KAT0L1SK CEKKVEN UST.____________ „Danica- izhaja v?ak petek na celi poli in velja po po*ti za celo leto 4 pl. 20 kr.. za pol leta 2 pl. 20 kr.. za ietert leta 1gl. 20 kr. V tiskarni« sprejemana za celo ieto 3 gl. 60 kr.. za pol letalgl. 80kr..za 1 4leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan pop;ej. Tečaj XLV. Ljubljani, 2. kimovca, 1892. List 36. Moje spreobemjenje. (Dalje » Tretje obiskan je. Prišel sem zopet, o Marija, da preživim kak četert ure v tvoji bližini. Ali mi nimaš ničesar povedati, Marija, v ničemur me grajati? Govori, poslušal Te bodem, prosil Te bodem odpuščanja in se bom poboljšal. In če nimaš Marija ti ničesar meni povedati, pa bi jaz rad tebi marsikaj povedal. A pred vsem pa reci Jezusu, da mi navdahne serce tako. da bodem potolažil tvoje materinsko serce. Ti je li prav. kar delam sedaj? Saj veš, kaj vse delam... V nedeljo zvečer zberem vse otroke, kolikor jih morem dobiti v mestu, popeljem jih v cerkev, učil jih bom katekizem, molil skupno ž njimi žalostni del rožnega venca itd. V soboto zjutraj bodem stregel pri sv. maši, da popravim pohujšanje, koje sem dajal. V sredo prejmem sv. obhajilo v spomin tvojega veselja, in v soboto v spomin tvojih bolečin. Reci mi, o Marija, če ti je to po volji... kajti zate dam rad tudi življenje. Svet je zapeljiv in strasti so v meni še tako močne. Včasih sem tako slab v veri, da se bojim omahniti... Poterdi me tedaj, o Marija v dobrem in daj mi pred vsem ponižnost, kajti brez te kreposti ne moreni dopasti Tebi in Jezusu. Teh milosti te prosim in ne odreci mi jih: drugače sem zgubljen. Vse upanje svoje stavim v Te in upam, da ne zastonj. In sedaj te prosim še za vse one, ki so pripomogli k mojemu spreobernjenju: svojega dobrega prijatelja — duhovnika, ki mi je pervi pokazal pot do tebe, dobre Gospe, ki mi je učinila toliko dobrega in Te tako zelo ljubi. Ljubi jo tudi Ti, ker to želi ona najbolj. Priporočam ti spovednika svojega: on se je toliko zame trudil, kakor pravi oče. Priporočam Ti in prosim Te, o Kraljica nebes za sv. cerkev, sv. Očeta papeža, našega škofa, vse služabnike božje in za ves ljud kristijanski. In sedaj naj Te prosim še zase! Prosim Te. o Marija za pomoč, da bi Te mogel prav ljubiti! Uči me, sv. bogorodica, ljubiti te, kakor te je ljubil sv. Bernard, kakor te je ljubil sv. Bona-ventura. kakor te je ljubil sv. Alfonz Marija de Ligvori. Vdihni v moje sercé ta čudežni ogenj ljubezni. Svoie serce ti posvečujem in ker brez serca ne morem živeti, daj mi Ti svoje aereé v zameno. Več prositi te ne moreni; preveč sem ganjen... 1'sliši mojo molitev, prosim Te, in če mi hočeš poslej reči kako besedo, izkazala mi bodeš veliko milost. (Kon«-<- nasl.) Letno poročilo ljubljanske bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnj. Telesa in za opravo ubožnih cerkev. (Konec.) 64. Polšnik: 1 masni plašč. G5. Dole: 2 obhajilni štoli, 3 albe. G humeralov, 3 cingule, 12 purifik. 12 rutic za lavabo. GG. Pri ž ga nje: 1 obhajilno štolo, 3 albe. G humeralov, 3 cingule. G7. Štanga: 1 pluvijal. 68. Javorje pri Litiji: 1 obhajilno štolo, 6 korporaiov. 6 pal, 12 purifik., <> rutic za lavabo. 09. Trebnje: 1 pridigarsko štolo. 3 albe, 6 humeralov, 3 cingule. 3 koretlje. 70. Žužemberk: 1 pluvijal. 71. Tre bel no: 2 oltarni blazinici, 1 obhajilno burzo. 72. Mokronog: 1 mašni plašč. 73. Hi nje: 2 lčt. zlasti pa v Ribnici; zato žalujejo za njimi danes ne le Ribnica in cela dekanija, ampak tudi Semič in drugi kraji po Dolenjskem, koder so služili, za tako dobrim dušnim pastirjem. Po besedah Modrega (Iz. 4u, tj):) „Vse meso je trava, trava zvene in cvetlica odpade" —je govornik z nekterimi izgledi in nauki poslušavce opominjal, kako je treba resno misliti na kratkost našega življenja; slednjič se je v imenu blazih Ribničanov in pričujočih z gosp. Skubicem poslovil z željami in upanjem, da se zopet pri Bo^u vidimo. Očitno je. da so ljudje silo žalovali in jokali, ko so jim tako dobrega duhovnega pastirja po sv. opravilih k pokopu nesli. Za govorom so bile bilje in sv. maša, po kteri smo spremili rajnega na pokopališče v Ilrovačo. kjer počiva pred nekdanjim starim križem, na istem mestu kakor pokojna gg. dekana Janez Traven in Ignacij Holzapfel. Bilo je rosno pač marsiktero oko. ko je mati zemlja sprejela v se svoj delež in so se pevoi poslovili s tužno, a vendar tako tolaživno pesmijo „Nad zvezdami.