262. številka.
Ljubljana, v četrtek 14. novembra 1901
XXXIV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeznan aa avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor zna&a poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&üjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat t; -ka, po 10 h 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trguBt. 12. Upravnlštvj naj se ..blagovolijo poßiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga "t. 12.
»Slovenski Narod" telefon st. 34. — »Narodna tiskarna" telefon st. 85.
Za univerzo v Ljubljani.
Vsedijaski shod na češki tehniki v Pragi.
Dne 11. t. m. priredil se je na tu kajšnji češki tehniki manifestačni shod za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in druge češke na Moravskem. Shod, kateri bi se imel vršiti v veliki dvorani tehnike, moral se je vršiti radi velikanskega navala na velikem dvorišču. Udeležilo se je shoda okoli tri tisoč čeških in jugoslovanskih dijakov.
Navzoči so bili gg. prorektor češke tehnike prof. I. V. Hräzsky, prof. dr. Sto-klasa in prof. dr. K. Chodounsk^, dalje poslanci dr. Gregr, dr. Fiedler, dr. Pantu-ček in dr. Baksa. Shodu je predsedoval g. prorektor prof. I. V. Hräzsky, za podpredsednika izvoljen je bil prof. dr. Sto-klasa, za zapisovatelja gg. Rozkošn^ in Pštros.
Gospod predsednik prof. Hräzsky je pozdravil najprej v slovenskem jeziku navzoče jugoslovanske visokošolce ter po-vdarjal v svojem govoru, da je njih naraščaj vedno večji, da je že vsled tega opravičena želja Jugoslovanov, da bi se ustanovila slovenska univerza v Ljubljani, ter bolj opravičena kot Italijanov, prebivajočih v Avstriji, ki jih je mnogo manj, kajti za slovensko univerzo v Ljubljani deluje se že od 1. 1787, vrhu tega se je predavalo slovenski od 1. 1810—1813 v Ljubljani. Govornik nadaljuje češki: Kateri so momenti, ki se jih navaja proti ustanovitvi slovanskih visokih šol ? Prvi, pravijo, je ta, da je število visokošolcev manjših slovanskih narodov neznatno. In vendar živi v tostranski državni polovici čez dva milijona Jugoslovanov, torej so njih težnje opravičene, tembolj, ker se je v Bukovini ustanovila za 70.000 Nemcev posebna univerza. Ne smemo pa misliti pri tem samo na Jugoslovane tostranske državne polovice, kateri so si po jeziku tako sorodni, da bi lahko z uspehom poslušali predavanja v kateremkoli jugoslovanskem jeziku; vpoštevati je tudi Bosno
in Hercegovino, tako da bi bila ustanovitev univerze 4 milijonom Jugoslovanov v prospeh in napredek. To nam je že v krvi, da stremimo po kulturi zapada, in je torej želeti, da se potegujejo vsi Jugoslovani za ustanovitev univerze v Ljubljani.
Kot drugi vzrok navajajo, da imajo Jugoslovani premalo srednjih šol, da bi uspevala nova univerza. To je sicer istina, da se jih je premalo ustanovilo, toda to jim je bila le pretveza, ker bi, kakor trdijo obiskovalci teh zavodov, ne mogli uspešno študirati na nemških univerzah. Ta »uzrok« je pa popolnoma ničeven. Naj se ustanovi zadostno število jugoslovanskih srednjih šol, potem bode imela tudi univerza zadostno število slušateljev. Drugače pa se bodo Jugoslovani morali ravnati po ostrih besedah renegata Dežmana, kateri je rekel: »Mi smo sicer študovali na nem ških šolah, ali kdor je hotel, ostal je Slovan.«
Tretjič nam oporekajo ustanovitev slovenske univerze, ker nam — tako trdijo — manjka prave znanstvene literature. Toda tega je manjkalo še vsakemu narodu, dokler ni imel svojih visokih šol. Ta literatura se bo kot naravna posledica univerze pridobila. [Odobravanje, Živio, Na zdar.)
