.
PREGLED dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Kočevje za leto 1973
Vrsta DOHODKI	din
1 Davki iz osebnih dohodkov
in na dohodek 4,377.020,00
2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek
od premoženja 4,422.449,00
3 Takse	534.870,00
6 Dohodki organov in razni
drugi dohodki	110.000,00
7 Dopolnilna sredstva 358.700,00 SKUPAJ	9,803.039,00
Glavni
namen RAZPORED DOHODKOV
03 Kulturno prosvetna dejavnost	555.232,00
04 Socialno skrbstvo 1,870.388,00
05 Zdravstveno varstvo 394.310,00
06 Komunalna dejavnost522.000,00
07 Delo državnih
organov	3,613.764,00
08 Narodna obramba 266.000,00
12 Dejavnost krajevnih skupnosti	485.000,01)
13 Dejavnost družbeno političnih organizacij
in dru.štev	1,004.600,00
14 Negospodarske
investicije	566.136,00
16 Gospodarske
intervencije	164.860,00
17 Proračun.ske obveznosti
iz prejšnjih let	20.000,00
18 Rezervni sklad	94.500,00
19 Tekoča proračunska
rezerva	246.249,00
SKUPAJ	9,803.039,00
141.
Na podlagi 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1973 sprejela
SKLEP o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Kočevje
I.
Ustanovi se iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Kočevje (v nadaljnjem besedilu: iniciativni odbor).
2.
Naloge iniciativnega odbora so:
1.) da v skladu z določili XXXIII. ustavnega dopolnila k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 51 /71) pripravi predlog akta o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti;
2.) da pripravi predlog o organiza-cqi, načinu flnanciranja in nalogah samoupravne stanovanjske skupnosti ob upoštevanju stališč in mnenj skupnosti slovenskih občin na posvetu v Velenju, dne 8. decembra 1972;
3.) da izvrši priprave za ustanovitev in izvedbo prvih volitev v organe samoupravne stanovanjske skupnosti.
3.
V	iniciativni odbor se imenujejo:
1. za predsednika: Šercer Tone
2. za namestnika predsednika: Kambič Mirko
3. izvršilni odbor upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada: Zemljak Stane, Merhar Janez, Kovačič Tone, Furlan Jože, Planinc Vlado, Struna Herman, Jenko Rajko, Svete Jože, Mohar Rudi;
4. predstavniki zbora vlagateljev združenih sredstev za kreditiranje usmeijene stanovanjske izgradnje: Figar Marko, Knafeljc ing. Anton, Karničnik Ignac.
4.
Iniciativni odbor izvrši naloge iz
2.	točke tega sklepa do 31. maja 1973.
5.
Iniciativni odbor preneha z delom, ko bo samoupravna stanovanjska skupnost konstituirana.
6.
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-19/73-1/2
Datum: 26. marca 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, 1. r
142
Na podlagi 53., 54. in 68. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca
1973	sprejela
ODLOK o določitvi organa za ugotavljanje statusa kmeta-borca in odločanju o pravici do varstvenega dodatka ter njegovi višini
1. člen
S tem odlokom se določa organ, ki bo vodil postopek, ugotavljal dejstva, odločal in izdal odločbo o statusu kmeta-borca, o varstvenem dodatku in njegovi višini skladno s 53. in 68. členom zakona o starostnem zavarovanju kmetov in odlokom o določitvi pogojev in kriterijev za podeljevanje varstvenega dodatka za kmeta-borca.
2. člen
Postopek za ugotovitev statusa kmeta-borca v smislu 68. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov in o pravici dodelitve varstvenega dodatka v smislu 53. člena citiranega zakona vodi upravni organ, pristojen za zadeve borcev - oddelek za splošne in družbene službe na predlog stranke, občinskega odbora ZB NOV ali Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Zahtevki, ki jih vložijo stranke, se pred obravnavo pošljejo v mnenje občinskemu odboru ZB NOV.