~ Res, terdno smemo upati, daje blagi pokojnik sedaj nad zvezdami pri Bogu. Bivša ribniška kapelana; čč. gg. Matija Erzar in Matija Mrak. sta oskerbela rajnemu na grob v smislu zadnje volje dostojen spomenik, izdelan po kamnoseku V urni ku v Radovljici, iz sivkasto-belega koroškega marmorja. Spominek je 2 5 m visok. Nad čvterovogelno podstavo je bogato pozlačeno pročelje in nad tem sv. križ. Ker sta bila spominka imenovanih dveh prednikov Skubčevih že popolnoma razpadla. se je na Skubčev spominek napravil tudi njima primeren napis. Prednja stran ima napis: Tukaj čaka prihodnjega vstajenja preč. gosp. zlatomašnik Martin Skubic, rojen na P- lici 9. nov. 1814. župnik in dekan ribniški 1. 1868. častni kanonik in častni občan ribniški, vitez Franc Josipovega reda, umeri 9. aprila 1. 1891. Naj v miru počiva! Jrospod! ljubil sem lepoto tvoje hiše.'4 Ps. 25, 8. „Dajal je ubogim: njegova pravičnost ostane vekomaj." 11. Kor. 9, 9. Na desni strani čitaš* Prečastiti gospod Ignacij Holzapfel, rojen v Teržiču 15. jul. 1799. dekan ribniški 1. 1848, umeri 21. jan. 1. I8ii8. Na levi: Prečastiti gospod Janez Traven, rojen na Kaki 25. dec. 1781, dekan ribniški 1. 1833, umeri 19. sept. 1. 1847. še lepši spominek pa je veličastni, božji hram. prezala farna cerkev sv. Štefana in prenovljene podružnice po fari, ki tudi po zvunanje pričajo, kaj je bil rajni Skubic Ribničanom v dušnem in telesnem obziru Naj lepši spomin pa je zapustil v hvaležnih sercih zvestih svojih ovčic. Grobni spominek bode razpal. farna cerkev se bode postarala, hvaležnost in spoštovanje Kibničanov do gorečega dušnega pastirja dekana Martina Skubica pa se bode podedovalo od roda do roda. Pripovedovali bodo dela njegova stariši otrokom in njih otroci svojim otrokom, in njih otroci prihodnjemu rodu. iPrim. Joel. 1. 3.) Kajni Skubic ni bil kdo ve kak učenjak ali pervak. ni bil slaven pisatelj ali pesnik, vendar ga moramo prištevati velikim rodoljubom slovenskim. Na polju tihega, delujočega rodoljubja ima malo enačili. Zato se lahko stavi v vzgled slovenskim duhovnom, pa tudi drugim rodoljubom. Mir in pokoj duši njegovi! Slava njegovemu spominu! Dr. Jožef Lesar. Ogled po Slovanskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Katoliški shod/i Ljubljana je te dni doživela, česar menda še nikoli ni, odkar stoji. Naj veljavniši možje v silno številnem shodu so katoliški Cerkvi spričevanje dajali, kakoršnega blezo še nikoli ne — v slovenskem jeziku — na pervem katoliškem shodu, škofje ali pa njih namestniki, kakor tudi neduhovni, so v pričo tisučev poslušavcev z vse dež-le tako častitljivo govorili o naši sveti veri, da se je moral vsak omečiti in navdušiti, če bi imel še tako terdo serce! Že v nedeljo je prišlo nekaj gostov; začeli so popoldne pri sv. Jakopu in pri sv. Petru izobešati zastave; prišlo je nekoliko telegramov itd. V ponedeljek zjutraj se je na vse zgodaj slišalo priterkavanje in po nekaj tudi praznično streljanje. V ponedeljek so celi dan prihajali gosti; po več katoliških hišah in vsih cerkvah so se razobešale zastave, in m isto je postajalo vedno bolj slovesno. 0 1 25ih popoldne so zapeli šenklavški zvonovi in že pred petimi je bila cerkev vsa polna prebivalstva, med temi že veliko tujih duhovnov in druzih stanov. Ob »>ih je prečast. stoljni kapitelj šel po prevzvišenega kneza škofa, izpostavili so milgsp. prošt med častno azistenco presv. Rešnje Telo, pred kterim so prevzvi-šeni knez in Škof zapeli „Veni Sancte Spiritus!" Po odpetem „Tantum Ergo in Genitori" so višji Pastir dali blagoslov s presv. Rsšnjim Telesom za srečni pričetek pervega verskega slovenskega shoda. Slovesno zvonenje po vsih ljubljanskih cerkvah je prečastitljivo pozdravljalo katoliški slovenski shod združenih odsekov, ki se je imel sniti na starem strelišču. Ta shod je bil veliko bolj važen in imeniten kot so marsikteri pričakovali. Zbirališče je bilo odločeno in priravnano pod milim nebom, ker v dvorani sami bi bilo veliko premalo prostora. Prostor bil je tako zalo okinčan. da je moralo vsakemu katoličanu veselja serc-e kipeti. Zbrali so se spredej na zvišenem kraju: