31. julija ie bila odločena bitka v prid protiboliševiških armad. Stalingrad ie bil odrezan od iuea in nrecei tudi od severa, kamor ie prispela neka nemška divizija, ki ie napredovala od Dona ter presekala proeo med Stalingradom in Moskvo. Najbolj neposredna pomoč ie prihajala od severa. Med 21). in 24. avgustom so italijanske divizije morale zadržati silovite sunke sovjetskih sil Sovražnik ie vrgel v boj svoje rezerve in dragoceno orožje. Ti krvavi dnevi bodo gotovo rdečim ostali v spominu na Italijane, ki sp se l>orili v Španiji. Tudi tukaj, kakor v Španiji. Sovjeti ne bodo uspeli. V prvih dneh avgusta se je sovražnik zelo trudil, da bi umaknil vojaštvo in pratež iz stalingraiskega bojišča na ostalo bojišče do Moskve. Nastala ie velika tankovska bitka 6. avgusta pri Koteljnikovem. 7. avgusta ie nemško letalstvo zahodno od Stalingrada uničilo 17 vlakov gradiva, namenjenega za bojišče, v donskem kolenu pa je bilo zajetih na desettisoče ftjetnikov in do 17. avgusta ie bilo zaplenjenih okoli tisoč lopov. Iz vsega tega se da razumeti, da ie obramba Stalingrada veljala Timošeu-ka brezmejno orožja in vojaštva. V nekaj dneh ie na tem odseku, dolgem 30 km. kjer je Don le 55 km oddaljen od Volge, padlo v nemške roke ozemlje. ki naj bi služilo Sovjetom za obrambo Stalingrada. Tukaj je sovjetsko poveljstvo nameravalo vzdržati do konca zime. 23. avgusta ie ena nemška kolona dosegla Volgo, in 26. avgusta so oddelki z juga začeli prodirati proti 'severu. Od 20. se ie začelo mu-čeništvo, se je začel pekel in vdor v Stalingrad, ki ie stisnjen od severa in juga ter napadan iz zraka. Radio London ie 27. avgusta sporočil, da ie bombardiranje Stalingrada lahko primerjati le z bombardiranjem Rotterdama. Ko to pišemo, se železni in ognjeni obroč čedalje boli stiska, ie vedno silovitejši, strmoglavci in topništvo deluje na čedalje manjšem prostoru. jSpedizione in abbonamento post*r Poštnina plačana v gotovini Cena 1 lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. Y Ljubljani, 24. septembra 1942-XX. štev. 35 (671) Ni vina brez pelina. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Uhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava T Ljubljani, MikloSičeva 14/III. PoStni predal St. 845. Telefon fit. 83-32. — Račun poStne hranilnice ▼ Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA *f< leta 10 lir, */* leta 20 lir, vse leto 40 lir. V tujini 64 Ur na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm In širina 65 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 Ure. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Ma.ll ogla* tl: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Prt večkratnem naročilu popust. danes: NAS NOVI LJUBEZENSKI ROMAN HJELGIN DOM (Gl. sir. 5) VELIKI USPEHI ITALIJANSKE VOJSKE Kraljevska mornarica je potopila en parnik, pet drugih pa poškodovala Glavni slan Italijanskih Oboroženih gd ie objavil 16. septembra naslednje "ti. vojno poročilo: Pri očiščevalnih operacijah na področju pri Tobruku smo zajeli še kakih “1 ujetnikov. Naši letalski cdelki so Včeraj zasledovali sovražna oklopna 'ožila, ki so se udeležila ponesrečenih hapadov na nekatera letališča in so | PJ'i fem uničila ali onesposobila veliko Število teh vozil v drznih napadih v Tnzkem poletu. i, Druge naše letalske skupine so prav dako smelo v nizkem poletu napadle i zbirališča britanskih motornih vozil. , Navzlic silovitemu protiletalskemu .ognju so naša letala sežgala 15 sovražnih letal, druga pa hudo poškodovala, medtem ko se eno samo naše letalo ni vrnilo na oporišče. Včeraj so nemški lovci v ponovnih '“Popadih dosegli znova sijajne uspe-;he, ko so sestrelili 22 britanskih letal. ; Ponovilo se je bombardiranje ciljev ;ha Malti, medtem ko je britansko letalstvo izgubilo v letalskih dvobojih 'bad otokom 3 letala tipa »Spitfire«. ia.Glavni stan Italijanskih Oboroženih i™! objavlja svoje 8-13. vojno poročilo: , Topniško srebanje in ogledniško j uen>vanjo na egiptovskem bojišču. Letalstvo ie bilo zelo delovno proti ,Sovražnim oklepnim oddelkom, ki jih j le bombardiralo in obstreljevalo s i strojnicami. Protiletalski topovi neke Velike ediuice so sestrelili eno angleško letalo: štiri angleška letala so i sestrelili nemški lovci, dve pa naši. • Ena naša podmornica se ni vrnila v Oporišče. Družine članov posadk smo ! obvestili. Sovražna letala so zmetala mnogo I razdiralnih in zažigalnih bomb na : n'esto Bengazi, kjer so povzročile omejeno škodo na nekaterih zgradbah. Med prebivalstvom so trije mrtvi hi nekaj ranjenih Rini. 17. sept. Dodatek k vojnemu Poročilu št. 843 pravi, da so na odseku. ki ga ima zasedenega naša ar- mada na Donu. Sovjeti 11. in 12. septembra znova izvedli s podporo številnih tankov množični napad na skrajni krili kolena pri Veršamonu. Razvili |8o se siloviti boji, toda nasprotni pritisk so naše čete zadržale in ustavile boljševiške odelke. ki jim je uspelo ;Priti preko reke. ne da bi mogli doseči znatne uspehe. Divizije sRaven-ha«, »Coseria« in oddelek Črnih srajc *23. marce«, so se z velikim zaletom ^Pustili v protinapad, da bi izločili tazji sovražni vdor. Uspeli tega nastopa je bil popoln: majhen vdor. ki ;Gav je sovražnik spočetka naredil v haso razpostavitev. so naše čete odrejale od izhodišča in sovražne sile. ki so prodrle v koleno, so pa popolnoma Uničile ali zajele. Pri tem nastopu, ki te v zvezi s prejšnjimi boliševiškimi nastopi v namenu, vreči nazaj nemške jiRpadalne čete delujoče med Donom in Volgo, so imeli Sovjeti težke izdihe, Na bojišču so našteli nad 2500 hirtvih, .ki sta i i h izgubili dve sovjetski diviziji, poleg tega smo zaieli ne-, ’• -*°. ujetnikov ter važen plen. se-stO|eč iz orožja in gradiva. Zasedba desnega Dunovega brega ie tako zopet trdno zavarovana po naših četah., kar dokazujejo številni in uspeli udarci. smolo izvedeni zadnje dni na nasprotnem bregu reke. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Kil je objavil svoje 844. vojno poročilo: Na egiptovskem bojišču delovanje ogledniških odelkov. Letalski odelki so nadaljevali z bombardiranjem opo-rišč na Malti; eno angleško letalo so sestrelila naša letala. Zadnja dva dni se niso vrnila i" ■vojnih poletov štiri naša letala. Napadalna sredstva Kr. Mornarice ®o vdrla v gibraltarsko sidrišče in potopila parnik >Ravens point«. Pri tem So druga napadalna sredstva v istem sidrišču težko poškodovala parnike >Meta«, »Shuma«. »Entpire snipec, *Barou Douglas« in peti parnik, katerega ime ni ugotovljeno. Večina napadalcev se ie vrnila v oporišče. _ Glavni stan Italijanskih Oboroženih «14,16 objavil svoje 845. vojno poročilo: Sovražne ogleduiške sunke na iuž-Poni odseku egiptovskega bojišča smo odbili. V zaledju so skupine italijanskih in bernskih letal z bombami in strojnicami silovito napadle oklepne oddelke hi jim zadalo znatne izgube. Med živahnimi dvoboji so treščili na tla trije Angleški lovci. . Pri nočnem napadu na Tobruk ie trdnjavska protiletalska obramba sestrelila eno letalo. j.V Sredozemlju je naša torpedovka, h ie spremljala konvoj in ii ie podeljeval poročnik bojne ladje Mario he Petris. potopila eno sovražno podmornico. c-Glavni stan Italijanskih Oboroženih 4let-na Josipina Mohorkova, zasebnica; 6‘.tletna Jera Mariničeva; 55letni Jože Petkovšek; Slletni Jože Merkul, bivši mesar in hišni posestnik: SOletna Josipina Vistanova; 781etna Adolfina Petkcva. V Ncvem mestu: Pavla Fabianijeva, bivša poštarica v Jarenini. V Mengšu: Frančiška Rabičeva, zasebna uradnica. V Hrastniku: 491etni Ferdinand Roš, posestnik in gostilničar. V Dobrni: 711etni Franc Žerjav. V Zgornjem Radvanju: 70letni Blaž Peče-nik zasebnik. Naše sožalje! Notranji dolg bivše Jugoslavije znaša po ugotovitvah zastopnikov držav, ki so zasedle bivše jugoslovansko ozemlje, 30 in pol milijarde dinarjev, to ie okrog 11.4 milijarde lir. V to vsoto so všteti prevzeti avstroogrski dolgovi in predvojni bosenski dolgovi. Zunanji dolgovi za zdai še niso znani. Državni notranii dolg so si okupacijske države razdelile med seboj. Prihodnji. 24. mednarodni milanski velesejem bo od 12. do 27. aprila leta 1943. Bolgarski prometni minister Radoslavov je izdal odredbo, po.kateri morajo vsi Židje na Bolgarskem oddati svoje radijske aparate poštnim upravam. Moderno tovarno jedilnega olja bodo zgradili v Smederevu. Zavzemala bo površino šestih hektarjev. Tovarna bo imela najmodernejše stroje in bo lahko v 24 urah predelala v olje 10 vagonov sončničnega semena. Razen jedilnega olia bo tovarna izdelovala še industrijske maščobe. Brazilski »rezident Vargas je proglasil splošno mobilizacijo im> vsej državi. kakor poročajo iz Buenos-Airesa. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IM URAR LJUBLJANA, seda) Slritorleva ul. 6 pri irančlškanskem mostu Vsakovrstna očala, Ca:;nog.’edi. toplomeri, caromtlr. higromelri, ild. Velita ubira ur, zlatnine m srebrnine. Samo kvalitetna optika Ceniki brezplačno ŠPORTNI TEDNIK Preden se dokončno ločimo od po. letnih športov, moramo zabeležiti uspeh, ki se je utegnil uveljaviti na klasični lOOmetrski progi. Gre za Skaberne-tovega Marka, ki je zmagal v težavni konkurenci za Scaronijev pokal. V Mentonu so v nedeljo zaključili to tekmovanje. Po mnogih krajevnih izločilnih borbah so naposled povabili 27 mladeničev na poslednje tekmovanje, ki pokaže vsako leto (letos že petindvajsetič), kateri izmed naraščajnikov je najurnejši plavač. Vabilu se je odzvalo 24 fantov. Po dveh izločilnih plavanjih -— Ska-berne je zmagal v 1:09.3 in 1:08,8 — so naposled plavali odločilno progo. Za prvo mesto ie šla borba med našim Markcem in Rossitom iz Verone in jo je na poslednjem delu odločil v svoj prid z 1:08,6. drugi Rossito 1:08,7. Iz Stockholma poročajo o novem rekordu Gundarja Haegga, tokrat na 5000 metrov. Novi čas je skoraj neverjeten: 13:58,2, za 10,6 sekund nižji od dosedanjega svetovnega rekorda. Prvi tekač, ki je na 5000 m šel pod 14 minut, se vredno postavlja ob bok slavnemu Nurmiju, nekdanjemu grobarju tedanjih svetovnih rekordov. — Haegg je ob isti priložnosti mimogrede zrušil tudi svoj še sveži rekord na 3 angleške milje. Počasi se uvajamo v sezono nogometa. 2e smo mogli poročati o prvih prvenstvenih tekmah v Švici in v Franciji. To nedeljo je bil glavni dogodek na zelenem polju srečanje med Nemci in Švedi v Berlinu. Olimpijski stadion je bil polno zajeden, 100.000 gledalcev, med njimi 40.000 v vojaških uniformah. Nemci so hudo navijali za svoje, saj so imeli s Švedi obračun za lanski poraz v Stockholmu. Toda žilavi Švedi so v samem Berlinu potrdili svojo veljavo in so odnesli s seboj zmago 3:2 (2:2). V Italiji so sedaj na sporedu pokalne tekme. Tokrat so se že spoprijeli prvorazredni z drugorazrednimi. Na bojišču so ostali še za prihodnje kolo samo štiri drugorazredni... ki so imeli tokrat samo drugorazredne nasprotnike. Sicer so prvorazredni drugorazredne vsepovsod izrinili. Triestina je imela opravka s Fanfullo in jo je s 3:0 na domačem terenu gladko odpravila. V napadu Triestine je po zelo dolgem času spet nastopil vodia napada Cergoli, kar se je tej formaciji moštva dobro prileglo. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu osminka finala; Triestina nastopi proti Romi v Rimu. O. C. Filatelija Opredelitev pojmov v filateliji (Glej začetek v prejšnji številki!) II. Potvorbe v škodo pošte so ona posnemanja, ki jih kdo izdela za časa veljavnosti istovrstnih poštnin vrednotnic, in sicer s pomočjo zasebno izgotovljenih plošč (tiskal) ter jih z namenom, da oškoduje erar, da v promet. Ravno zato, ker so bite v prometu — dasiravno proti volji pošte — vidijo v njih zbiralci_snecialisti vsega sveta zanimive in zaželene »ocvirke«, ki jih vneto iščejo in drago plačujejo. Poprave, če kdo popravi znamk« iz svoje lastne zaloge, recimo, da z®: lepi pretrgano mesto na znamki ali spet pritakne odtrgan delček (n. pr-j zobček) itd., govorimo o obnovitvi znamke, če pa za izboljšanje uporabimo tudi tvarino ali ostanke drusin znamk, izgubi znamka svoje prvotno stanje; imenujemo jo »popravljeno« znamko (repariert) in jo smatramo za bistveno manj vredno kakor obnovljeno znamko. P oštn o-pris t n o žigosane (postalisch echt gestempelt) so_ vse one znamke, ki jih je pošta v času, Ko so bile v veljavi, razvrednotila s pomočjo takrat v ta namen uporabljanih žigov za razvrednotenje ali drugih načinov razvrednotenja (n. pr-čačka s peresom), če gre za znamke napol fiskalnega značaja, smatramo za neoporečne tudi ustrezajoče žige finance. (N. pr. avstrijske časopisne znamke, ki so imele značaj kolkov). Tudi tako imenovani žigi in uslu?e (Gefalligkeitsstempslungen) so pristni žigi. To so žigosanja, ki jih izvrši poštna uprava s pomočjo prvotnih ali malo spremenjenih ali nalašč v te Kamene izgotovljenih uradnih žigov na preostankih ali tistih količinah znamk, ki so namenjene prav trgovini z znamr kami, in sicer v času njih veljave ali pa pozneje. Tako žigosane znamke niso nikoli služile za frankaturo in imajo v večini primerov še lepilo. C® jih je lahko prepoznati (n. pr. prec-kasti žigi na Borneu), so s stali“a filatelije manj vredne. Potvorjeno žigosane (falsch gestempelt) so one znamke, katerih razvrednotenje izhaja od zasebno napravljenega, potvorjenega žiga, posnetega po pristnem poštnem žigu. Ce zasebnik ali uslužen poštni uradnik brez vednosti ali proti volji pošte naknadno opremi že iz prometa vzete znamke s pristnim žigom, ki pa ima datum pomaknjen nazaj, ali pa z žigom, ki ni več v rabi, govorimo o ponarejenem žigosanju (Stempeltal-schung). Prav za prav gre za neko ponaredbo znamk (glej zgoraj!). Ta žigosanja opravljajo s sleparskim namenom. da bi pri znamkah, ki so nerabljene poceni, rabljene pa drage, dosegli pristno, rabljeno stanje in s tem kupca premotili. S ffi'atetlsWrtt-gff stališča so takšne znamke manj vredne. V Nemčiji se — prav tako kakor ponarejene znamke — ne smejo pi'°" dajati. Osnutek (Entwurf) imenujemo prvotno risbo, po kateri izdelajo znamko. prav tako tudi pomanjšamo reprodukcijo v velikosti znamke. Ce pozneje ne izvedejo osnutka, ali pa to store v drugi barvi, govorimo o eseju ali poskusu Ali me niste razumeli. Jeflerson? V greznici, sem rekla.« Niene ustnice so bile čisto stisnjene. »Njegova vsebina obremenjuje Johna.< »G-g-e-lava?« Jeff ie samo še iecal. Amauda ie hladno odgovorila: »Go-»orim o kovčegu. ki ga je Miss Gajova vzela snoči s seboj. O glavi torei ni Kvora. Ne o glavi ne o nožu. ne o ariah ali likalniku.« Obrnila se ie do Luciie. »Predmet, ki po mnenju državnega tožilca obremeniuie Johna, ie žepni robec z njegovimi začetni-tami.« , »Okrvavljen?« ie vneto vprašala Lucija. »Očitno,« ie ledeno odvrnila Amanda. »Oh ti moj Bog!« ie zastokal Jeff. »Pst, pst,« ie mirila Lucija. »Kai pravi John k temu?« »On nravi seveda, da ni spravil robca v kovčec in da si ne more predstavljati. kako ie zašel vanj. A nihče mu ne verjame.< »Seveda ne.« ie zamrmrala Lucija. »Morilec s tem računa.« Potem ie pa hlastno vprašala: »In prstan?« »Prstan? Kakšen prstan?« Jeff ie od začudenja pozabil usta zapreti. »Ali se ne spominjate. Jeff, da so ge na uniorjenčevem prstu poznali raz ločni sledovi, iz katerih ie moči sklepati. da je iui♦ 1 navado nositi prstan?« »Tudi prstan ie bil v kovčegu.« je srdito nadaljevala Amanda svoje poročilo. »Prstan in robec so našli med moškimi rečmi ki iih je bila Uestera včeraj omenila. To ie preprost zlat obroček, očilno nošen, znotraj ima vrezljaho: .V. S.-H S. lOSfcV.r »Sveta nebesa!« ie vzkliknil Jeff. »Viktor 8haw— Uestera Sha\v ju datum njune poroke. Nesramnež ie torej nosil ves čas svoj poroSni prstan! Kaj pravi Miss (lalova k temu?« »Ona pravi.« ie ledeno noročala Amanda, »da poprej nikoli ni nosil poročnega prstana in ga — kolikor ona ve — tudi ni imel. Vzdihnila ie. A sirota očitno ni več čisto prisebna. Kovčeg ie njena last, to ie neizpodbitno.« »Podgane!« ie zašepetala Lucija z leskečočimi se očmi. »Očitno je bila snoči preveč razburjena, da bi bila opazila, da ie bil kovčeg nien.« Amanda se ie ujezila. »Seveda ,ie bila razburjena in na koncu koncev ne brez vzroka. Kovčeg je bila pred nekaj meseci spravila v penzionsko podstrešnico. Madame La Velle pravi, da ne more presoditi, ali ie kovčeg res Hesterina last. Skoraj nikoli ne hodi v podstrešnico... »To drži." sem pritrdila. 'Prostor je poln prahu in pajčevin. Težko, da bi bila Uestera včerai prinesla kovčeg od ondod, sai smo vendar videle pod-strešnico...« Luciia me ie ošinila z bliskajočim pogledom. »Podgane!« ie spet zaše petala. Amanda se ie sunkovito obrnila k njej. »Lucija, to si že drugič rekla. Kaj nai to pomeni: podgane? Ali se jasneje izrazi ali pa pusti svoie nevljudno mtmigavanie!« »Ne bodi huda. sestra.« ie prosila Luciia skesano. -Nekaj ie zbudilo mojo pozornost, ko smo si ogledovale podstrešnico...« Jeff je med tem časom vneto razmišlja I. njegovo čelo ie bilo prepleteno z gubami »Zakai ni Miss Ga,-lova vr"la prekl... oprostite!... kovžega v reko? >S povoščeno'culo vred, ali ne? Sai sto boleli tako reči. Jefferson?« Aman-din ton ie bil tako rezek, da bi bil moral biti Jeffti v svarilo, pa mu ni bil. Odkimal ie s svojo rdečo grivo. »Morda ie mislila, da likalnik ni dovoli težak za kovčeg?< »Za nespamet ni zdravil.« ie rekla Amanda in skomignila z rameni. »Ce Jeff dovoli, bi zdai vprašala nekaj bistvenejšega. Ali se spominjate, kai je John odgovoril na vprašanje, ali ve. kdo je umorjenec?« »Da,« sem vneto odvrnila, »natanko se spominjam. Odgovoril ie: .Onega ■noža...še nikoli... nikoli... v življenju nisem videl'.« Amanda ie prikimala. »Ker ie mislil. da gre za Sha\va. Hesteri se ie prav tako godilo. In oba sta samo trepetala pred tem, da bi policija spoznala mrtveca. Za gotovo pa nista vedela. ali ie Shaw. Ce bi ga bila umorila, bi bila že zanesljivo vedela.« Rezko se ie zasmejala. »Razen tega bi bilo tako vestno in spretno dekle, kakršna ie Uestera. uničila izdajalsko julrnio haljo. Ce tudi vi ne bi bili samo nič ne sluteči mož. moj dragi Jefferson, ki ničesar ne razume o pranju in likanju, bi bržčas ne bili zinili takšnega nesmisla.« »2e... že. gospa,« ie ieclial Jeff. »Toda če onadva tega nista storila, kdo pa ie potem?« »To ie ravno poglavitno vprašanje.« je rekla Amanda in vstala. »Za zdai še ne vem. a to bomo že še dognali. Vsekako ie vse govorjenje o tem odveč. Zdai grem v posteljo. Lahko noč.« »Čudovita ie!« je rekla Luciia vsa žareča in začela pospravljati. »In prav ima. nocoj ne bomo več govorili o tem.« A Jeff ni mogel molčati. »Miss Lucija, ali ste še zmerom prepričani, da poznate mo...« Lucija mu je s svoio ročico zamašila usta. »Pst... zdai lepo ubogajte, Jeff. in poidite spat.« Nežno ga ie potisnila skozi vrata. »In lepo saniaite,« je še zaklicala za njim. Deset minut pozneie ie Tabbv ležala v svojem košku. Rabova kletka ie bila zastrta in ogeni v kaminu utr-njen. Luciia mi ie še med vrati vrgla poljub, slišala sem Amando šariti po kopalnici, potlej sem pa zlezla pod toplo odeio. v upaniu. da se mi bo vinialo kai lepega o liast-iiiddicutlii. Ali sem bila že zaspala, ne vem — vsekako sem se zdajci znašla pokonci sede v postelji, zbujena. Bila sem trdno prepričana, da sem nekaj slišala. A kje? In kako? Divja sem pomislila: Kajv mi ie mar? in setu legla nazai. tiščoč si blazino na ušesa. A srce mi ie burno utripalo in vse doživljaje pretekle noči sem iasno videla pred očmi. Tedai me ni več vzdržalo. Smuknila sem v copate in si ogrnila iutrnio haljo. Tiho sem odprla vrata svoie spalnice in pogledala na hodnik. Skozi špranio pisarniških vrat sem videla svetloben pramen. Luč ie bila negibna in prepričana sem bila. da tam spet moja mala sestrična rogovili. Vznemirjena sem pohitela, tesno si ovijajoč iutrnio haljo okrog sebe, po hodniku. In res, Luciia ie stala pred železno omaro in odpirala težka vrata. Prestrašena se je obrnila proti meni. »Oh,« ie rekla. In nato. malce strogo: »Stopi noter, otrok. A hitro! Zapri vrata!« »Za božio voljo...« sem začela. »Pst!« mi ie segla v besedo in se sklonila. Zaprla sem sobna vrata, se naslonila nanje in otrpnila. V senci, na-spol skrit za pisalno mizo. ie stal kovčeg. Bil ie kovčeg. ki sva ga bili ukradli iz omarice podzemeljske postaje in... bil ie odprt. Toda preden sem mogla stopiti bliže in pogledati vani. ie Luciia že zaprla pokrov. Nenadna, strahotna misel me je iz-preletela... Opotekla sem se. Luci ja v? vzela kovčeg in ga postavila v železno omaro. Hotela sem izpregovoriti. a mogla sem samo iztegniti svoj trepetajoči prst. Naposled sem izdavila: »Kaj ie tam notri?« »I’st!« ie rekla. Železna vrata so se zaprla z zamolklim truščem. Nataknila je patentno ključavnico in zaklenila. Potlej se ie obrnila k meni in položila prst na svoje premeteno se smehlja; joče ustnice. »Pst. čislo liho. i>ioi dragi Wat.HOuI« 20. Dve minuti pozneje me ie zavila v mojo odejo, a morala sem imeti pac zelo čemeren obraz, ker me ie nežno mirila: »Daj. mala moia... zaspi...« »In ti menda res misliš, da bom no vsem teni lahko zaspala?« sem trpko odvrnila. Ljubko ie zazehala. »Jaz sem strašno zaspana.« ie rekla. »To ie bil razgiban dan!« »Jaz vsekakor ne bom zatisnila oce-sa!« „ _ Narahlo me ie poljubila na čelo, -t e naju Amanda zasliši klepetati... Tako. zdai grem; sai že napol spiš...« »Kai še!* sem zagodrnjala. »Tako sem... tako sem...« A tisti trenutek sem morala pač že zaspati, ker ie nisem slišala oditi ven. Slišala nisem sploh ničesar več. tudi saniala nisem nic> dokler... Na lepem sem spet sedela pokonci v postelji. Neki neznosen občutek n» je stiskal prsi. Ne vem. kai m 3 bilo zbudilo — a čutila sem. da ne..ie preži strahotna nevarnost. Ledeno me je izpreletelo po hrbtu in hkrati mi ie bilo tako peklensko vroče, da sem na mali vrgla odeio s sebe. kakor da »>e bo zdai zdai zadušilo pod njo. ali kakor da bi me hotela zadržati preo nečim, kar sem morala po vsaki ceni takoi slorili. Luciia je v nevarnosti, to sem čutila... ne. še več... vedela sem! Morala sem io posvarili, io rešiti... Razločno sem se spomnila, da ie bila naspi'91 ležeča hišna stena pošastno _razsvetli®-na od mesečine, ko sem bila poslej j njič smuknila v svoje copate — * pa nič več. Kakor bi trenil, sem ticai* v jutrnii halji. Na hodniku je bilo temno kakor rogu. To pot ni niti najmanjši sol Pr nical iz pisarne. Tipala sem se dal)-j Zdajci ie moia iztegnjena roka zao' ‘ ob vrata dnevne sobe. Navadno so ■>* \ ponoči odprta... Kdo jih ie bil zaP In kai I)oiii našla za njimi...? t(V Pritisnila sem na Idiliko in vsi pila. V kaminu ie še tlelo neka) Pf'' in obsevalo Tabby. ki ie dvignila Listek ..Družinskega tednika“ Življenje za vlade Ludovika XIV. 3nni trem’ 'eti Je Francija slavila enoletnico rojstva svojega .sončnega pral.la‘ Ludovika XIV., ki je učil ^vropo vljudnosti. Ta potomec Rour-S?»ov in Medičejcev, po materi pa Habsburžanov, je bil rojen vladar. • Mnogo oblik vljudnosti, zabavanja p. ffizdavosti se je spočelo v starem «iinu in še dalje, na vzhodu, toda HUljak, balet, vrtne zabave, razni “fecolovi, družabne igre, stanovanjca in kuhinjska oprema 17. stoletja, ?a> celo moda: vse to izvira z dvora Ludovika XIV. Največ se je Ludovik XIV. naučil “d kardinala Mazarina; ta izvedenec umetnosti in razkošja je prišel na francosko s praznimi žepi, svoji ne-Cpinji pa je zapustil neprecenljive Juklade. Potratnosti se pa Ludovik A* v. pač ni navadil od Mazarina. jpoben izdatek mu ni bil prevelik, Ye je šlo za njegovo udobje. Ludovik Je hotel v imenu svojega okusa in ?v°Je slave blesteti in prvačiti vselej m povsod. .Značilnost tega stoletja je bila tako imenovana grandeur, po naše bi ‘®kh: veličina. Nič ni bilo važnejše ud človeka samega. Bilo je zelo važ-|P> kaj si dejal, kako si pozdrav-jjal, kako si se priklanjal, ali si du-uovit ali dolgočasen, kakšen dovtip “H znal stresti iz rokava, kako si se “blačil in kako je bilo urejeno tvoje stanovanje. Ljudje so se vabili in podili drug drugemu v vas. Ljudje ki se niso mogli trpeti, so se drug Ppugemu nasmihali in si delali po-y'pne. Skratka: na dvoru Ludovika jMV. so se ljudje učili vljudnosti, Kfpti in nehote pa tudi zahrbtnosti. v Tisti čas je Francija odločala o ;»eh stvareh dobrega okusa. Tedaj m niso P°znali modnih časopisov; namesto njih so imeli samo lutke. Nič d1 moglo zadržati pošiljanja teh lutk. ..Posebnim dovoljenjem so si pribo-‘e vstop celo v sovražna, blokirana Je Pristanišča. Tudi moški svet 0rai Liti zmerom poučen o pari-f‘n novostih. Kmalu so dobile tudi V'Vi|ne obleke vojaški nadih. Moda 1 J® velevala zdaj nošo mečev, zdaj Dodal. Oblika srebrnih ostrog se je menjavala tako hitro, kakor se zdaj menjava barva ovratnic. i Ludovik XIV. je pripisoval veliko ■ aznost svojim klobukom in svojim evljem. On je uvedel triogelnik. Kraške iz peres in krajec klobuka m u-seT mo.raia ravnati po muhasti nodi. Kralj je cenil svojega čevljarja nestrangea tako. da mu je podelil srb in določil celo mesto v galeriji 'lavnih mož. Veliko vlogo so v tedanji moški "jedi igrale čipke: v najslovitejših , ancoskih. delavnicah je pletlo razen j,j n??