3. člen
V	postopku se uporabljajo določbe zakona o starostnem zavarovanju kmetov, določbe odloka o določitvi pogojev in kriterijev za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete-borce, ter določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
4. člen
O statusu kmeta-borca, ki tega ni dokazal z veljavno odločbo, izdano po predpisih o pokojninskem zavarovanju, sklepa Komisija za zadeve borcev in vojaških vojnih invalidov pri občinski skupščini, ta odloča tudi o pravici do varstvenega dodatka.
5. člen
Odločbo za ugotovitev statusa kmeta-borca zaradi uveljavljanja varstvenega dodatka izda oddelek za .splošne in družbene službe po sklepu komisije za zadeve borcev in vojaških vojnih invalidov pri občinski skupščini.
6. člen
Zoper odločbo, izdano po 4. in 5. členu tega odloka, je možna pritožba v roku 15 dni na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenj-dcem listu.
Številka: 59-13/73-5/2
Datum: 26. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje:
MIRO HEGLER, l. r.
143.
Na podlagi 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1973 sprejela
ODLOK o prenosu sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine Kočevje na sklad skupnih rezerv občine Kočevje
1. člen
Sredstva družbenega investicijskega sklada občine Kočevje, ki so se izločila iz kreditnega sklada Ljubljanske banke na posebni račun pri Ljubljanski banki po sklepu občinske skupščine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/73), se prenesejo na sklad skupnih rezerv občine Kočevje.
2. člen
Prenešena sredstva po 1. členu tega odloka se vodijo na skladu skupnih rezerv ločeno od drugih sredstev in se uporabljajo za kreditiranje:
1. odpiranja novih delovnih mest na podeželju ter invalidnih ali za de-
lo	manj prilagodljivih oseb;
2. osnovnih sredstev gospodarskilt organizacij, predvsem tistih v razvoju;
3. izgradnjo komunalnih objektov in naprav širšega družbenega pomena;
4. pospeševanje razvoja družbenega kmetijstva.
Prenešena sredstva po 1. členu tega odloka se smejo uporabiti tudi za občasno kreditiranje obratnih sredstev.
Vse obveznosti iz bivšega družbenega investicijskega sklada občine Kočevje, ki so se vodila pri Ljubljanski banki na kreditnem skladu, sc poravnavajo iz razpoložljivih sredstev oziroma od plačanih anuitet plasiranih kreditov.
3. člen
Upravni odbor sklada skupnih rezerv odobrava kredite iz 2. člena tega odloka pod točko 1, 2, 3 in 4 na podlagi sklepa sveta za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje.
Kredite za občasna obratna sredstva iz drugega odstavka 2. člena tega odloka odobrava upravni odbor sklada skupnih rezerv po sprejetih kriterijih skupščine tega sklada.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 402-4/73-3/1
Datum: 26. marca 1973
Predsednik občinske skupščine Koče\je: MIRO HEGLER, I. r.
'144.
Na podlagi 42., 43. in 44. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, štev. 27/72) in 130. člena statuta občine Kočevje, je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1973 sprejela
,0 D L O K o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Kočevje
1. člen
Za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, se upošteva dohodek od stavbnega zemljišča po določbah 42. in 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, štev. 27/72) in po določilih tega odloka.
2. člen
Osnovna elementa za izračun odškodnine sta poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč.
Poprečna gradbena cena s stroški priprave in komunalnega urejanja gradbenih zemljišč za m2 stanovanjske površine znaša 3.200,00 din. Po-
prečni stroški komunalnega urejanja za m2 stavbnega zemljišča znašajo
20	% poprečne vrednosti gradbene cene za m2 stanovanjske površine.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 35-1/73-3/4
Datum: 26. marca 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER.l. r.
145.
Na podlagi 184. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. niarca 1973 sprejala
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja
1. člen
1.	člen odloka o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja se spremeni tako, da se glasi;
„Ustanovi se komisija občinske skupščine za ugotavljanje izvora premoženja (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisijo sestavljajo: predsednik in šest članov. Predsednik in člani komisije imajo namestnike. Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje občinska skupščina.
Strokovno operativne in tehnične naloge komisije opravlja tajnik komisije, ki ga določi občinska skupščina.“
2. člen
Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 422-2/72-1/2
Kočevje, dne 26. 3. 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER. 1. r.