škofa, domači in mariborski, in mnogi drugi odlični gospodje, domači in tuji; bolj spredej so zraven druzih odličnih prostorov bile tudi pogernjene klopi za gospe, bolj doli po dvorani pa je bilo veliko gostov raznih stanov. Slovesna tihota je nastala po vsem velikem prostoru, ko prečast. gospod prelat dr. A. Č e b a š e k pristopi, in na pripravljenem katedru začne govoriti, pojasnovati vzrok prelepe slovesnosti. Z veliko navdušenostjo je pozdravil in pohvalil prečastite goste, ki so se z vsih slovenskih krajev tako nepričakovano obilno zbrali, in to brez vsake koristoljubnosti, zgoli iz višjih in plemenitih namenov. Govor je bil mojsterski. pa tudi govorjen med nenavadno veliko pohvalo, tleskom in veselim odobravanjem. Slikal je gosp. prelat v glavnih čertah namen tega shoda, za kterega se je pa pečala le samo določno-katoliška stran. Naš namen pa je: Delati za katoliško življenje, za edinost slovenskega naroda; naša valuta je: „vse za vero, dom, cesarja!" Zaterjeval je. kako b j shod delal vse na verski podlagi, za resnic« in pravico, za dušni in časni napredek, za napredek v katoliškem pomenu, da zraven teh in tacih skerbi ne bo pozabil tudi na pošteno narodnost. Klical je: „Razpor pokopajmo — križ nanj!* „Molili smo v cerkvi k sv. Duhu. da bi dosegli obilno sadu od shoda, in hvala, da smo do njega dospeli, gre Bogu. premilostnernu gospodu knezu škofu in pridnemu osnovalnemu odboru tt — Živa pohvala je konečno germela prelatu govorniku po vsem velikem prostoru. Dr. Iv. Šušteršič. glavni poročevalec pripravljav-nega odbora, je nato prebral več telegramov, iz Her-vaškega, Koroškega itd., potem je v daljnem poročilu pojasnoval. kako je sedanji pervi katoliški shod se sprožil, razvijal in se srečno zdaj pričel Omenil je med germečo pohvalo in priterjevanjem, da so domači prevzvišeni gospod knez in škof prevzeli zavetništvo 1 protektorat) tega shoda. Povedal je, da je priprav-ljavni odbor imel dozdaj 39 sej. da je delal tudi v pododborih, po premnogih krajnih odborih po deželi itd., ter se je delo toliko doveršilo, da je bil zmožen razposlati oklic in vabilo na L k atol slovenski shod. To vabilo so prinesli vsi veri in sv. Cerkvi prijazni časniki Temu ali unetnu časniku je morebiti že žal, da je molčal, ko vidi, kako vesel.-» in silno ¡zgledovanje je zbudil ta oklic. Nato je prebral poslanec kan. Klun prijazne telegrame od gr. Hoben\varta. barona Morsey-a, in gr. Hagenamerja iz Linc-a. Nasledovale so volitve, in po zveršenih druzih volitvah je bil vodja in poslanec gosp. Povše med gromovito pohvalo izvoljen za predsednika. Le ta je po nekolikem ugovarjanji s priljudno zahvalo sprejel ponudeno čast in tudi delo predsedniško zdajci nastopil. Nasvetoval zahvalni telegram za blagoslov sv. Očetu Leonu XIII. telegram do presvitlega cesarja in pozdravni telegram do katoličanov v Mogunci, kteri so tudi ravno ta dan pričeli katoliški shod. Povod k vsim je pojasnil med občno pohvalo. Zahvalivši osnovatelje katoliškega shoda je sklenil ta pervi snid. ki se je med velikim navdušenjem veršil od 6. do 8. ure zvečer. Vedeti je, da vse, kar se je imelo govoriti v slovesnih shodih, se je poprej obravnavalo v odsekih. Tacih odsekov je bilo (i, namreč: 1. Odsek za šolo; 2. za kerščansko vedo in umetnost; 3. za socijalne zadeve; 4. za katoliško življenje; 5. za tisk (časništvo, knjige itd.), in <>. za narodno organizacijo Ti odseki so imeli svoje seje po več krajih (v „Rokodelskem domu." v škofijskem semenišču, na starem strelišču), slovesni shodi (trije) pa so bili vselej na Starem strelišču. Slovesni shodi so bili: V torek (30. avg.) ob 6ih zveččr; v sredo (31. avg.) o 1 210ih dopoldne, in ravno ta dan ob 3eh popoldne. V torek zjutraj ob Sih so imeli prevzvišeni naš škof v stoljni cerkvi, ki je bila vsa napolnjena, med polno azistenco pontifikalno sv. mašo. Potem so zborovali odseki po odločenih prostorih. Pervi slovesni shod. Pričujoča sta bila prevzvišena škofa: domači in mariborski, baron Vinkler. župan Grasselli. dr. Papež kot namestnik obolelega deželnega glavarja Otona Detela. prošta dr. Klofutar in dr. Jarc, generalnivikarij pl. dr. Pavkar, generalni-vikarij dr. Jeglič, prošt P. Urh, prelata dr. Čebašek in dr. Kulavic, msgr. dr. Gabrijevčič. kanoniki