°5U*j te čipke še 30 Benečank m 200 Flandrčank. . Pod Mazarinom so bile s srebrom m zlatom izvezene obleke še prepovedane, toda kralj ie kmalu dovolil 'Neme jn podelil svojim ljubljencem Pismena dovoljenja, da lahko nosijo ?>nio obleko, izvezeno z zlatom ali srebrom. , Šev važnejši od klobučarja je bil ■asnicar. Ervais je v letu 1080. iz-“Jttil kodranje. Tedaj so rasle lasulje Kakor gobe po dežju. Dobil si duhov- 2,'ske lasulje, pa tudi umetne tonzure. j Jsti čas so moški umetniki v česa-PJu in kodranju prvič delali pričeske »aWam. lepotičenje z barvami je v Firenzi ,1 Jdla Katarina Medicejska, od ondod je pa prišlo na Francosko. Po-??P.no so bili v modi lepotni obliži, p:jih oblika in način, kako si jih no-;•!, sta se menjavala po modi. Baje Je neka posebno iznadljiva lepotica nosila takšen obliž v obliki štirivprež-ne kočije sredi čela. Mufa in pahljače ni mogla pogrešati nobena elegantna dama. Po navadi so izdelovali muf iz krzna, pozneje pa tudi iz svile. V velikih svilenih mufih so modne dame rade nosile majhne psičke, ki so prav tako spadali k obleki in modi. Odličnjaške gospe, ki so se rade košatile v razkošnih oblekah, so nosile doma predpasnike iz pristnih zlatih čipk in obleke, tkane iz zlatega muš-ljina. V Toursu in Lyonu so bile največje tkalnice zlatih in srebrnih tkanin. Ludovik XIV. je v svoji mladosti strastno ljubil dragulje. Na njegovo željo so v Louvru odprli posebne delavnice za izdelovanje dragocenega namiznega posodja in pohištva. Tedaj so diamanti prišli v modo, zakaj sele za vlade Ludovika XIV. so jih znali brusiti in jim z brušenjem vdihniti čudoviti sijaj. Ludovik je poslal francoske dragulje v Perzijo in na Daljnji vzhod, da bi se izpopolnili v umetnosti brušenja. Nakit z dragulji je kmalu izpodrinil stari nakit iz ci-zeliranega zlata ali srebra. Vzcvetela je tudi obrt izdelovanja umetnih draguljev. zakaj pravi dragulji so bili tako dragi, da so si jih lahko privoščili samo najtežji bogataši. Niz biserov je bil simbol elegantnosti človeka, ki ga je nosil. Kajpak je spadalo k temu še mnogo drugega, tako n. pr. dobro urejeno in opremljeno zimsko in poletno stanovanje, služabništvo v livrejah, dober kuhar in odlienjaška kočija. Nikoli dotlej v Parizunjsi videl toliko krasnih kočij. Te kočije so imele čudovito prožne vzmeti, bile so razkošno oblazinjene in opremljene. V popotni kočiji kralja in kraljice si lahko obedoval, spal m vrgel kvarte, tako prostorna je bila. Pariz poprej ni imel tlakovanih cest, niti cestne razsvetljave, prav tako ne cestnih pometačev in — kakor trdi Voltaire — so stale v vsem Parizu samo štiri spodobne hiše. Čez noč so zrasle palače, ceste so razsvetlili s 5.000 svetiljkami. Pariz je dobil varnostno policijo, tržnico, lepe trgovine, spomenike, po mestu je za-plalo novo, živahno življenje. Prav tako hitro so se preproste meščanke prelevile v modne dame, iz neotesanih kramarjev, uradnikov in učenjakar-jev s težkimi suknjiči so se ižbubili gospodje, ki so se znali v družbi lahkotno gibati in stresati duhovite dovtipe. Kralj sam je pa ostal podeželski plemič.^ ki potrebuje širine in daljine in noče stanovati v enem mestu. Ta okoliščina je sprožila speti neki drugi razvoj. Plemstvo je jelo posnemati tako osmehovani 'hkrati 1 oboževani Versailles; po francoskih provincah so kmalu zrasli čudoviti gradiči z lepimi parki. In francoski vrtnarji so postali na lepem umetniki. • F ral j si je prizadeval tudi, da bi izboljšal gledališče. Mazarin je povabil italijanske igralce in zaradi kraljice matere je na dvoru nasto- tala tudi španska gledališka dru-ina. Umetnost je v tistih časih doživela velik preporod. Moliere, Racine, Mansard in tudi drugi umetniki so brali _svoja_ dela najprej kralju in pri njem črpali pobudo in gmotno pomoč za svoje ustvarjanje. Premožni meščani so stanovali v palačah, ki so bile urejene podobno kakor kraljev dvor. Geslo je bilo: okus in bogastvo. Tako imenovana grandeur in razkošje sta bila pa važnejša od koristnosti in uporabnosti. V teh razkošnih stanovanjih so sprejemali goste, ustrezajoč njihovemu položaju in namenu njihovega prihoda. V Velikem kabinetu, ležečem pred spalnico, so sprejemali uradne obiske, v zadaj ležeči kabinet, kjer je stala tudi pisalna miza, so pa prihajali bližji znanci. V posehni sobi so hranili denar in listine, v neki drugi pa knjige, dragocene slike in umetnine. Dame so sprejemale obiske v spalnici, kjer je sredi sobe stala velika, z baldahinom pokrita postelja. Te palače so sicer imele kopalnice, toda brez kopalnih kadi. Uporabljali so samo bakrene ali marmornate umivalnike. V začetku niso uporabljali zrcal za okrasitev prostorov, šele ko je Colbert pritegnil beneške delavce k izdelavi zrcal, se je ta obrt razširila tudi na Francoskem; kmalu v nobeni palači ni manjkala zrcalna dvorana. Ludovik XIV. je posebno pazil, da so vse: gobeline, preproge, mozaike, umetnine, fino perilo, oljnate slike, bakroreze, dragulje itd., plemiči naročali in kupovali doma. na Francoskem. Tako je pospeševal domačo obrt in umetnost. Mazarin je na francoskem dvoru priredil prvo tombolo. Ludovik XIV. je imel z novo družabno igro veliko veselja in je pri takšni tomboli določil za vsako damo poseben dobitek, kajpak spet vselej kaj takšnega, kar se je dobilo samo na Francoskem. Stari kralj je pa na smrtni postelji opomnil svojega pravnuka, naj varčuje in naj se ne spušča v nepotrebne in nekoristne vojne. S časom se ie po kraljevi smrti izpremenilo vse, kar se je zdelo za njegove vlade večno. Iz kraljeve, palače je izginilo srebrno pohištvo, izpremenila se je moda, potomci Ludovika XIV. in njegove dobe so dobili drugačen, preprostejši okus in so marsikaj preuredili. Vendar je nedvomno, da sta ime in spomin na .sončnega kralja' nerazdružno zvezana z mnogimi kraji in mnogimi kulturnimi spomeniki današnje Fran-clJe. Tiikor, Budimpešta Kakšne ženske imajo moški radi? Napisal W. Lichtenberg Gospa Beala ie odhajala skozi vežo kopališkega hotela na peščino, ko ie mala Peggv iz tal zrasla pred nio. >Ali vas smem prositi za kratek, čisto kratek razgovor?« ie skorai strastno zaprosila Peggy. Najprej ie bila Beata zaradi nenadnega in neobičajnega nagovora očarljive Peggv malce presenečena, potlei ie pa rekla z ljubeznivostjo, znano po vsem hotelu: »Zakaj ne. dekletce, na' uslugo sem vam. Poidiva — morda tiale — v glasbeno sobo.« Peggy se je pridružila gospe Beati kakor droban ptiček, trepetajoč od zimskega mraza. Sicer ie bilazTO res ocarl|ivav Njena osemnajstletna mladost se še ni bila odločila za noben določen tip. a neizpodbitno je bila niena postavica nežna in drobnih členkov. njen obrazek naravne barve in lasie deviško plavi. Gospa Beata ie potisnila malo. trepetajočo stvarco v najgloblji naslonjač da se je skoraj izgubila v njem. in ie pričakujoče sedla njej nasproti. »No?« je vprašala čez nekaj časa. ko je Peggv vztrajno molčala. »Saj res!« Peggv se ie iztrgala iz svojih misli. Potlei je proseče dvignila roke in rekla: »Zaupati mi morale veliko, veliko skrivnost, gospa Beata! Ali mi boste?« »Rada,« se je nasmehnila Beata, »samo povedati mi morate, katero.« »Skrivnost, kako se vam posreči ugaiati vsem moškim brez izjeme.« »Oh. dekletce!« se ie skromno branila gospa Beata. »Neizmerno pretiravate.« »Ne ne. vem! Vidim! Vsi moški tu v hotelu, stari in mladi, poročeni in neporočeni, se zgrinjajo okrog vas. Če se prikažete v jedilnici ali v baru ali kjer koli, so vse druge ženske, kakor da uti ni. vsi moški poslušajo samo vas. vsi strezeio vam. če ne bi bi'o banalno, bi rekla: vi ste sonce ob cigar vzhodu luna in zvezde pobiede In zato. gospa Beata. vas prosim: izdajte mi skrivnost svojega uspeha!« Beata, malce začudena zaradi nepričakovanega čustvenega izliva male in tihe Peggy. je vprašala: »Ali hočete, da bi se vsi moški zgrinjali okrog vas?« Peggy je pobesila glavo in odvrnila: Ne vsi. Mene zanima samo eden. En edin.« Gospa Beata je naposled razumela. »A tako! Zaljubljeni ste in hočete tvegati poslednji napad. Kaj je torej?« »Ni ga še tu.« je odgovorila Peggy kakor osramočena. »A drevi pride.« Zdajci je spet planilo iz Peggy: »In ne maram, da bi imel Mihael oči in ušesa samo za vas! Ne maram, da bi tudi on postal eden izmed vaših trabantov! Pridobiti si ga hočem čisto zase!« »Malce veliko zahtevate od mene,« je rekla gospa Beata za spoznanje resneje. »Hočete, da vam izdam skrivnost. ki je sama ne poznam.« »Ne marate mi povedati resnice!« se je Peggv uprla lepi ženi. »Oh, krivico mi delate!« gospa Beata se je že spet smehljala. »Ali mislite, da mi je do tega. da bi pri Mihaelu tekmovala z vami? Ne vem. ali tisto, kar vam morein povedati o tem, kako ženska vpliva na moške, ustreza resnici. Še nikoli namreč nisem po-mislilar na to. zakaj me imajo moški radi. Vesela sem bila. da ie tako. ne da bi to dejstvo znanstveno utemeljevala. In zdaj pridete in hočete izvedeti mojo skrivnost, ki je sploh ni. Težka. skorai nerešljiva naloga.« Peggv je rekla: »Mislim, da je prav posebna umetnost, kako ženska moške osvoji. Samo nisem ji še prišla do dna.« »Ne,« je odvrnila Beata. »prav gotovo ni nikakršnega namernega učinka in tudi ne kakšne posebne skrivnosti pri tem. A počakajte, detece. če ste res v srčni stiski in če pričakujete rešitve od mene... Zdaj. ko prvič raj-, inišljam o tem, bi vam rada tole povedala: skrivnost uspeha tiči v ženski zmožnosti, da hoče brati najbolj skrite, netzgoi orjene misli kakšnega moškega kakor odprto knjigo. Me ženske moramo biti vselej tisto, kar hočejo moški videti v nas. In v ženski, ki jo ljubijo, hočejo po vsaki ceni videti svoj ideal. Potruditi se moramo torej, da vselej ustrezamo njihovemu idealu zenske. In če najdejo vse tisto v nas, kar so iskali, jim popolnoma ugajamo.« Peggv se ie nekoliko zmedla: »To se torej pravi — da ste vi ideal vseh moških?« »Nesmisel, dekletce!