OBČINA RIBNICA 146.
Občinska skupščina Ribnica je na osnovi 23. člena Zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71) in na osnovi 81. ter 86. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13-188/71) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1973 sprejela pripombe in dopolnitve ustanovnega akta delavske univerze v Ribnici, tako da se prečiščeno besedilo glasi:
ODLOC BA o ustanovitvi delavske univerze v Ribnici
1.
Izobraževalna organizacija - de-, lavska univerza v Ribnici (v nadaljnjem besedilu - zavod), ki ga je ustanovil občinski ljudski odbor Ribnica z odločbo (št. 01-2820/59 z dne 20. 11. 1950) o ustanovitvi delavske univerze v Ribnici, se v skladu z zakonom o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki sć poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS št. 4-19/71) reorganizira ter posluje dalje.
2.
Ime zavoda: Delavska univerza Ribnica.	/
3.
Sedež zavoda je v Ribnici, Kolodvorska ulica št. 1.
4.
Zavod je pravna oseba.
5.
Ustanovitelj zavoda je občinska skupščina Ribnica.
6.
Zavod je samostojna in samoupravna organizacija združenega dela, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena.
7.
Naloge zavoda so:
- ugotavlja potrebe, programira, izobražuje in vrednoti izobraževanje delavcev oziroma občanov, ki se izobražujejo na delavski univerzi;
- organizira zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo občanom stalno izobraževanje in izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj, ki so potrebna za delo, samoupravljanje in osebno življenje delavcev in občanov;
- v dogovoru z organizacijami združenega dela oiganizira in izvaja izobraževanje za njihove potrebe;
- posreduje informacije in spoznanja o izobraževanju odraslih ter nudi andragoško pomoč drugim izobraževalnim organizacijam;
- izdaja v skladu z zakonom za posamezne izobraževalne dejavnosti spričevala s splošno priznano veljavnostjo;
- opravlja še druge dejavnosti na področju izobraževanja odraslih v skladu z zakonom in s statutom.
8.
V	sklopu zavoda deluje tudi občinska matična knjižnica, ki izvaja vse naloge s pod^čja knjižničarstva v občini. Pristojnosti in naloge se določijo v statutu zavoda.
9.
Zavod se v skladu z zakonom verificira za trajno opravljanje izobraževalnih nalog, brž ko izpolni pogoje iz 8. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4/71).
10.
Zavod ima statut, ki ga sprejme organ upravljanja zavoda. S statutom se določi organizacija zavoda, organi upravljanja zavoda in sestava teh organov ter delovno področje irt samoupravne pravice zaposlenih delavcev.
Statut zavoda potrdi občinska skupščina.
11.
Pri opravljanju zadev posebnega družbenega pomena sodelujejo v organih upravljanja zavoda poleg članov delovne skupnosti tudi predstavniki občanov, ki se v zavodu izobražujejo, občinske skupščine in predstavniki organizacij združenega dela, interesnih skupnosti in drugih organizacij, in sicer:
en predstavnik občanov, ki se v zavodu izobra^ejejo,
en predstavnik, ki ga imenuje občinska skupščina,
en predstavnik, ki ga imenuje občinska konferenca SZDL,
en predstavnik, ki ga imenuje občinski sindikalni svet,
en predstavnik, ki ga imenuje skupščina TIS,
en predstavnik, ki ga imenuje skupščina TKS
S	statutom zavoda se lahko določijo še drugi predstavniki.
12.
Predstojnika zavoda imenuje ustanovitelj potem, ko dobi mnenje delovne skupnosti.
13.
Zavod upravlja s sredstvi, ki so mu uila dodeljena ob njegovi ustanovitvi, in s sredstvi, ki si jih je pridobil s svojo dejavnostjo.
14.
Ko začne veljati ta odločba, neha veljati odločba o ustanovitvi delavske univerze v Ribnici (ObLO Ribnica št. 01-2820/59).
15.
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Štev: 023-11.73-01
Ribnica, 27. 2. 1973
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r.
tKlS
'•Sva«' l"'S««''"