Urbas. Klun, Jeran. Flis, Marn, knez Ernest Vindišgrec, derž. poslanec dr. pl. Fuchs, baron Wambold, g. Glienkievicz. poročevalec lista „Gazeta Lvovska, in z g. predsednikom vred gg.: Jož. Sernec. Greg. Einspieler, dr. Mahnič, kakor tudi več vis, rod. in blagorod. gospej, sicer pa je bil ves veliki prostor napolnjen. Gosp. predsednik je najpervo naznanil, da na sinočni telegram je prišel odgovor od Nj. Veličanstva presvitlega cesarja iz Išelna kot zahvala za naznanjene čutila zvestobe in vdanosti. Prebranih je bilo tudi veliko število drugotnih telegramov. Potem so prevzvišeni naš gospod knez in škof imeli prav izversten in vsestransko močno podučljiv govor o narodnostni ideji itd., začenši po kerščanskem pozdravu: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!14 V teh besedah je naša zaslomba. Naša prizadevanja potrebujejo zaslombe. Med rnarsikterimi idejami dandanes je tudi ideja narodnosti, ktera mora tudi imeti zaslombo pogled, ozir na Jezusa Kristusa; ako se to opusti, se ta misel ponesreči, kakor pri zidanji babilonskega stolpa, k o zidavcev ni povišala in zedinila, temveč jih razperšila. in pri judih ob Kristusovem času. kte-rega je lažnjivo tolmačena narodnost križala; kaj pa se je zgodilo z judiV... Omenjeni pozdrav kaže na križ, na terpljenje. na delo. Jezus je terpel. delal in delo z molitvijo sklepal. Del«» naše je večkrat brez-vspesno, ker ni sklenjeno z molitvijo, pa tudi veli-krat zato. k^r je delo le polovičarsko. Ko bi bili delali ne p o l o v iča rsk o. imeli bi že marsikaj, imeli lahko že versko šolo... Tako je pri mešanih zakonih itd. — Biti mora katoličan po Jezusovom izgledu celi mož — mož — beseda... Silo tehten in podučljiv je bil dalje navdušen govor prevzviš. škofa Napotnika o miru in dobrotnosti sv. katoliške vere. Moral bi kamnito serce imeti, kogar bi ne ginili in ne omehčali tako tehtni, lepo vezani stavki in dokazi, kakor jih obsegata govora obeh imenovanih cerkvenih knezov. Naslednji govornik, monsignor dr. Gabrijevčič iz Gorice, je naznanil, da prevzvišeni gospod metro-polit dr. Alojzij so zarad bolehnosti zaderžani, da se ne morejo vdeležiti katoliškega shoda, ker so ceh» birmanje morali pretergati in se domu verniti. priznajo pa popolnoma potrebo katol. shoda. Govornik pozdravlja slavno skupščino v imenu prevzvišenega gospoda nadškofa, duhovščine, in vsih goriških Slovencev. potem pa precej obširno popisuje žalostne razmere na Goriškem, zlasti v šolskem oziru. — Gosp. dr. Papež je pozdravil skupščino v imenu pn. gospoda deželnega glavarja Otona Detela. ki ga je bolezen zaderžala, da ni mogel osebno priti. Mestni župan Grasselli pa v imenu občine Ljubljanske pozdravi zbor in želi, da bi se vse zveršilo v srečo naroda našega. iKoiiw nasl. l Z Dunaja (Pot do sreče.) Neki znanec povedal mi je pred kratkim naslednji dogodek. Popo-toval sem. dejal je. tri mesce po zahodu in jugu Evrope ter prišel na svojem popotvanji tudi mimo nekega ob bregu velikega jezera, ležečega, lepega gra hi. kije večinoma oddan za gostilno, v kteri sem za nekaj dni ostal; da ogledam prelepi kraj bolj natanko ter ob iščem tudi svoje prijatelje, kteri so se v obilici semkaj sošli iz vseh krajev in dežela. V kavarni soznanil sem se slučajno z vaškim županom in ko sem se ču lil nad lepoto okolice in gradu, me je urno poprašal: \ii pa veste gospod, čegav je ta grad in kako si ga je pridobil? - Ne. rečem mu. to ini je čisto neznano. — Zelo mi je drago, odgovoril je. dt vam naznanim prehod tega posestva od ene družine na drugo, ako mi dovolite. Naprej ozrite se na desno stran doline! Je li vidite tam majhno kočico na bregu jezera, obdano z lepim in ličnim verticem? — Tam živela sta še pred 20 leti zelo revna, pa vendar pridna in poštena zakonska s svojim dobro vzgojenim pridnim in nadarjenim sinom. Le ta hodil je še okoli 1. l^To v lju lsko šolo; bil je zelo priden, obnašal se v eerkvi. v šoli in doma prav lepo in modro in delal s tem učiteljem in starišem veliko veselje. Oče delal je v sosednjem kamnolomu tam na drugi strani jezera za štirideset soldov na dan. mati pa je oskerbovala domačijo in si še s pranjem pri sosedah zaslužila kako desetico na teden. Tako živela je družina več let v stiskah in pomanjkanji, in vendar ni bilo slišati iz njenih ust nikakšne pritožbe: bila je pobožna, poterpežljiva in Bogu vdana: .