« se ie morala zasmejati Beata. »Kako morem biti v eni osebi ideal vseh moških? Vsak moški ima svoj ideal in vsak ie ponosen na svojega, ki si ga ie sam ustvaril. Gre samo za to. da smo ženske vselej takšne, kakršne nas moški hočejo imeti. Potlej ugajamo, mislim.« »A kakšne, kakšne nas hočejo imeti? Kakšno me hoče na primer Mihael? To ie ravno tisto, česar ne vem. In zato sem se obrnila do vas.« »Pomirite se. Peggv. Ogledala si l)om vašega Mihaela, ko pride, in se potrudila dognati, kakšen tip mu ugaja in kakšni morate biti.« »Ali mi obljubite, gospa Beata?« »Obljubim. Sveto obljubim.« Peggv ie olajšana vstala. »Hvala vam. gospa Beata. Ne veste, kakšno uslugo mi lioste naredili. Zakaj, tako grozno ie za mlado dekle, da mora ravno na najvažnejšem področju bloditi v temi.« • Z večernim vlakom ie prišel Mihel. Gospa Beata je po načrtu sedela v veži, ko ga ie Peggv zmagoslavno pripeljala od vlaka in ga tudi takoj pred,-stavila svoji srčni svetovalki. Beata se je začela razgovarjati z Mihaelom, na videz čisto nepomembne reči. a Peggv je prav dobro čutila, kako se gospa Beata dotipava do Mihaelova duše. In ko je potem odšel v svojo sobo. da bi se preoblekel za večerjo, ja vjirašala Peggv v nestrpni napetosti: »No? Kakšen ie? Kakšen ideal išče v meni?« Beata je za trenutek pomislila in nato čisto stvarno odgovorila: »Mislim, da Mihael išče dobro in ljubo gospo-dinjico. Svetovnjaštvo. sex-appeal in prenapetost sovraži kakor pekel. Naravno čustvo žensek mu ie nad vse. Govorite torej z njim kolikor mogoče vsakdanje reči. -Bodite preprosti in pustite čaru svojih osemnajstih let prosto pot. Mislim, da si ga boste tako najprej osvojili.« Peggy ie bila sprva očitno vesela takšne analize Mihaelove duševnosti. Na lepem se ie pa njen obrazek zmračil in potrta ie pogledala gospo Beato. »Ali niste zadovoljni?« je vprašala le-ta. ko je opazila Peggyno razočaranje. »O. pač... že... sam...« »Kaj torej?« ' »Če veste, kakšno žensko išče Mihael. lahko to dosti bolje zadenete kakor jaz. In naposled se bo zaljubil — kakor vsi moški — v vas, namesto v mene.« Gospa Beata ie prikimala. »Dobro, storila bom še nekaj za vas. Obljubim vam. da bom vpričo vašega Mihaela ravno nasprotno od tega. kar išče. Na zunaj bom — kolikor se mi posreči razvpita in strokovnjaška, govorila bom z njim o rečeh, ki jih v dno duše sovraži, prisvojila si bom navade, ki bodo učinkovale liani kakor rdeča ruta. In zdaj ste, upam. pomirjeni?« »Nekako,« je prikimala Peggy iu vzdihnila. : Drugo jutro, po zelo prijetnem večeru v baru. ko ie bil Mihael plesa.1 tudi z gospo Beaios. sta se s Peggv sestala v veži. Sedel ie tam, zasanjano strmel v zrak in imel poleg sebe pepelnik, poln cigaretnih ogorkov. Najprej Peggy sploh opazil ni. Ko ie zaslišal njen glas. se je zdrznil, raztreseno pozdravil in potlei spet dolgo molčal. Sele po dolgem dolgem odmoru ie rekel sanjavo: »Nebeška ženska!« »Kdo?« se ie začundila Peggv. »Gospa Beata! Njeno očarljivo prizadevanje, da bi se zdela malce prismojena! Njeni originalni nazori o življenju in ljudeh! Nainrikupneiše ie pa to. da ugovarja kar moči samo po sebi razumljivim rečem, samo da bi bila drugačnega mnenja.« Peggy je odrevenela: »Kaj? Takš-n e ženske vam ugajajo. Mihael? Prismojena mora biti ženska, da vam ugaja?« Mihael se ie skorai ujezil. »Kje neki! Narobe. Takšne žensek sem doslej mrzil. A ta ženska — ne vem. kaj je to — mi ugaja prav zaradi svojih napak. Ne gre mi iz misli. Iz-podbuja me k ugovarjanju in me hkrati privlačuje. Zaradi nje vso noč nisem spal.« Peggv ie pustila Mihaela samega in odhitela k Beati v njeno sobo. Ihte ii je omahnila na prsi. »Neznanska nesreča se je zgodila! V vas se ie zaljubil! Vso noč ie razmišljal o vaših napakah! Kljub temu. da ste nasprotje tiste ženske, ki io išče. vas ljubil« Gospa Beata ie bila pošteno osupla. In potlei ie rekla: »Drugič me izprašujte, prosim, o kvadraturi kroga! Tei bi morda prej prišla do dna kakor moški duši. A za božjo voljo me nikoli več ne izprašujte — ali slišite, nikoli večt — kako ženska moške osvoji. Zakaj če bi to vedela, ne bi nikogar več osvojila.« Še tisto dopoldne ie gospa Beata odpotovala. jilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllL I OKVIR II I SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. S 1 KLEIN § § LJUBLJANA. Wottova 4 S niiiimiiiimimiiiiiiimiimiiuiiimiR! 1? glavico in me pogledala z leskečo-®[mi se očmi. Tiho je zamijavkala in ^ spet zvila. Neka podnica ie zaškripala, ko sem tiho stopala skozi sobo m zdelo se mi je. kakor da bi zagrmelo. Trepetajoča sem prišla v spalnico svojih sestričen in tu sem se ‘menada spet zavedela. Amanda — 'tena postelja mi ie bila naibližja — l.e ležala na hrbtu, ravno kakor vojak hi v somraku. lijočem skozi odprto °kno, sem videla, kako se njene orsi enakomerno dvigajo in padajo. .Amanda ie imela tako dobro spa-[*le. da so se ii zdele moje večne ‘°zbe zaradi nespečnosti že kar smešne: zato me je oštevala in mi večkrat ?Kuhala neznansko trpko uspavalo. Ni-Kbli se ji ne bom upala priznati, da ?em se bi la zatekla v nieno sobo. za-f?l le predobro sem se zavedala, kai 1,1 potem slišala. ..Lucija se ie očitno zarila globoko v hjzmo. zakaj niti traku njene nočne “vbiee ni bilo videti... ...Stopila sem bliže in tedaj sem mi-'Ra. da mi bo srce otrpnilo. Niti diha h bilo slišati, niti najrahlejši gib ni L faL da njene prsi še dihajo... bila ,L tako tiho. kakor da bi... ..^Lucija!« sem zakričala, z enim Kokom planila k njeni postelji in se Fjtonila nadnjo. »Lucija! Lucija!« Bila skoraj ob pamet, medtem ko so "Ote roke premetavale odejo. .»Za božjo voljo. Marthv,« se je ogla-‘Ja Amanda. »Kaj je vendar šinilo 'ate? Ali si ob pamet?« , . 'Ni je... poglej vendar, ni je... izgi-j***a ie... ni ie več tu!« sem ječala vsa 1 ■ sebe in pokazala na žimnico, na aJeri bi morala ležati, o^manda ie sedla in z začudenimi gi'11' pogledala tja. Na obeh straneh (J ‘ Ve, so ji visele kitke in bila ie vi-j h kakor majhna deklica. Potlei ie tin !ln skokom planila pokonci in ob-Vzri-i ■ ^milico. Zdajci ie globoko I,, t" i la in stresla blazino, kakor da V >mela pred seboj svoio sestro. »'Ti smka1, *enskaI *i vražja ženska!« ie >Kje je vendar?« Amahdina zdrava jeza mi ie dobro dela. a kljub temu... »Morda ni nič kriva... morda so io < »Nesmisel!« Amanda je postajala vse boli srdita. »Kajpak me hoče samo jeziti! Spet mi ie kakšno zagodla!« »Ne. Amanda. prav gotovo ne... saj še sploh nič ne veš o... o...« Vse mi je preblisnilo možgane: železna vrata na dvorišču Maison La Velle. navidezno pijani šofer. Lucijin mošnjiček, ki ga ji ie nekdo iztrgal, kovčeg. ki sva ga prinesli domov, pri čemer so se mi šibi la kolena, medtem ko ie bila Lu-cijav neustrašna in razigrana. In zdaj — če ie bilo v kovčegu res tisto, kar sem slutila... »Česa ne vem?« je osorno vprašala Amanda in me stresla za laket. »Nikar ne bulji vame kakor tele v nova vrata Marthv Meecham! Povej mi rajll- kaj se je zgodilo.« .“a zdaj ni bil čas za pripovedovanje. /.grabila sem Amandino iulr-njo hal io. ji jo ogrnila okrog rameo m zasopla: »Obleci se. brž!« Pogledala me je očitno io ie ne-kai v mojem obrazu nagnilo k temu, da ie storila, kakor sem ii velela. Potlej je vzela svojo žepno svetilko z nočne omarice, si nataknila copate in stopila v dnevno sobo z grozeče dvignjeno svetilko. Opotekla sem se za njo. Tabbv ie mijavkajoč vstala in se podrgnila okrog Amandinih nog. Pogledali sva v kuhinjo — ne vem. zakaj. Bila ie prazna. Tudi v kopalnici ni bilo nikogar. Amanda ie pogledala celo v stensko omaro in pri tem me ie oblila kurja polt po hrbtu. V duhu sem videla tam majhno povezano postavo z zamašenimi usti.., »Amanda!« sem zakričala v grozi. Amanda je pa samo jezna zagodrnjala: »Kot otrok se ie zmerom skrivafa v omaro, da je lahko brala prepovedane knjige.« A to pot ie tudi tu nisva našli. »Kajpak je v pisarni.« je rekla Amanda odločno. »Brez luči?« »Amanda mi ni odgovorila. Odprla je vrata v pisarno. Zdelo se mi je. kakor da bi za trenutek oklevala. preden je vstopila. Potlei ie privila žepno svetilko. »Za božjo voljo!« je zasikal neki jezen glasek. Nisva mogli videti Luciie, a njen šepet je očitno prihajal nekje iz bližine železne omare. Ukazovalno je zasikala: »Takoj utrni luč! Ali mi hočeta vse pokvariti?« Amanda ie vzdihnila in zdelo se mi ie. kakor da bi nekaj trenutkov pridrževala dih. Toda brez ugovora ie ubogala in ugasuila svetilko. Nekaj trenutkov je stala, ne da bi se ganila. Potlej ie tiho stopila naprej in tipala z roko. dokler ni začutila svoje sestre. Jaz sem šla tik za nio. »Kaj je vendar? Ali se ti je kai zgodilo?« je zašepetala togotna. »Z menoj je vse v redu.« ie Luciia odgovorila še tiše. »In doslej se ni še nič zgodilo.« Počasi so se moje oči privadile na temo; skozi okno ie lil somrak in zagledala sem Lucijino senco. Sedela je. oblečena v svoio ljubko cvetličasto oblekco, kakor sveča vzravnana na stolu. Njeni srebrni lasie niso bili naviti na navijače. Kodri so ii skrbno počesani obkrožali obraz. V roki ie držala svoj mali revolver. Njene oči so se veselo svetile. »Tu čakam na morilca.« je hlastno dejala. »Čas je predragocen, ne morem vama vsega razlagati. Vaju prav gotovo nisem pričakovala. Nailjubše bi mi bilo. če bi šli 9pet obe spat.« Naposled se je Amandi vendarle vrnil dar govora. Toda pridušita ie svoj glas, ki ni izdajal ne strahu ne presenečenja. Malce nestrpno je odvrnila: »Nikar se ne smeši. Luciia! Samo po sebi se razume, da ostanem tu. Marthv lahko ostane ali pa tudi ne. kakor jo je volja.« Nikjer na svetu bi me tisti trenutek ne bilo strpelo, kljub nevarnosti. da bi me utegnili umoriti. »Prosim vaju. ostanita tiho ko miš!« te siknila Luciia. Moji zobje so na glas šklepetali ih ustnice sem imela čisto suhe. S težavo sem izdavila: »Lucija, ali ne bi rajši poklicala, policijo?« »Da mi vse pokvari?« ie odvrnila ogorčena. Zdajci ie odprla oči na stečaj. položila prst na ustnice in prisluhnila. Vse tri smo pridržale dih. A ničesar ni bilo slišati. Čez nekaj trenutkov je rekla Luciia: »Če hočeš ostati tu. Marthv. potlei se. prosim, skrij za pisalno mizo. In ti, sestra, se skrij na drugo stran železne omare. A pazi, da boš popolnoma skrita. Vzemi tole tu!« Potegnila je neki predmet iz svojega žepa in ga izročila Amandi. Videla sem samo obrise, a takoj sem spoznala Hesekielov revolver, ki ie sicer, ležal v pisalni mizi. »Samo drži ga. sestra. Streljala bom že jaz. če bo potrebno. In svarim vaju — morda bomo morale čakati neskončno dolgo. Utegne se pa tudi kmalu zgoditi — vsekako moramo biti popolnoma tiho.« Zgrozila sem se. Toda brez besed sem zlezla na Odkazani prostor za pisalno mizo. Amanda ie srdito prikimala; potlei se je stisnila v kot poleg železne omare. Čez nekaj trenutkov smo zaslišale, kako je bfla ura polnoči. Najprej me je obšla samo ena misel: da bi se tisto, kar je moralo priti, kmalu, kmalu, kmalu zgodilo! A že naslednji trenutek je bila moja najgorečnejša želja, da bi pretekle ure. ne da bi se kaj zgodilo... Bila sem pripravljena do zore ostati tiho kakor miš v svojem ne ravno udobnem polaŽaiu. da bi le vse ostalo tako. kakor je zdaj! lil liotem. zjutraj, ko Im naposled naposled svetloba pregnala strahove teme. sem nameravala oditi naravnost na policijo... vseeno, kai bo rekla Luciia k temu. In če io še tako ujezim, bom poročala vse o kovčegu. kako sva se ga bili polastili, kaj je v njem — bila sem prepričana, da vem. kai ie v niem. o. popolnoma prepričana! Toda. ali bo jutro sploh kdaj sinilo? Ura je tiktakala, tiktakala, tiktakala. Ali sploh ne bo nikoli več bila? In zdajci se mi ie zazdelo. da ie tiktakanje oživelo. Čutila, sem, kako se je številčnica na steni izpremenila v okrogel obraz, ki se je spačil v po- rogluv režai Nalašč ie zadrževal čas... že davno je morala preteči ena ural Ko je potlei res bila ura. mi je grozeče udarjalo na ušesa: mislila sem. da hoče preglasovati vsak drug šum. Čudno — prav nič me ni lomila radovednost. Lucija ie rekla, da čaka na morilca. Zame to ni bil nikakršen jmjem. Divje misli so se mi podile po glavi: sumničenja, domneve, fantastične misli o osebi, ki naj bi bila izvršila umor. Na Hestero Galovo in Johna Bvna-ma sem pomislila le mimogrede; o njima se ie bilo preveč govorilo. Toda v duhu sem videla Raffaella Fennel-lija. z maščevalnimi, bliskajočimi so očmi in mračnim obrazom, kako kuje načrte... In videla sem poslikani, umetno pou mlajeni obraz Dot. De Veere: kakor črta tanke obrvi so bile nasršene in v njenih očeh sem brala, kako si io izmislila načrt, da bi zadela zasovra-ženo Hestero na uajobčutliiveišem mestu... Profesor Sesam ie priskakal kakor gumijasta žoga. kazal svoje umetnijo in s krvavim prstom pokazal na Raffaella Fennellija. pri čemer se io zlobno hihital... Tudi v niegovih očeh sem brala sovraštvo... sovraštvo do lepega mladega akrobata, ki ie bil njegove, profesorjeve umetnije imenoval »trike«... Potlej sem se spet zavedela, da čakamo morilca. Morilec... nisem ga videla, zame ni imel obraza, ni bil iz mesa in krvi. Tedajci sem zaslišala plaze? se šum... Stopinje... čisto rahle, j>ošastne. Nekaj strahotnega se ie bližalo, nekaj, kar ni imelo ne obraza ne postave no bitja... Morala sem izpregovoriti. Morala sem slišati človeški glas. Morala sem!!! Odprla sem suhe ustnice, a niti glasu nisem izdavila. Grlo sem imela kakor zadrgnjeno, jezik ie ostal no« giben. Hotela sem iztegniti roko. potipati Lucijo, da bi vsaj čutila nieno ohleka Valje prihodniil DRUŽINSKI TEDNIK Lepotice, ki so si same delale reklamo Križanka -12 3 4 5 6 7 8 9 Vodoravno: 1. Velik afriški otok. 2. slepilo, videz, prevara (tujka)! medmet. 3. Nikalnica; ime filmske igralke (do kraja). 4. Sin očaka Jožefa; 17. in 23. črka abecede. 5. Dva enaka samoglasnika; oblika glagola natreti. 6. Umetnost (latin.); zaščitnik, zavetnik (tujka). 7. Votla mera; vrsta zabave. 8. majhen del njive; dvoglasnik. 9. Mejni grof Vzhodne marke; živalski organ. 10. Moško ime; grška črka, ki pomeni v matematiki stalno vrednost. 11. Tiran-12. Turško mesto; slovanski kralj v ;7. stoletju. Navpično: 1. Eudoslovje (tujka)-;2. Orodje (obrnjeno); zvezda v Orio-|nu. 3. Francoski predlog s spolni-;kom; zgodovina (tujka). 4. špansko otočje; enojen. 5. Ime pisateljice Kausove; prislov ali predpona; °^e" ;6. Vrsta žita ali trave; votla me*a ; (kratica). 7. Nekdanje nomadsko j ljudstvo vzhodno od Dona; oris. 8. •Gospodarsko udejstvovanje, pa tudi j kraj tega udejstvovanja. 9. Začetni®' • našega največjega epika; prvi stavek ;dokazovanja ali sklepanja; sibirsk® ;reka. 10. Vrh v Julijskih Alpah; ime [Jazonove ladje, tudi ozvezdje. Cosi appare il cielo nottumo quando i cannoni dell'artiglicria contraerea aprono le bocche di fuoco contro gli aeroplani che attaccano una citta. Migliaia di proiettili di diversi calibri lanciano un'ardente scia lumirfosa »el cielo, percorso dagli aerei nemici. II fotografo, che ha fermato sulla lastra il gigantesco giuoco di luci e ombre, deve essere stato coraggioso, perche ha dovuto puntare 1’obiettivo in un punto che gli offriva la visione com-plessiva della difesa antiaerea, senza temere le scheggie dei proiettili che potevano ferirlo o danneggiargli 1’apparecchio. II suo ardimento e stato ricca. mente premiato: la fotograf ia preša e una delle piu interessanti del genere. — Taksen je pogled na nočno nebo, kadar bljujejo protiletalski topovi izstrelke proti letalom, ki so napadla mesto. Na tisoče večjih in manjših izstrelkov pušča žarečo svetlobno črto, kipečo v nebo, kjer plavajo sovražna letala. Fotograf, ki je ujel na ploščo to gigantsko igro luči in teme, je moral biti zelo pogumen. Postaviti je moral svoj aparat na mesto, kjer je imel pregled nad vso protiletalsko obrambo; ni se ustrašil drobcev protiletalskih izstrelkov, ki bi ga utegnili raniti, ali mu poškodovati aparat. Njegov trud je bil bogato poplačan: slika, ki jo je naredil, je ena najzanimivejših te vrste. ŠTEVILNIH 19—4—15—9—7 IG—10 6—3—10-—18—19—12—13—8—15 19 7—14"' —11—5—10—2 1—4--7— 6—15 19 19—4—15—9—7—2 Ključ: a) 1—2—3—4—5 = žuželka; b) 6—7—8—9—10—11 = nasprotno kakor nepošten; c) 12—13— ;—14—15 = šiba božja; č) 16—17— :—18—19 = alpski glodavec. PREMIKALNICA Ob pravilnem premikanju čitaš n*1 vpično pripadnike treh evropskih n®' rodov. ČAROBEN LIK VEDNO JE PRELISIČIL P06L0VBMR, DR JE Tfl UDRRIL MIMO. ,:.IN ZRČELR SE nt BOR8R NB ilvl.ll NJE IN StIRT. JRKEf SE JE KRKOR MHtEK UMIKAL. ____ ..jDPRiOVRL RRLDEJRNIE KONČNO J* TU 01 ON PO GRRBIL TEŽEK KO... 1. časovni pojem 2. sredozemski otok 3. ptič 4. mrčes 5. ujeda 20n3ti JE poclhvRr nh mesto jnnen zhoei vi jo IN kij st je Pftt-lorm , ...KJE 3* SKRIT« KARLJI-tNR IN JBKIC JO ie OSVOBODIL. POGlU VR R JR JE ZR KRZEN PRIVE1RL K OR.EVESU. SRH SE JE PR S KRRLJliN ODPRAVIL PROTI 6RHDU. '• Križanka: Vodoravno: 1. Temni cvet. ! 1 siilro, vstop. 3. V. L. =: Vladimir I-ev^' ;; krpe, ali. 4. eks, Meta, ar. 5. tandem, * ‘ i C. er, er. 7, pefyi, kolosi. 8. on, glad, I; 9. Lar, I. N B. I„ m. o. 10. krilo, IUon. • ■ ebenovina. — Navpično: l. Svetopolk. g, ;' ka, Knare. 3. ed, sneg, rib. 4. muk, “r j, -■le 5, norme, Lion. 6, pemikan, 7. cvet, . ' | riv. 8. vs f— vas), Apel, 111. 9. eta, Kros, < • 10. tolar, Samoa. 11. piramidon. J J Sestavljenka: dodatek, agonija, - ■ inalahit, Adelaide. tribunal, Iravadt, nov!*1 ' J Dalmatin — Kastelic. ^ ■ ■ Čaroben kvadrat: 1. Jcnise], 2. kravat»> ^ ;: poseben, 4. fotelji, 5. okraji«, 6. prodal1!^,. • • Zajcčar, a = uastro), b — sabljač, e — Jfl ' ’ P* \ Letalska naloga: Drugi Je Imel prav. ni < aeroplani leteli proti vzhodu ali *ftP*n0Ve<*' ! ! se nikoli ne srečali, ker zemeljski \ ' niki potekajo vzporedno, v smeri Vr° gr i i veru ali juga pa bi se lahko •reCali> ' vernem ali Južnem tečaju, kjer •© < - in križajo vsi poldnevniku KRRLl 31 1BKCR Z SIDin JPM 3C L IN GR »OtRTO NROKR-Olt. ^ JtVKtC 36 SEVE OR *TR' OOSEt, NOVIH DOGO DIV NHM NHPKOTI. Dalj« »rihodnjie »Ali boš rajši počakala * zajtrkom?« Zbrala sem vso energijo in se vzravnala v postelji. O, groza in ®trah, nikoli naj zrcalo ne sto j i tako, da se moraš takoj, ko se zbudiš, neizogibno pogledati vanj! In ta metla, ali so to res še moji trajni kodri? In te mežikajoče oči brez leska — ali so res tiste, ki jih je včeraj neki črni goslač imenoval zvezde in zaigral njim na čast nekakšno sentimentalno neumnost, menda ,Dvoje sinjih oči'? Počasi sem se jela vsega spominjati, pa, gotovo, igral je v baru .Alkazar-ju‘ in jaz sem pila rumene pijače, zdaj iz večjih, zdaj iz manjših kozarcev, zdaj trpke, zdaj sladke, toda vse z visokim, vse višjim odstotkom alkohola. In nato sva se z Jeanom v taksiju peljala domov in zjutraj ob šestih ini je voščil lahko noč in me poljubil na ustnice... »Teta, mačka imam!« »Da, saj vidim. Ali si se vsaj dobro zabavala?« »Hm,« sem zamomljala, z usti že v kozarcu mleka. »Bilo je čudovito! In zabava z Jeanom je očarljiva, in ti si angel. Ta gnjat je izvrstna in Amsterdam je prekrasen in včeraj sem bila okajena. Lahko noč!« Teta se je prisrčno nasmejala. »Povej, ali si Jeana česa naučila?« »Oh, dosti, teta. Naučila sem ga, da mora biti resen in upoštevati temeljna pravila življenja, in nato sem ga naučila novih korakov tanga.« »In kakor sem slišala, si ga naučila tudi norveški. Danes zjutraj je stal pol ure pod prho in pel: ,Jeg lagde mig saa sildig og sent om en kveld,‘ gotovo je zapel to kitico devetsto petdesetkrat.« Divje, obupano sem se skusala domisliti. Da, zdaj se mi je jelo jasniti. Ko sva šla iz .Alkazarja* peš do kraja, kjer stoje avtomobili, sem pela to pesem v vseh mogočih lestvicah. »Da, teta, drži.« Pogoltnila sem poslednji kos kruha z gnjatjo. »Ti, teta! Danes zvečer pa ne grem krokat.« »Nikar ne delaj računov brez krčmarja, ti lahkomiselni otrok. Ne obljubljaj preveč! Zdaj ti bom pripravila kopel. Jean je že celo uro pokonci in čisti svojega sinjega ljubljenca. Sam Bog ve, kam te namerava danes odpeljati.« Nekdo je potrkal na vrata. »Evo ga! Bog nama bodi milostljiv! Kaj se je pa zgodilo?« »Kisinka! Vstani!« »Spustila ga bom noter,« se ne zasmejala teta. »Dobro mu bo delo, da te bo videl takšno, kakršna, si zdaj. Razen tega se ti bo zahvalil za včeraj.« Jean je vstopil, v overallu in s strojnim oljem v laseh. »'jutro! Si dobro spala?« Sedel je brez zadrege na posteljni rob. »Pohiteti moraš, sonce sije! Peljala se bova iz mesta v živalski vrt.« »K sladkim mucikam?« »Da, k mucikam in backom, h kro-kofantom in bavbavom, k levom in k ptičkom.« »Ti, Jean! Ali veš, kaj je lem?« »Nimam pojma!« »Tiskovna napaka za lev — Au!« Dobila sem mrzlo prho v obraz. Vrgla sem Jeana iz sobe in pričela .metamorfozo*, ki je za današnjo žensko pojem oblačenja. Kopala sem se, se oblekla, si oščetkala lase, se na-udrala, namazala in manikirala ta-;o dolgo, dokler nisem spet bila spodobno dekle. »Ne, kako sta čedna! Ponosna sem na vaju!« je dejala teta Elizabeta pri slovesu. »Skušajta biti ob sedmih za večerjo doma! Dosti zabave!« Imela je prav, bila sva menda res čedna. Vsekako se je več ljudi ozrlo za nama. Avto je bil sinji, čist in lepe linije — in Jean je sedel v njem, razoglav v odprti beli srajci in sivih hlačah, jaz sem pa imela belomodro obleko in bel platnen klobuk. Prepričana sem bila, da bi me moj nekdanji ,jaz‘ izpred dveh let zavidal za sedanji .jaz* — ko sem takole sedela v sinjem dvosedežniku in se peljala v jasni, božji dan. Kako naj popišem šest tednov stare levje mladičke? Vem samo. da sem od veselja vzklikala, tako da so se ljudje obračali za menoj. In kakšen 9 ti S m * LJUBEZENSKI ROMAN * Z je bil šele mlad slonček z nagubano sivo kožo m zvestimi, vprašujočimi očmi! Gladila sem mule in slone, dražila zlobne majhne opice, krmila mlade medvedke in v. terariju mi je dal simpatični paznik majhno sladkovodno želvo, ki se je zadovoljno sprehajala po moji roki. »Veselje te je gledati,« je dejal Jean. »V Parizu imam prijateljico, tisto v črni svileni pidžami, ki ne more prijeti nobene živali. Tako na primer ne more niti konja pobožati, mačk in psov pa sploh ne prenese. Če vidi miš, kriči — sicer pa tudi ti najbrže!« »Ne.« sem se zasmejala. »Ko sem bila majhna, sem imela bele miške.« Vrnila sem želvo pazniku. »Oprosti, Jean, toda odkrito ti povem, da ne razumem, kako moreš ti vzdržati s takšno prijateljico.« »Saj tudi nisem vzdržal,« je odgovoril. Nato me je spet prijel pod roko. In pred kletko s srčkanim, dobro vol j -nim medvedkom, kjer daleč naokrog ni bilo žive duše, me je objel in me poljubljal, vroče in divje, kakor me dotlej se nihče v življenju ni poljubil. »Jean,«. sem dejala čez čas. »To, to... zakaj pa to počneš, Jean?« Zasmejal se je, mlado in neskrbno: »Ker je dobro tako!« In kakor da bi bil ta stavek pregnal vse pomisleke, sem se tudi jaz sproščeno zasmejala. Obedovala sva v gostilni živalskega vrta. Ne posebno drago, toda okusno in izbrano kosilo. In bilo je tudi samo po sebi umevno in prav, da me je Jean držal za roko, ko sem si prižgala cigareto. Tedaj se je zgodilo. Nekdo je šel mimo naše mize, tako te»no, da ie pri tem strgal mojo torbico z naslonjala. »Oprostite,« drugega nič. A jaz sem videla njegove oči, videla sem njegov profil in niegov smehljaj. In tedaj sem vedela, da mi bo ta človek nekoč nekaj pomenil. Ne znam razložiti tega. Bilo je. Kakor da bi bil električni tok šinil nkrati od njega k meni ali narobe. Bilo je presenetljivo in nenavadno. Sedel je z nekim drugim gospodom k sosednji mizi. Čez čas sem slišala, kako je v najčistejši norveščini dejai svojemu spremljevalcu: »Mala nasproti nama je vražje zala, kaj?