še celo neko gotovo zadovoljnost s tem, kar je irnela. si ji utegnil brati z obraza; tudi darovala je večkrat revežem od tega, kar ji je ljubi Bog naklonil. K^r se sin. čeravno zelo nadarjen, zaradi revščine s t a riše v ni mogel izšolati, zaslužil si je po dokončani ljudski šoli vsak mesec kake goldinarje s prepisovanjem računov pri sosednjem kupcu. In kadar je dobil ob koncu mesca tista dva ali tri trudno zaslužene goldinarja izplačane, se je podal brez pomudé k kupčevaleu z živežem, in nakupil tu različnih reči za hišo in ognjišče. S nakupljenim blagom tekel je ves»"l doinú ter vse izročil svoji dobri materi, ktera je zalogo s solznimi očmi sprejela iz sinovih rok in porabila vse polagoma za potrebe. Wsela in hvaležna pripovedovala je o tem >vojim sosedam in prijateljicam. Tako se je godilo kacih šest let. Primerilo se je pa. da je potreboval poprejšni gospodar te grajščine novaka za gospodarstvo ipraktikantai; toda ni mogel nobenega rabifi od teh. ktere je naglo zaporedoma sprejemal; bili so namreč prenezanesljivi, ali pa premalo izurjeni. Nekega dne se oglasi pri kupcu, ter mu potoži vso stvar: od tega paje berzo zvedel več o delavnosti in pridnosti mladega dninarjevega sina. Vprašal je tergovca, če bi imel kaj zoper to, ako bi mladeniča, začasno le na poskus, sprejel v svojo pisarno. Tergovec bil je seveda takoj zadovoljen, ker radi slabe kupčije mladeniča ni več zelo potreboval in ker je bil grajščak njegov najboljši gost; kaj pa. da mu je moral to privoliti. Čez teden dni delal je dvajsetletni mladenič že v grajski pisarni; bil je močno spreten, zelo zveden v številstvu in pisanji, pa tudi njegovo obnašanje do vsih. s kterimi je imel občevati, bilo je priljudno in ljubeznjivo. Ves denar pa. kterega si je zaslužil, dajal je tudi nadalje svojim starišem in bil jim je z božjo pomočjo že v svoji zgodnji mladosti velik, izdaten podpornik. Gospodar njegov ga je vedno in natanko opa zoval. podvergel mu večkrat med papirje kak bankovec ali vergel pod njegovo mizo kak zlat; tudi je povpraševal večkrat na tihem zaupne ljudi o njem. Ti pa so vedno le dobro o njem govorili; vselej so mu ga hvalili in vedno se je glasilo: O. ta je zelo priden sin' ' »n živi in bi umeri za svoje revne stariše; vse, kar zasluži, prinese njim na mizo; ti pa hvalijo zato ljubega Boga. ginjeni k Njemu vzdigujejo roke ter ga prosi)., sreče 111 blagoslova za svojega dobrega, poslušnega sina. 1 Koihh- nasl.j Iz Bosne. »Zvonček sv. Jožefa o slovesnosti ss. Cirila in Metoda.\ (Konec 1. Govornik je nadalje obširno razlagal djanje .ss. aposteljnov Cirila in Metoda, kako sta prižigala Moravcem in drugim Slovanom luč sv. vere, in kako silo veseli so ju poslušali, ker sta govorila v njihovem jeziku. Dalje, da sta bila v Rimu rožena in kako sta v Rim potovala s svetinjami sv. Klemena papeža, tarn pokazala sla vensko sv. pismo, se popolnoma opravičila ter je bilo vse njuno djanje in učenje v Rimu poterjeno, sv. Ciril je v Rimu ostal in umeri, bil z naj večo slovesnostjo pokopan, sv. Metod pa izvoljen nadškof in metropolit čez vso Moravsko in se vernil med Slovane. Obhodil je Moravsko, (Vsko. (¡alicijo. Panonijo ik kteri se je štelo tudi mnog»» okrajin sedanje slovenske zemlje.) Prišel je v Rusijo. I kranjo. vstanovil škofovski sedež v Kijev itd. Poslednji trenutki in blažena smert pa nu je bila na Vel» hradu. Nadaljeval je govornik še nekoliko o slovenski službi božji in poslednjič opominjal kristjane, da naj se derže sv. rimo-katoliške vere, kakor ss. aposteljna Ciril in Metod; Bogu in ss. apostoljnoma naj bodo hvaležni za dar sv. vere in zvesto naj žive. kakor sta ss. aposteljna. Slovenci in Slaveni so verno poslušali besede gorečega P. govornika. Iskreno smo molili, pravi do-pisovatelj, da bi se za sv. vero in Cerkev vse na bolje obernilo. da bi razkolne cerkve rkerščanitt milost za-dobili zediniti se z edinopravo Cerkvijo rimo-katoliško, kar jim sprosita. ss. Ciril in Metod! Razgled po svetu. Rim. Kakor drugod po svetu, tako je tudi v Rimu s protestanškimi misijoni. Že čez dvajset let; odkar so Rim sv. Očetu ugrabili, skušajo s pomočjo vlade Italijane pridobiti za Lutrovo vero; opravili so pa malo več kot nič. Med 30 milijoni katoličanov, menijo, da je (H) tisuč protestantov na Laškem, je jih pa le kacih 10 tisuč novo pridobljenih, prav reči: primamljenih, ker preslepljeni sami ne vedó, kaj delajo ali pa prestopijo zara d denara. Neki Uletni dijak iz spodnje Italije se je dal protestanškemu „ministru" prekerstiti (!), ne da bi njegova družina bila kaj vedela o tem: pa tudi sam ni vedel, ker še potem kakor poprej, je hodil po katoliško k spovedi in obhajilu, dokler ni bil opomnjen, da se mora poprej svojim zmotam očitno odpovedati in jih preklicati. Tisti protestanti v Rimu, kterim vera ni gola igra. so torej nad spreobračanji Italijanov obupali in (kakor „Salzb. Kirchenztg." piše) so v svoji verski preiskavi nedavno izrekli: 1. da laško ljudstvo protestanške propagande ne sprejme; 2. da protestanški predikanti in ministri do ljudstva nimajo nič vpljiva; 3. da večina spreober-njenj. ki so jih dozdaj dosegli, se je zgodilo iz denarnih namenov. Zato angleške družbe odrekujejo velike denarne dajatve, ki so jih dozdaj sipali laškim družbam ali verskim pridobivateljem. Kolera, prehuda šiba božja, se je prikazala posebno hudo v Hamburgu; 22. u. m. jih je zbolelo 12G in naj veči del jih je umerlo, 25. avg. pa jih je zbolelo 400. Pravijo, da je prava azijanska kolera. Ako-ravno je obnebje postalo bolj hladno, se bolezen le še množi. Tudi v Bremenu in Londonu nekoliko straši azijanska; domača pa po mnozih mestih Po vsili krajih se iščejo okovariti zoper to morivko; najboljši pomoček pa bi bilo splošnje poboljšanje življenja, za-trenje liberalstva in sovraštva zoper sv. Cerkev, popravljanje silnih krivic, ki so se godile in se god«'*. I. Bratovske zadeve molitvenega apostol j stv a. Nameni za mesec september (kimovec.) a) Glavni namen: Sknfotski jubilej Aj. Svttosti Leonu XIII. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Devetnajstega svečana 1^'J-i bo petdeset let, odkar je v Rimu v mali cerkvici sv. Lorenca v pane et perna. ki je sozidana na mestu, kjer jo prelil slavni levit rnučeniško kri. klečal še mlad, pa za božjo Cerkev že mnogozaslužen duhoven pred koleni škofov ki so ga imeli posvetiti in maziliti v velikega duhovna. Joahim Pecci bil je tisti posvečen škof. kterega častimo 14 let z imenom Leona XIII kot naslednika Petrovega. Če tedaj resnično hočemo, da jubilej, ta slavnost petdesetih let, kar so sv. Oče škof. zbudi na ker-ščanskem svetu one odločivne učinke milosti, ktere namerava dobrotna previdnost, ki nam pripusti dočakati dan veselja ; tedaj je že zadnji čas, da mislimo na to. kolikor mogoče poveličati slavnostni dan. V resnici so se že začeli pripravljati ne le po Italiji, temveč tudi po drugih deželah, ko so bili opomnjeni, na to novo slavnost, da se še veličastneje zverši, kakor se je mašniški jubilej 1. 1888. Imamo tudi mnogo vzrokov, obhajati ta praznik z nenavadno slovesnostjo. Pred vsem je to družbinska slovesnost, ktero obhajamo; podaja vsem otrokom matere sv. Cerkve lepo priložnost, skupnemu Očetu kerščanstva izraziti čute ljubezni in spoštovanja ter se vterditi v neomah-Ijivi veri po nezmotljivem učeniku narodov, v vedni in stanovitni pokorščini do najvišjega pastirja, Kristusovega namestnika, v neustrašenem zaupanji, da ga bo Gospod napolnil s svojim duhom ter po njegovem posredovanji ozdravil naše nadloge. Gotovo bodo tudi krivoverci in brezverci o tej priliki se na njega ozirali, kakor so že to storili; na njega, ki predstavlja kot pravi naslednik aposteijnov luč sveta insolnce sveta. Nadalje da ta slovesnost vsem katoličanom vesoljnega sveta priliko, zopet glasno oporekati zoper nasilstvo od 20 kimovca 1870, zoper bogoskrunsko uzetje Rima. in zoper vse krivice, ktere so ravno prejšnjih deset let storili sv. Sedežu. Še vedno te krivice nemaščevane teže naše stoletje; stan sv. Očeta v Rimu je neprenašljiv; pa še veliko bolj neprenašljiv je položaj vsega človeškega rodu. Kajti vsled občnega pohujšanja, ktero se je delalo v teh zlobnih činih zoper vse pravo in vso pravičnost dolgo let in brez vsega ugovora, mnogokrat celo s pospeševanjem onih. ki so mogli in morali to ovirati, omajala se je podlaga vsega reda in preti splošni prevrat in razpad. Tu moramo vsaj