« Zdaj bi bilo kajpak imenitno, če bi jaz rekla Jeanu na glas kar koli po norveško. A bila sem tiho. Na lepem mi ni bilo do šale. Že od nekdaj mi je bilo zoprno, če kdo zvrača svojo krivdo na .občutje-. Jezi me, če kdo stori kaj bolj ali manj blaznega in se nato opravičuje: »Bil sem pač takšne volje.« Matti večkrat obupano maje z glavo nad menoj in trdi, da sploh nisem sprejemljiva za .občutja*. Zdaj sem pač počasi pričenjala dojemati. .Občutje* enega samega večera mi ne bi zadoščalo. Sredi veselja in opoja mi nenadno postane glava hladna in jasna in mislim si:. Bog mi pomagaj, kako se bom jutri, pri belem dnevu iz vsega tega norčevala! In nato postanejo besede spremljevalca smešne in mehki stiski rok so kakor igra v gledališču, in globoki, življenjsko filozofski razgovor, ki sva se bila vanj zatopila, ie samo še prazno besedičenje. Spremljevalec je razočaran in drugič ne gre več z menoj. A ta teden v Amsterdamu je bil nekaj drugega. Vse je bilo tako novo m lepo, da nisem imela nobenega napada hladne treznosti. Ko sva se z Jeanom dva dni poznala, je bilo, kakor da bi se poznala že leto dni. In zame je bilo tisto življenje polno doživetij. Doživetje je bilo že, če sem si ogledala novo izložbo, ali šla v slaščičarno, če sem kupovala pri zelenjadaricah z vozički breskve in šampinjone, se vozila s cestno železnico, v kateri je mrgolelo otrok, ki so čebljali v veseli holandščini. Tako sem bila teden dni in še dalje polna .občutij*. Neki večer sva bila z Jeanom v gledališču in poslušala očarljivo opereto. Nato sva večerjala v restavraciji in se kakor po navadi proti jutru vračala domov, prevzeta plesne glasbe in šampanjca. V avtu me je Jean poljubljal dolgo in vroče. Ko sva prišla do mojih vrat, je zašepetal: »Kisinka, ali smem?« Za trenutek me je prijela izkušnja-va. V resnici nisem še nikoli česa .takšnega* doživela. Moje prijateljice bi se smejale, če bi vedele, da je izkušena, pioderna Kisinka še dekle. In Jean je bil tako mlad in tako_ razigran, njegove vesele temne oči so me gledale vprašujoče in hkrati z lahnim očitkom, ker nisem takoj odgovorila. Skoraj bi ga bila že spustila v svojo sobo, toda nekaj me je zadržalo. Zlagala bi se, če bi dejala, da sem bila tako nravna. Nisem se bala očitkov ljudi, tudi _ ne zgražanja dobrih tetk. Bilo mi je, kakor da bi neki glas globoko v meni deial: Kisinka, pazi! Ne razdajaj se! Moja pokojna V 24 UR&H barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke ild ~krohi in svetlolika sra|ce. ovratnike, za pestnice itd Pere. suši. nrmiiga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JGS. REtCH LJUBLJANA Morda je tako tedaj, kadar dva doživita skupaj kaj neskončno novega. mati bi najbrže dejala, da je bil to angel varuh. Jaz bi rekla, da je bil instinkt. Naj si bo kar koli že, ljubeznivo šem odrinila Jeana, ki se je prijetno težak in nekoliko zaspan naslanjal na mojo ramo, in rekla: »Morda drugič, fantič moj, dane.s ne!« Mogoče je bil moj odgovor spotik-ljiv, toda ko sem. se drugo jutro zbudila, sem čutila, da sem prav rav-nala._ Nisem mu razbila iluzije o ,izkušeni*. svetovnjaški ženski, pustila sem mu upanje, hkrati pa ostala sama svoja, Kisinka, ki je nihče ne pozna. * »Ljubu Kisinka! Menda si lahko mislite, tla ni najin skupni prijatelj Pcdersen beli glavo, zakaj sem hotela po vsaki ceni dobiti vaš amsterdamski našlor. Naposled mi ga je dal; bila sem ga vesela. Zahvaliti se vam moram. Kajpak sem takoj vedela, da ste bili vi. Način, kako ste ini poslali teh petdeset kroti, -je bii silovito takten (in nepreviden). Vendar nisem tako neumna, kikor mislite. Ni bilo treba prav posebne inteligence, da «tem uganila, da, ste bili ri tisti velikodušni darovalec. Lahko vam zagotovim, da ti a vsem svetu ni človeka, ki bi mu mnilo v glavo, da bi mi poslal denar. Boleham sicer kdaj pa kdaj na napadih ponosu, toda zdaj bom samo sebe rositvo v roke vzela m bom do ves odkrita vi hvaležna. Da, ne morete si misliti, kako sem hvaležna! In ati hočete vedeti, za kaj sem denar porabila? štirideset kron za najemnino, dve kroni petdeset za račun pri mlekarici in ostanek za par pletenih čevljev (iztaknila sem jih na neki ■razprodaji za sedem kron petdeset, so poceni, toda res čedni.) Zdaj se mi najbrže smejete, ker vam tako natanko razlagam, kam sem vtaknila denar. Toda jaz sem mnogo mislila na vas, iti povedati vam moram, da ste edini človek, ki sem z njim res odkrito govorila. To dobro de. če stalno vse hudo zase ooarzis, res dobro de, če se naposled razgovoriš. A čudno, da ste vi, ki sedite v uredništvu, nosite zmerom eleejantne obleke in čevlje (posebno vaši čevlji so mi bili zmerom všeč), da ste vi tista, ki nanjo vsak dan mislim m 70 pričenjam res rada imeti! In vse to, ko sem. bila z vami koma) tri ure in sedem in štirideset minut. Vendar boste tako vsaj veneti, ka i pomenijo zame te tri ure m sedem m štirideset minut! Nikar se preveč ne zgrozite nad menoj. Nisem tako nespametna, kakor se vam mogoče zdim. če si pa človek nekoga naprti na hrbet, aa mora tudi nositi, veste. Pošteno ste me bili prijeli ~ ali me hočete zdaj tudi dahe voditi? Ne boste imeli dosti truda z meno). Po varavi sem namreč zelo samostojno bitje, prav kakor vi. burno včasih se sama sebi zazdim maj lina, neumna in nepomembna. To je tisto, česar sem sc navadila v teh poslednjih letih, ko je vse postalo tako hudo m se nisem upala več Hudem pot/kdah v oči. ker sim vedela da bodo pozneje za moiim l/rbtom dejali: »Sirotica! To je tista, ki ima zapitega brata!« Saj razumete, nisem takšnega kora, da In se pred ljudmi poniževala. -?(, vse te neštete t< žare so me prisilite do tega. Le počakajte, ko bom spet na kontu in živela spodobno ž:v- 1 yew;e m se vsak dan do sitega na-, 'Kij* bom :e dovoli predrzna'do vas nasim plnšč, ki ste ga vi oatozdi, bo pač nekoliko težko,' tisto s predrznostjo. Sicer pa m nikoijar, ki bi po njem ''nisi podedovala obleke kakor po vas. Morda ie to od tega. ker vem, da ie tudi vam nekoč trda predla i,i da spada va eisto v isto vrsto. Mislim, rečcm. Miu>> svoji oble-. ' "tiri !■ ta stari obleki in vašemu elega n t ne m u kos tunu. Lil j posebno določne aa vam il-uv za prav nunam povedati. Da, počitni-te vrezi vi/am tako, da nadomestu-jein neko strojepisko* zelo sem veselit Sam Pog ve. kaj naj bi sicer povi ta o počitnicah. Silno bi me veselilo, če bi mi hoteli napisati nekaj vrstic. Vaša Siri.t Duhovi so se pomirili. Odkrito priznam: dovolj sem se potepala in krokala. In nato je Jean jel zgodaj legati spat, saj je moral uiti tako rekoč že ob Petelinjem petiu v delavnici. Slišala sem ga. kpko ie žvižgajoč odhajal, peš ali pa s cestno zeleznico. »Nočem se pred temi simpatičnimi fanti v delavnici postavljati s ^ svojim avtom,« je dejal. In okrog šeste ure popoldne se je vračal domov, ves zamazan, ne posebno nežno dišeč in lačen ko volk. Med jedjo je pripovedoval zgodbice iz delavnice, govoril amsterdamsko narečje kakor njegovi tovariši v delavnici in se veselil samega sebe. Imeniten fant je bil, pošten in dober, toda vseeno mi ni bilo nikoli žal, da sem tisto jutro premagala izkušnjavo. Pisala sem Siri in ji prigovarjala, naj vzdrži glavo pokonci. Obljubila sem ji, da bom storila zanjo, kar bom mogla, brž ko se bom vrnila v Oslo. Ta ali oni izmed mojih neštetih znancev bo vendar imel kakšno spodobno službo zanjo. Teta Elizabeta in jaz sva zahajali v modne trgovine in na razstave, ogledali sva si vse, kar si moraš zaradi spodobnosti ogledati, če si v tujini. Bila nisem ne boljša ne slabša od vseh tistih, ki prvič potujejo. Nakupila sem ,Sarilca*, svilene nogavice za Matto, ovratnico in robček za Hansa in Willija, svileno bluzo in garnituro res srčkanega perila za Siri. S tem sem dokazala prav isto pomanjkanje domišljije in iznajdljivosti kakor vsi drugi ljudje, ki nakupujejo v tujini darilca za svoje ljudi doma. Ukradla sem nekaj idej za obleke za žensko stran, teta Elizabeta mi je pa podarila debelo kuhinjsko knjigo. Uboge moje bralke! V vsaki številki bodo dobile odslej vsaj en nizozemski recept! Poslednjo nedeljo v Amsterdamu sva se z Jeanom odpeljala na izlet z avtom. Ostala sva _ ves dan zunaj, našla sva lep kotiček, kjer sva se kopala, in Jean mi je privoščil zasebno predstavo v plavalnih umetnijah. Bil je zelo lep, ko je stal na bregu, tako visokorasel in čvrst. Jean me je prijel za roko in kakor dva razigrana otroka sva skočila v vodo. »Glej sonce, Kisinka!« se je smejal Jean. »Ali vidiš, kako se nama dobrohotno smehlja?« Pustila sva, da naju je tok nesel s seboj, ležeč na hrbtu, objemajoč drug drugega okrog tilnika. Bleknila sem nekaj sentimentalnega o .spojitvi z naravo* in bila zelo srečna. Ko sva se vračala domov, je Jean nenadno zavil na neko stransko stezo. »11, Kisinka!« »pa, Jean!« »Ti, ti si najsimpatičneiše dekle, kar sem jih kdaj srečal! Tako preprosta, tako ravna in nesentimental-na. V sec si mi. škoda, da moraš že odpotovati in da se je vse tako hitro končalo. A zato ne bova pretakala solz, ali ne? In obljubiva si, da si ne bova Pisarila kilometrskih’ pisem. Takšno pisanje je neumnost. Imela sva se lepo, in pika. Ali ne?« Smejala sem se in bila istih misli. »Vendar ne smeš misliti, da prelomim svoje načelo, če bi ti rad -a slovo nekaj podaril. Ali sinem?« »Seveda. Jean.« »Ali ti je to všeč?« Bil je tenak umetno izrezljan zlaf zapestni obroček. »Zelo mi- je všeč, Jean. Hvala ti.« Kes sem se razveselila te zapestnice. se zdai jo pogosto nosim. Spominja me na srečen čas v mojem življenju. Srečen, brez kakršnih koli vznemirjenj in bojev. Imela eem čedno, mozaično izdelano cigaretnico. To sem podarila Jeanu. »Všeč si mi. škoda, da moraš že odpotovati in da se je vse tako hitro končalo...« Takšna je torej ljubezenska izpoved dvajsetega stoletja. Jean je pristen otrok svojega časa. In bogve. ali nisem tudi jaz. Jean si je drugi dan odščipnil dve uri svojega dela v delavnici, da me je popeljal na letališče. Odločila sem se za veliko dejanje, da poletim iz Amsterdama v K jobenhavn. Nameravala sem še nekaj dni ostati v K id-benhavnu, potem se pa z železnico peljati v Oslo. človek mora kar največ videti, kadar že potuje! Huda burja je potegnila; drevesa so vso noc bičala z vejicami moje okno in pošteno je vilo okrog hišnih vogalov. Hm. lepo me bo zibalo v višjih sferah! In povrh tega sem še tako občutljiva za morsko bolezen! Lagala bi. če bi trdila, da nisem bila nervozna. Bilo je tako nenavadno, če si pogledal ogromno letališče in za polet pripravljena letala in si hkrati predstavljal, da boš čez nekaj minut že letel nad zemljo, mnogo, mnogo kilometrov daleč. In vse je bilo tako nekako slovesno: natančno tehtanje prtljage, žvečilni gumi, ki nai bi preganjal morsko bolezen, in nakup vozovnic, ki sem jih dobila hkrati z reklamo za letalske vožnje. Nato sva z Jeanom sedela na klopi v neki veliki dvorani in čakala. In tedaj mi je srce pač nekoliko hitreje bilo... Dalje prihodnjič. HUMOR Najceneje Bolnica: »Prosim, gospod doktor, povejte mi kakšno sredstvo za srbečico. Samo poceni mora biti.« Zdravnik: »Praskajte se!« Velika razlika On: »Naša nova kuharica pa res dobro kuha. Že dolgo mi ni jed tako dišala.« Ona: »Saj sem ji jaz pomagala.« On: »No, potem je pa vredna dvojne pohvale.« Praksa »Zdravnik mi je danes priznal, da »ne ljubi, mama.« »Hm, ali ima prakso?« »Najbrže, ko je to tako lepo po. vedal.