mi o vsakem času glasno svoj glas povzdigniti za pravico in zoper krivico; zdaj pa o priložnosti te slovesnosti je to prav čisto o pravem času. Še je v polnem spominu, s kakim navdušenjem se je obhajal mašniški jubilej Nj. Svetosti Leona XIII. Takrat smeli so sv. Oče dne 1. vinotoka 1887 pisati: „Vsi narodi zemlje in vsi društveni razdelki poklanjajo Nam občudovanja vredne, naj različniša slovesna znamnja vere, ljubezni, spoštovanja in voščil." In ne le vsa ljudstva, temveč tudi vladarji (izjemši italijanskega kralja) šteli so si v čast, počastiti Leona XIII. Žali, da obnašanje marsiktere vlade ni vstreglo lepim besedam, ktere so se o tej priliki govorile, in položaj jetnika v vatikanu je, da človeško govorimo, veliko slabši kot kedaj poprej. Tudi v tem se nismo nikoli motili in se zdaj nobeden več ne more motiti, da je sodelovalo takrat veliko polovičarjev in mlačnih, pognanih od splošnjega navdušenja, ne da bi bili zato popustili svojo mlačnost in svoje polovičarstvo; nasprotno, poterdili so se v tem, ker so s svojo lahko-kupljivo navzočnostjo pri zares cerkveni slovesnosti sebe in drug" prepričevali v mnenju, češ. da so vendar le prav dobri kristjani. Tudi mnogi določni sovr.ižniki sv. Cerkva so se hotli o t^j prliki kazati /.a katoličane da bi mogli potem toliko huje napadati, kar s»*, je tudi zgodilo: kazavši namreč na t«», kar so papežu storili in t.erdili: Tudi mi smo katoličani. Treba i" torej za tako nezvestobo in zanikarnost našemu skupnemu Očetu zadostovati s tem večimi dokazi p.«štene in popolne vdanosti in podverženosti. Znano je. kaj seje zgodilo 2 vinotoka lanskega leta v Rimu, kako so ravnali gerdo z romarji. Jasno se vidi iz tega. kako žalosten je stan sv očeta v Rimu in kako zelo potrebuje tolažbe kt Posebni nameni. S. Mali Šmaren. Prehude pastirski' sk«rbi sv. o.Vla. Duhovna ponovitev marijanske komrregaci je in zaveze mladine. 0. S. Peter Klaver. Delovanje proti sužnjosti in njeni po-spešilelji. Krotenje zelo hudih značajev. Obvarovanje pred krivimi hrati in prijatelji. 10. S. Nikolaj Tol. Dušni pastirji, pridigarji in spovedniki. Velika skerb za kerščanski nauk. Pomoč v različnih «asmh zadevah. 11. Praznik presv. Marijinega imena. Ponižanje sovra/.-nikov kerščanskega imena. Kerščansko obnovljen je Dunaja. Marijine naprave in Marijini otroci. 12. S. Gridon. Duhovni in obhajanci. Spreobrnjenje kužljivdi grešnikov Odvernitev nesreče po vodi in ognju. 1H. s. Notbnrga. Tirolsko Britev iiloboko zajrešemh Družbe zmernosti. Boljši red po kmetijstvih. 14. Povzdignjenje SV. Križa. ana. L. Vider. Preserčna zahvala Naši ljubi (iospej. Presvetemu Sercu Jezusovemu. sv. Jožefu, sv. Frančišku in sv. Antonu za polajšanje v bole/ni. Naj bi se pa»* vsi k Mariji zatekli v vsili potrebah. Zahvala je bila obljubljena. M. M. Listek za raznoterosti. Prihodnji torek, t. j. o. sept. W.»2 ima „Katoliška družbana Rožniku sveto mašo za društvenike zjutraj ob polšestih z navadnim darovanjem za nboge iz -Vineencijeve družbe." Blagovolite to v nedeljo župljanom dati na znanje. Dr Jarc Duhovske zadeve v Zerški škofiji. Za faro Slov. Srnihel je imenovan č. g. Jan. Lubej. župnik Selški. — Za vikarija in oskerbnika v Wietingu je nastavljen č. g. P. Gregor Reitleehner 0. S. B. iz Št. Petra na Solnograškem ; na župnijo Št Martin v Graniški dolini je šel č. g. P. Kolumban I rnik 0. S. B., profesor bogoslovja; cerkveno zgodovino in cerkveno pravo bo učil č. g. P. Odilon Franki. 0. S. B. — Božjo službo v jetnišnici oskerbuje č. g. P. Gallus Jäger 0. S. B. — Kot tretji mestni kaplan v Beljaku je nastavljen č g. P. Fr. Bareid 0. S. Fr. — V pokoj je stopil č. g. Fr. Barborič. župnik v Št. Tomažu. — Razpisane so fare: Glodnica in Zvinica (Zweiniz) do 10. septembra, St. Rupert v Blatu in Št. Janž na visoki Breznici do 1. oktobra. V Wörishofen-u, kakor naznanjajo, je une dni po ozdravljevanji župnika Kneippa neki sleporojen otrok spregledal. Amerikanski predsednik Benjamin Havrison je za- povedal, da v dan najdenja Amerike pred 400 leti, t. j. 21. oktobra 1802. morajo vsi prebivavci rZedinjenih deržav" obhajati kakor zapovedani praznik, ter ne smejo nič delati. ^ Kaj si Amerikanci vse izmislijo ! 