« Na sodišču Sodnik: »Gospodična, iz uradnih spisov razberem, da ste bili že pet in tridesetkrat kaznovani zaradi tatvine. To je za žensko vendar malo preveč.« Obtoženka: »Gospod sodnik, mislite na to, da nobena ženska ni popolna.« Strah Gospod čop se .vrača iz gostilne Proti demu. Po poti se nasloni na drog cestne svetilke in počiva nekaj •ninut. Naposled si dopove, da mora dalje. Tjpl.e torej po drogu in hodi tako okrog in okrog njega, misleč, da gre t,f>lje. Na lepem se čopu posveti v glavi. Debelo pogleda in prestrašeno ^vpjje: »Ježeš, zazidali so me.« Pretirano Gospod Klepetač in gospod zvito, repec se srečata. Drug drugega bi rada potegnila za nos. Gospod Klepetač pravi: »Pred kratkim sem doživel nekaj pomembnega. Srečal sem na cesti moškega, ki je bil tako velik, da si je lahko prižgal svetilko pri cestni svetilki.« »To še ni nič,« se pohvali gospod Zvitorepec. »Jaz sem pa zadnjič videl človeka, ki je bil tako velik, da je moral poklekniti, če se je hotel po glavi popraskati.« Nezanesljivo Zena: »Najbrž bi me od presenečenja zadela možganska kap, če bi se ti kdaj malo prej vrnil zvečer domov.« Mož: »Nikar se ne trudi. S samo domnevo me ne boš izvabila domov.« Dobesedno Gost: »Ali je gospodična Urška doma?« Služkinja: »Ne, v sedmih nebesih je, ker jo je obiskal njen zaročenec.« Ima zalogo Gospodar: »Ze dalj čas ne morem ugotoviti, kam izginjajo moje smotke. Ali mi morete vi pojasniti, kje so?« Sluga: »Prisežem, gospod, da jih ne jemljem. Saj jih imam doma še tri škatle od prejšnje službe.« Presenečenje »Očka, zdaj sem končala kuharski tečaj in bi rada videla presenečenje, ki si mi ga obljubil, če se bom pridno učila.« »Da, dragi otrok. Takoi bom odpustil kuharico.« Če bi bilo v podmornici ženska... Da, če bi bila v podmornici ženska, ji ne bi samo padala pred noge mnoga srca mladih mornarjev, temveč bi imela tudi mnogo gospodinjskih skrbi. Če si mora že z majhnim gospodinjstvom glavo beliti, kaj bi bilo šele pri preskrbi podmornice, ki gre nad sovražnika! Za vso oskrbo podmornice mora skrbeti moški — nadknnar — ki ni niti izučen gostilničar ali kuhar, temveč odgovarja v prvi vrsti za to. da ima podmornica pravo smer. Zakaj mora biti prav nadkrmar ^gospodinja« v podmornici? Ker ima tedaj, ko je !>odmornica zasidrana v pristanišču, največ časa za nakupovanje. Nekaj dni preden podmornica odpluje, odide nadknnar v preskrbovalni urad flotilje. Tam dobi tolikšno zalogo živil, kakor dolgo misli podmornica ostali na morju. Če ima na primer podmornica ukaz. da odpluje pred ameriško obalo in ima 50 mož posadke, tedaj dobi 8 do 10.000 kil živeža za na pot. Ko ima nadkrmar vso količino mesa. maščob, zelenjave, sadja itd. v rokah, dobi podmornica še druge življenjske potrebščine, in sicer v primeri s porabo pri zadnji vožnji in na podlagi izkustev nad-krmarja in njemu podrejenega kuharja. Seveda se pri tem upoštevajo samo tiste nadkrmarjeve želje, ki jim je zaloga kos. Posadka podmornice, ki pluje včasih po mesece in mesece za sovražnikom. je kolikor mogoče raznovrstno hrano. Na kopnem človeku še nekako zadostuje. Če se mu dan za dnem servirajo enolončnice, a podmorniško moštvo, ki ima posebno težko službo — včasih mora v prav tesnem prostoru vzdržati pri 30 do 50 stopinjah vročine in v oljnem vzdušju strojev — mora dobiti delu primerno brano. Posebno vlogo pri živežni preskrbi pred odhodom podmornice igrajo presna živila. Presnega mesa. presne zelenjave in presnih jajc je moči vzeli s seboj v podmornico za največ tri tedne, presno sadje in krompir pa za največ, dva do tri tedne več. V tem času se pokvarljive jedi ohranijo sveže s pomočjo električnega hladilnika v Jkletk podmorniške kuhinje. Za ostale tedne, to je za mnogo daljši čas pohoda proti Ameriki, vzame podmornica s seboj konserve. To so kon-serve, kakršne pozna gospodinja, pa tudi takšne, kakršnih iie pozna. Na primer: konservirano maslo, margarina, palmin. sir. kruh in prepečenec. Prepečenec se mora konservirati že zaradi vlage v podmorniških proslo-rih. Prav tako vzamejo podmornice s seboj v nepredirnih škatlah tudi različne testenine, praške za pudinge, sol, sočivje in drugo. Brž ko ie seznam živil, ki ga je treba temeljito prerešetati, pripravljen. poskrbi preskrbovališče za prevoz v podmornico. Dva dni preden podmornica odpluje, vozijo tovorni avtomobili zalogo na gornji krov podmornice. Zaboji se kupici jo nad zaboji in še povečujejo navidezno zmešnjavo. potem pa hitro izginejo v notranjščini podmornice. To nalaganje živilskih zalog ni tako preprosto, kakor se zdi. Podmorniške živilske shrambe namreč zadostujejo samo za sovražno plovbo po evropskih vodah, ne pa za dolgotrajne operacije onstran Atlantika. Konserve in brezalkoholne pijače nalože v vse mogoče kote in količke. Za električne stroje, pod koje in izbe. med torpedne rtvi. med zaboje za orodje in aparate, na stene, na tla: v prvih tednih ie celo eno cd obeh stranišč nerabno, ker se v njem do stropa kupici jo konserve. Kadar je morje razburkano, tedaj je vse narobe. Mnogo zabojev se osamosvoji in se kotali po ozkih hodnikih. Mornar, ki pride v tistem trenutku mimo. navadno krepko zakolne zaradi njih... ali se pa zadovoljno nasmehne, ker vitli, da obilica zalog še ni pošla. S tem da ie nadknnar zalogo živil nakupil in zložil na ladijski krov. pa še zdaleč ni opravil svojih gospodinjskih dolžnosti. Od tedna do tedna mora zložiti na podlagi seznama živil jedilnik, ki ga potem pregleda za blaginjo svoje posadke vedno vneti i>o-veljnik. Kadar pride nadknnar s slra-že, ali kadar je določil položaj ladje ali njeno smer. tedaj pogleda, ali je v kuhinji vse v redu. Gorje, če kuhar ali mesar ni vsega v redu napravil! Vsa oskrba na podmornici ie torej tudi brez ženske pomoči presenetljivo1 dobro in preračunano urejena. Kako je pa z drugimi stvarmi, ki tudi spadajo k dobremu gospodinjstvu? Posode. jedilni pribor, lonci, robci, opre ma izb? Tudi ta doma tako tradicio nalna ženska opravila mora na pod niornici opravljati moški: eden izmer podčastnikov, ki pred vsako plovbo sovražnikove vode oskrbi moštvo delovnimi in tropskimi oblekami ilt Ta podčastnik ima mod vožnio pole svoje glavne naloge še to. da uredi vsakdanje življenje na krovu čim uri jetneie — kolikor se pač to da spričf nenavadnih prostornih razmer v podmornici. Silbe-rspiegel, Ber>:” DRUŽINSKI TEDNIK a. ix. m« xx. Otrok in pravljični svet Ko sem bila otrok, mi je pripovedovala pravljice babica. V kotu za štedilnikom, kjer je bilo lepo toplo, je sedela na nizki pručki, marne roke so ji prebirale kar koli — pletilke, tižolova zrna — jaz sem pa pobožno čakala, da me bo popeljala v pravljični svet, v svet iantazije. Se zdaj se čudim, kako tenkočutna je bila ta preprosta in ne posebno izobražena žena za otrokovo dušo. Znala je nešteto pravljic, toda ne takšnih, kakršne sem pozneje brala v slikanicah. V njenih pravljicah ni bilo hudobnega volka, ki je požrl Rdečo kapico, tudi ne povodnega moža, ki potegne neubogljive otroke v močvirne globine, niti Trdoglava, ki ugrabi deklico-Marjetico. Babica si je pravljice sproti izmišljevala in jih znala tako zvezati z vsakdanjim življenjem, da sem vse razumela, se ničesar bala in se hkrati učila, spoznavati naravo in življenje. Pozneje, ko sem sama znala brati, se mi je svet domišljije še širje odprl, toda to ni bil več svet neskaljene sreče. V njem sta bili že krivica in bolečina. Prezgodaj sta se dotaknili občutljive otroške duše. Z babičino smrtjo je zatonil svet nežnih, sladkih in čudovitih pravljic o mali miški, ki je šla na potovanje za koščkom sira in je odkrila toliko novega na svetu, o čebelici Maji, ki se na travniku pogovarja s cvetlicami in se zvečer utrujena, polna sladkega medu vrne v svoj dom, o pikapolonici-sedmopi-čici, ki zleti naravnost v sinje nebo in ti pokaže, odkod bo prišla sreča. V slikanicah in v knjigah so bile kaj časa nasoljene, da izločijo vodo. Na vroče olje deni sesekljan peteršilj in česen, toda ne sme ti zarumeniti. Potem dodaj buče in paradižnik, osoli in duši do mehkega. Ko so buče meh. ke, prideni opran riž in ga kuhaj še 20 minut. Kdaj pa kdaj prilij nekoliko vode, da se riz ne prižge. P. M., Ljubljana Kako čistimo posodo, rjavo od hiper. mangana Ko ste vlagali jajca v hipermangan, ste bržčas zamazali posodo, ki je ne morete in ne morete več očistiti. Oči. stili jo pa boste, če preizkusite ta način: Vzemite vodo, ki ste jo iztisnili iz kumar ali paradižnika, in jo vlijte v posodo, ki jo hočete očistiti. Vodo pustite v posodi dve do tri ure ali pa še več, nakar jo zdrgnite s čistilnim peskom ali pepelom. Posoda bo spet čista ir svetla. Pozimi, ko nimate ku-marične in paradižnikove vode, uporabljajte v isti namen vodo kislega zelja in kisle repe. M. V., Dravlje * Za vsak prispevek, objavljen v »Ko. tičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 345. Kozmetične skrivnosti Glavna kozmetična pravila pozna skoraj vsaka ženska, ki se nekoliko neguje, vendar je še dosti drobnih kozmetičnih skrivnosti, ki jih mimogrede prezremo in delamo zato pri svoji negi hude napake, ki nam s časom utegnejo škodovati. , i Prepričana sem. da si skoraj vsaka tudi lepe pravljice, toda prepolne gro- izmed naših bralk očisti zvečer obraz, ze. Srce se mi je stisnilo od strahu, \ bodisi z vodo in milom, ali samo z če sem brala, da je Trdoglav s svo- vedo, bodisi z mastno čistilno kremo. jim dihom spremenil cvetoče polje v Kadar si očistimo obraz s kremo, osta. ledeno puščavo, in strašno se mi je ne P? '}? P°lti še zmerom tenka plast zdelo, da je požrešni volk ležal v ; & £ « ^čufe^daT ^t babičini postelji in krvoločno čakal ponoči dihala, zato nam takšno čisče- 1____________ Urejuje A. Preinfalk Problem st. 195 Sestavil G. Borgatti Mat v 2 potezah Problem št. 196 Sestavil K. Traxler ca Snegulčico v z grozo spom- na Rdečo kapico. Na krsti se pa še zdaj n/m... Na zidu nasproti moje postelje je visela preproga, v kateri je bil — po tedanji navadi — izvezen pragozd z divjimi zvermi, z levom in levinjo. Levinja je gledala naravnost vame s svetlimi, rumenimi očmi. Neko mesečno noč sem se zbudila in pogled mi je obstal na sosednji steni, prav na teh sršečih, rumenozelenih očeh. Zazdele so se mi oči požrešnega volka, jaz pa sem bila uboga Rdeča kapica, ki jo bo zdaj, zdaj pogoltnil... Jela sem na ves glas jokati. Komaj so me potolažili, čeprav nisem bila več tako majhna. Vendar še podnevi nisem rada pogledala tiste preproge in več let je minilo, preden sem pregnala tako imenovani ,neumni' strah. Pravljični svet je lep, če ga zna odgrinjati previdna roka. Mnogo je pa pravljic, ki so še za odraslega pre-grozotne, na občutljivo otrokovo dušo pa še posebno hudo učinkujejo. To so. pravljice o sedmih razbojnikih, o hudobni mačehi, o psoglavcih — ti so me še posebno strašili v sanjah — o zna/u s sedmimi glavami, itd. Detinstvo naj bo srečni čas neskrb-nosli, veselja in smeha. Za grozot-nost. krivice in bolečino poskrbi življenje samo, zato nt treba otroku že v najnežnejših letih bičati domišljije. Opazujte otroka, kako zaverovano, pobožno vas posluša, ko mu pripovedujete pravljice. V njegovih očeh je lahko ujeta sreča vsega sveta, lahko se pa v njih zrcalita strah in groza. Boljše je, da otrok sploh ne pozna pravljičnega sveta, kakor da je ta pravljični svet prežet z grozo. Vsaka mati naj se pri izbiri duševne hrane nje obraza prej škoduje kakor koristi. Kje je pa torej skrivnost, ki je marsikatera ne pozna? Skrivnost je v tem, kako si čistiš obraz in s čim. Papirnati prtiči, prirejeni nalašč za čiščenje polti, so dragi, pa tudi ne posebno praktični, ker jih dosti porabiš in moraš porabljene takoj zavreči, čiščenje z vato je nepriporočljivo iz podobnih vzrokov: vata' je draga, razen tega pa pusti na polti drobna, očem nevidna vlakenca, ki dražijo občutljivo kožo in povzročajo1 lišaje in rdeče lise. Razen tega ne prtiči ne papir ne očistijo polti vse nesnage, tako da ne dosežemo pravega namena. če uporabimo za čiščenje majhne krpe gaze ali pa krpice, ki smo si jih same spletle iz belega bombaža bo učinek popoln. Gaza je nekoliko hrapava, zato si pa z njo tudi očistimo polt popolnoma, ker odstrani tudi plast povrhnjice, ki sproti odmira. Isto store tudi doma spletene krpice iz bombaža. Razen tega imamo pri takšnem čiščenju še to prednost, da nam ni treba kupovati čistilnih prtičev ali vate, ker lahko vsak teden sproti čistilne krpice gaze prekuhamo, tako da so spet kakor nove. Po čiščenju obraza si umij-mo polt še s hladno vodo, tako da odstranimo poslednje ostanke masti in dosežemo, da polt res lahko nemoteno diha. 2e večkrat sem brala pritožbe, češ da parjenje polti z raznimi čaji — ka. milicami, lipovino — bolj škoduje kakor koristi, ker se znojnice razširijo in je možnost okužbe, iz katere se pozneje izcimijo mozolji in ogrci, še večja. Neka bralka našega lista mi je pisala, da ima po parjenju s kamilično paro še posebno velike znojnice na obrazu. Če boste pazljivo brale navodila o parjenju obraza, boste opazile, da med drugim navadno piše: na koncu si odrgnite cbraz s koščkom ledu. Ker pa gospodinja nima zmerom ledu pri roki, to pravilo opusti, misleč, da ni (Ti trije modeli 30 risani izrečno za »Družinski tednik« in ni?o bili Se objavljeni.1 Jesen se nam bliža z velikimi koraki in treba bo pripraviti toplejše obleke. Novih najbrže ne bo, zato bomo siare prenovile, da se bomo spet prijetno počutile v njih. Starejšo svetlorjavo obleko poživite z nagubanimi žepi in spet bo kakor nova. — Učinkovit kroj črtaste volnene obleke, ki se zapenja na hrbtu. Progasta blaga so še zmerom priljubljena zaradi svoje mnogo- stranske porabnosti. — Volnena jopica, ki se zapenja do vratu. Lahko jo nosite z bluzo ali p-a brez nje. za otroke zaveda, da je za otroka ! važno. V resnici je pa še presneto Krhke in svetle trepalnice mažimo z ricinovim oljem in vazelino. Kmalu bodo zrasle, se popravile in potemnele. Kadar si loščite nohte, si nikar ne naloščite cele površine, ker noht tako ne more dihati in postane krhek, če imate stalno naloščene nohte, se zato ne smete jeziti, če se vam kdaj pa kdaj kakšen odlomi. Tudi nohti potrebujejo zraka in počitka. In še drugič kaj! Simona Kakšna je tvoja prijateljica? Kaj je prijateljica? Povedali ti bomo. Prijateljica je oni človek, pri katerem si lahko takšna kakršna si po svojem bistvu. Pred njo lahko razgališ svojo dušo. Zdi se ti, ko da ti brani, da bi se odela v lažno tenčico. Pred njo moraš biti res takšna, kakršna si. Prijateljica ne mara, da si boljša ali slabša, kakor si v resnici. Pred njo ti ni treba biti za vsako kretnjo ali besedo na preži. Njej po mili volji lahko poveš kar misliš in izdaš svoja čustva. Dokler si odkritosrčen, se ne bo nad nobeno stvarjo zgrozila ali se čutila užaljeno. Tvoja prijateljica razume vsa nasprotja v tvoji naravi, tudi tista, zaradi katerih te drugi obsojajo. Pred njo lahko prosto dihaš in se sprostiš. Njej lahko zaupaš svoje nečimurnosti, zavisti, sovražnosti in napake, svoje malenkosti in svoje posebnosti. Kakor hitro pa to zaupaš, že se počutiš bolje, zdi se ti, da so priznanja izginila v oceanu njene lojalnosti Prav tako tvoja prijateljica vse razume. Ni ti treba biti previdna. Lahko jo zapostavljaš in ji dokažeš napake. Kljub temu boš še zmerom z njo lahko prijatla. Nič ne pomaga, rada te ima. Zdi se ti, ko da je ona tisti vsa tvoja dejanja očisti, da voda, ki vse tvoje besede opere, in kor vino, ki te poživi čisto do mozga. Razume te in razume vse in zmerom. Z njo lahko jokaš, se smejiš, grešiš moliš. Ona te ljubi z vsem tem. Se enkrat ti povemo: tvoja prijateljica je samo tista ženska, pri kateri se upaš biti takšna, kakršna v nici si. Mat v 3 potezah Odličen problem češke šole. najboljše še komaj dovolj dobro. Saška NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Gorčična omaka Naredi svetlo prežganje iz 2 dek maščobe, 3 dek moke in zali j z vodo. Ko je prežganje do dobra prekuhano, do. daj 3 žlice gorčice, osoli, dobro premešaj in daj na mizo. Gorčice ne smeš več kuhati, če ne izgubi okus. N. M., Ljubljana Dobra rožičeva slaščica z jabolki Mešaj 1 jajce In 3 žlice sladkorja, da se dobro speni. Dodaj ‘/j kile rožl-čeve moke, približno >/s litra mleka v prahu, vode ali — če premoreš samega mleka, 2—3 žlice moke, 1 pecilni in 1 vanilijin prašek. Zmes, ki jo dobiš, mora biti gosta. Polovico zmesi daj v pomazan pekač, potresi z olupljenimi in nastrganimi jabolki in pokrij z drugo polovico testa. Peci približno 1 uro v neprevroči (rečici. Se toplo potresi s sladkorjem. Slaščica je zelo izdatna in okusna in jo lahko (»rabiš s kakšno zelenjavno juho za kosilo. M. č., Ljubljana Buče z rižem Za 4 osebe potrebuješ 4—5 mladih manjših buč, 2—3 stroke česna, paradižnik, zelen peteršilj, olje in 30 dek riža. Bučke prereži, izdolbi in neolupljene zreži na kocke, osoli in pusti ne. I važno! Po parjenju so namreč znojni. | ce čisto odprte in jih je treba zato spet zapreti. To se zgodi, če si drgnemo obraz z ledom, ali pa tudi, če si položimo na obraz hladen obkladek, najpreprosteje je pa, če se umijemo z mrzlo vodo, ki znojnice zapre. Prav tako si moramo z mrzlo vodo oplahniti obraz, kadar smo si ga bili poprej umili z milom in toplo vodo, ki je znojnice odprla, če bomo tako delale, bomo tudi dosegle zaželeni uspeh: čisto, lepo, drobnozrnato polt. »če si lase ščetkam, postanejo še bolj mastni ,« mi je nekoč pisala neka naročnica. Prepričana sem, da to ne more biti res. Dvoje je možno: ali si napačno ščetkamo lase, ali imamo pa bolne žleze.znojnice, ki izločajo tolšče na lasišču. V drugem primeru more pomagati samo skrbno zdravljenje pod zdravniškim nadzorstvom, v prvem si pa lahko same pomagamo. Lase ščetkati še ne pomeni, da vzamemo ščetke in si z njo nekajkrat potegnemo p c laseh, misleč, da smo že gotove in da se bodo poslej lasje svetili kakor svila. Ščetkati si moramo lase po po. sameznih pramenih, tako da pri. memo vsak pramen las in ga ščetka, mo od korenine do konca. Pramen dvignemo, da se lasje ne lepijo pc glavi, in potegnemo ščetko skozi lase. če se bomo ščetkale, ix> možnosti še na soncu in vsak dan, bomc gotovo imele lepe lase. Zdaj pa še nekaj drobnih skrivnosti, ki jih marsikatera še ne ve: če imame blede ustnice, si jih vsak dan natrimc z limono; kmalu bomo opazile, da so dobile lepšo barvo. če nosimo pričesko navzgor, pa nam mali lasje nagajajo in ne stoje, jih pomažimo z benzojevo tinkturo, ki jo dobimo v vsaki drogeriji. Ta tinktura ima prijeten duh, hkrati pa lase nekoliko zlepi, tako da ,drže‘ pričesko. Moderen model plašča, za jesen in zimo hkrati. Blago je črno volneno, plašč je pa ukrojen v duhu sedanje mode — z drobnimi gubami na bokih — in okrašen z originalno zaponko na prsih. Za zimo dobi krzno. Zraven se sijajno podasta klobufevinasta torbica in klobuk po najnovejši modi. Nagrada za lepoto DAMSKO-INDIJSKA OBRAMBA Leepin — Mross Monakovo 1941. 1. c4, Sf6. 2. Sc3, M. S. d4, e6. 4. f3. , (Ni prav dobro; s Sf3 in g3 ali e3 bi ' zavil v normalno igro.) d5 (To je pravi odgovor.) 5. Lg5, Le7. 6. e3 (Tako nima nič od četrte poteze, ki zahteva e4) h6. 7. Lh4, 0-0. 8. Db3, Lb7. 9. Ld3, Sc6! 10. cd5 (Beli se že bori s težava-in ne ve drugače uteči grožnji Sa5.) 11. Ddl, SXd5. 12. LXe7 (Švi-slabo brani; 12. Lf2 bi moral varovati šibko točko e3.) DXe7. 13. Tad8. 14. Sge2, c5. 15. Tel, SXe3! lepa žrtev belega ni presenetila, nasprotno, računal je celo, da je proti njej nekaj-iznašel; drugače bi zdaj gotovo igral 16. Da4, kar bi pa le podalj. šalo umiranje.) 16. KXC3, cd4 + . 17. SXd4, TXd4! 18. Lh7 + , KXh7. 19. DXd4, Td8! Beli Nalezljive bolezni se kaj rade pre.Jse je menda šele zdaj mogel prepričati, našajo z dotikanjem predmetov z mo.»da dama sploh nima poštenega umika; krimi rokami. Gospodinja in kuharicajali sama pade ali pa kralj: 20. Dg4, si na dan bogve kolikokrat umije roke*Dc5-K 21. Kf4, Dd6 f • 22. Ke3, Dd2 in jih briše v brisačo in kuhinjskojmat; ali pa 20. Da4, Dc5 + . 21. Ke2, cunjo. Včasih postane mokra, porebnoXLa6 + . 22. Kel, De3+ in mat. takrat če se briše vanjo več ljudi, j Partijo so odlikovali z drugo lepotno In piav mokia bnsača in cunja sta»nag,.acj0 (prvo je prejel dr. Aljehin.) zelo nevarni za prenašanje nevarnih*g posebno globino se ne more ponaša, bolezenskih klic. Možnost okuzenja je»tj priznati se pa mora črnemu, da je pa večja .tudi takrat, kadar se dotika-{ oclločrro izkoristil šibko igro mladega mo mokrih reci z mokrimi ah vlažni.»švicarskega mojstra. Tudi glede krat. rokami. {kosti more z njo tekmovati na tem Bakterije na lesu, steklu papirju, ♦ turnirju za evropsko prvenstvo le š« na bolnem človeku ali na kakršnem »spodnja partiia. koli drugem predmetu, se rade odlepi-* ' _____ jo od predmeta, če se jih dotaknemo? z mokro ali vlažno roko, in se na-* q selijo na roki. * OlCllljatlKa Ce imamo na rokah bakterije, smot Kieninaer Mrn« v precejšni nevarnosti, da se okuži-{ . mo. Z rokami jemo, pripravljamo je-J Monakovo 1941, dila, se umivamo, likamo perilo, torej { i. e4, c5. 2. Sf3, d6. 3. d4, cd4. *. lahko potem z rokami okužimo prav*sxd4, Sf6. 5. Sc3 aG. 6. g3, b5. 7. Lg2, Z mokrimi rokami prenašamo bakterije vse, česar se z njimi dotaknemo če se pa mokrih predmetov dotikamo s suhimi rokami, tedaj je možnost okuženja manjša, zakaj suhe roke se ne prime toliko bakterij. Veljalo bi si torej zapomniti in se tudi po tem ravnati, da bi vsako brisačo sproti posušili (po možnosti na soncu), da ne bi po ves teden brisali posodo v eno in isto kuhinjsko cunjo, da bi imel vsak družinski član svojo ;;Lb7. 8. 0—0, Sbd7. 9. Tel, e6? (Do zdaj je šlo vse v redu; tu bi pa črni že moral poskrbeti za visečega lovca; torej naj bi igral Dc8 ali Tb8.) 10. c5! ; LXg2 (Ne gre de5? 11. LXb7, Tb8. 12. Sc6!) 11. efG, Lb7. 12. fg7, LXg7. 13. Sf5! (To je jedro bele kombinacije; črni bi zdaj moral rokirati, če je želel še kaj igrati, upanje bi kajpada zaradi SXg7 in DXd6 lahko mirno pokopal.) brisačo, ki naj bi nikoli ne visela! !Lf8? (Toda črni je tako skop, da raje TYir»lrrc» ommlr .cmVia 7,(ilcn i1 ’f<-«»• \ i a mv/.n . % mokra,’ ampak zmerom suha. Zakaj suha brisača, ki visi v kopalnici ali ob umivalniku, je tudi za oko veliko bolj prijetna kakor pa kos mokre cunje, o kateri ne veš, čemu služi. Porabni nasveti B Barvasto perilo ostane dalj časa lepo;; obarvano in sveže, če vodi, v kateri ; perilo izplakujete, dodaste nekaj kap-,, ljic kisa. Ali ste že kdaj pomislili, da lahko j! s termovko varčujete plin in elektriko?!! Kuhana jedila enostavno prelijete va.;; njo in obdržala bodo zaželeno toploto. Dvojna brada in še enkrat dvojna:; brada! Vrzite glavo krepko nazaj in odpirajte in zapirajte usta desetkrat zapovrstjo. Vendar ne pozabite, da morate delati te vaje res vsak dan. takoj dušo zgubi.) 14. TXe6+! črni je kapituliral; na fe6 ga uniči dama z matom na h5, na Le7 pa stolp na e7. Gornji odlikovanec jo je tu pošteno izkupil. REŠITEV PROBLEMA ŠT. 191. 1. Ltt7, h2, 2. Tc5, Kul. S Tel mit. 1. ... Hli2 ali hg2, 2. DbG in 3. Dgl mat. Rešitev problema št. 194. 1. D64 grozi DU2 mat. 1. ... Sf3(b3). 2. DXe4 mat. 1. ... De2. 2. SXg2 mat. 1. ... Pill+. 2. Sxdl mat. 1. ... Sc2. 2. Sdl mat. PLAČAJTE NAROČNINO! Izda.a K. Bratuša, novinar; odgovar ja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d, d. jr Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v LjubljanL