0 času razstave v Cikagi, kakor pišejo, bodo obiskovavci videli tudi vodnjak skakljavček. kteri bo namesto vode vino kviško sikal. Starašina Stanford ga bo na svoje stroške dal napraviti in ta studenec bode menda vsak dan skoz dve uri zaporedoma kaliforniško belo in mdečo vino kviško brizgal. Vsakemu gledavcu bode na voljo dano iz vodnjakovega korita poserkati. kolikor se mu bo ljubilo(?). — Joj. ko bi evropejske „barabe" prišle k ta k« mu studencu! Ternovo, 30. avg. 1802. (Poterdilo in zahvala.) S prehvaležnim sercem poterjujemo. da smo prejeli 35 gld. «trideset in peti, katere ste nam Vi, milostni gospod kanonik kot dar blagih dobrotnikov našemu vstavu, poslati blagovolili. Z zvestim spolnovanjem svojih dolžnosti in z g< r»*čo molitvijo se h<»čemo Vam. prečastiti Monsignor in blagim darovalcem vedno hvaležne skazovati: hvaležne -Tboge šolske sestre de Notre Dame." Pristavek: Prečastiti Monsignor! Sprejmite tudi od mene serčno zahvalo za poslani dar (35 gld.) kterega sem nemudoma izročil čč. sestram „de Notre Dame" v Ternovem. — Jako vesele so bile dobre sestre lepega daru. ter so obljubile, da se hočejo vedno spominjati v svojih molitvah Vas in blagih dobrotnikov. Vstav sester prav lepó napreduje ter jako mnogo dobrega dela našim krajem. J. Bile. Ajda cvete! Čebelice ber«*.; naj bi nabrale kaj dosti sterdi tudi za šolske mladeniče, kterih se dan na dan več kot dosti glasi! „Sic vos. non vobis melifica ti s a pes." Spominavrerini križ profesorja Janssen-a. Veliki zgodovinar na Nemškem, 24. decembra 1.801. umrli prelat. dr. Janez Janssen, je večkrat svoje misli obračal k Bogu. kadar je videl križ, ki je lepšal steno čedne sobe v njegovem stanovanji. Ta podoba križa, pravo umetno delo je bilo 1. 1830 za časa franc. revolucije na tri kose razbita in v reko Seino ver-žena. Kljubu temu je vendar dospela do časti. Potoval je ta križ skozi Nemčijo in našel svoj pravi prostor tam, kjer je bil priča resnice Janssenovega zgodovinsko-apologetičnega dela za Cerkev do njegove smerti. S katoliško Cerkvijo in njenim naukom so enako delali pred 300 leti. kakor francoski pre-kucuhi s križem Janssen se je potegnil za teptano resnico in jo je počastil s svojim zgodovinskim delom in zaničevana sv. Cerkev je zopet tu in taka. kakoršno edino more biti delo svetega mojstra Jezusa Kristusa. Vsak križ in križec, naj si bo še tako majhen, nas spominja na največje delo ljubezni, katero je opravil Bog Sin za nas ljudi na zemlji. Ako hoče duh svoj cilj doseči, mora se truditi, da je v vseh rečeh jednak presv. Sercu Jezusovemu, predpodobi vseh kreposti in čednosti. To nam hoče v serce vtisniti, sv. Tomaž Kempčan, ko pravi v 1. knjigi 1. verstici: Naše najvišje prizadevanje, naša edina naloga je, življenje Kristusovo prevdarjati. Križ je torej najlepša knjiga, iz katere vedno beremo, najdražje ogledalo, v katerem gledamo križano ljubezen in nas mora navduševati tudi k ljubezni do bližnjega. Dobrotni darovi. 'Ai opravo ubožnih cerktr: S Presko H gld. — Z Ovsiš 1 gld. 50 kr. — Iz Podbrezij 21 gld. 84 kr. — Iz Škocijana pri Dobravi 21 gld. — S Št. Lamberta !) gld. — S Sorice HO gld. — S Št. Gregorja 14 gld. 22 kr. — Z Zaplane 25 gld. HO kr. — Iz Srednje vasi Bohinjske 25 gld. — S Stopič 23 gld. — Od sv. Helene 15 gld. — Z Jesnic in sv. Križa na Planini 12 gld. — lz Šmihela pri Žužemberku 12 gld. 45 gld. — Iz št. Jošta pri Polhovem Gradcu HI gld. 5 kr. — Marija Jesenko 1 jrld. — Čč. gg. bogoslovci v Ljubljani 10 gld. — lz Studenega 12 gld. — S Št. Vida nad Cir-knico 4 gld. — Z Vrabč 9 gld. — Z Banjaloke 1« gld. 50 kr. — Neimennvana 1 gld. HO kr. Za dijaško mizo: Neimen, dobrotnik 2 gld. — L. V. 40 kr. — G. g. župnik J. Kobilica H gld. — G. g. župnik M. Sila 4 gld. — G. g. kapi. Jan. Mikš 7 st. dvajsetic. — »Za Gollegium Jera-num« po seminišču 5 gld. — Neimenovan 10 gld. — Neimen, prečast. gosp. dekan z Dolenjskega 5 «rld. — Z dolenjih krajev Neimenovan 10 gld. (zraven tega vrečico terdnjakov za najbolj potrebne misijone. Za cerktr sr. Jožefa r Prjedoru: »A. M. D. G.« 25 gld. Za najjpotrebniši misijone: Neimenovan 10 gld. Zi zidanje semenišča v Sarajerem: »A. M D. G.« 20 gld. Za rarhe Božje qa groba: Neimen. 10 gld. Za spominek• J Irena škofa Ljubljanskega: Gast. g. župnik J. Tavčar 2 gld. — G. g. kal. K. Merčun 5 gld.