Dalje nam pa še očitajo, da ne moremo biti jednakopravni z drugimi narodi, v prvi vrsti seveda z nemškim. To pred-bacivanje nam je prav lahko ovreči. Poglejmo samo na majhne narode, ki so si pridobili, ker jim je bila^ usoda mi lejša, svojo lastno kulturo! In ti ne tekmujejo samo kvantitativno, temveč tudi kvalitativno in zmagovito z drugimi velikimi narodi na polju kulture. In če se ozremo nekoliko v preteklost, vidimo kmalu, da sta zavzemala Praga in Dubrovnik svoj čas kot kulturni središči v Evropi važno mesto.
In ko bi ne bili Slovenci učinili nič druzega nego podarili nesmrtnega Vego obči vedi, bi že to opravičevalo njih sedanje zahtevanje. Če še vpoštevamo duševne   velikane   dunajskega vseučilišča,
najdemo med njimi precejšno število po sebno čeških učenjakov. Če že na tujih učiliščih delujejo s tolikim uspehom, koliko bolj delovali bi doma med svojim ljudstvom. Za evropsko kulturo imajo Jugoslovani neizmernih zaslug; le njim se je zahvaliti, da so s svojo krvjo in življenjem in materialnimi žrtvami rešili srednjeevropsko kulturo pred turško suž-njostjo. Etična dolžnost državne uprave je, pokazati vendar enkrat smisel za povzdigo omike jugoslovanskih narodov, za katero imajo pač sami največjih zaslug. (Odobravanje). Ce bi vseučilišče ne imelo nobenega druzega namena kakor vstvarjati pogoje za učenjaška dela, dala bi se upravičiti nekaka ozkosrčnost, a vseučilišča so razun tega tudi političnega pomena : ohraniti inteligenco, ustvarjati omikance za politično življenje, za duhovno in državno upravo: skratka, za kulturne namene. In ravno vseučilišča so, ki zamorejo to število omikancev iz-spolnjevati v oni meri, katera je potrebna za državo. Naravno Jugoslovani so, katerim še manjka tega števila, katero bi zadostovalo za njih te želje. Da se primeroma je le malo Jugoslovanov more posvetiti vseučiliškim študijam, temu je pač krivo pomanjkanje gimnazij in velika daljava vseučilišnih mest, tako, da se v normalnih razmerah pač malo katera družina more odločiti, poslati sina na univerzo. Zelja po jugoslovanskem vseučilišču pojavila se je 1. 1787, ko so kranjski stanovi storili prvi korak. V ilirskem času ustanovila se je v Ljubljani bogoslovska in medicinska fakulta, zadnja se je pozneje opustila, prva se spremenila v semenišče. Ko je prišla pozneje avtonomija stanov in dežele v slovenske roke, vznikla je znova misel za slov. vse učilišče v Ljubljani, in dež. zbor je pred 2 letoma storil v tem oziru važen korak. Na predlog posl. Hribarja zavezal se je dež. zbor podariti 500.000 kron za ustanovitev vseučilišča. Ta skoro jednoglasni sklep, predložil se je vladi. Dež. zbor je sklenil,  da  se vseučilišče vredi tako, da
se predava v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku, v pararelkah pa eventu-elno italijanski in nemški. Vzroki in pogoji za ustanovitev jugoslovanske univerze so Bamo ob sebi umevni in pravični in prepričani smo, da je pač v interesu države same, če izpolni to pre-važno vprašanje. Vam na čast bo, če po-kažete svoje prepričanje z mirno manifestacijo, ter opustite vsako demonstracijo, katera ne koristi tam, kjer se gre za pravično stvar. (Burno pritrjevanje, Slava in Živijo klici.)
Nato prebere predsednik došle brzo-jave, in sicer od »Izvrševalnega odbora n a ro d n o-n a p red n e stranke na Goriškem«: »Pozdravljamo najiskre-neje shod čeških in jugoslovanskih akademikov v zadevi jugoslovanske univerze in želimo, da neuklonjivi nastop akademikov, pripravljenih na vsako žrtev, odkloni odpor avstrijske vlade proti višji izobrazbi našega slovenskega ljudstva. Brez boja ni življenja, zato bodi naša akademična mladina pripravljena za vsako žrtev.«
Župana Ivana Hribarja v češkem jeziku: Prijetno presenečen po vesti manifestacije čeških in jugoslovanskih akademikov v prospeh vseučilišča v Ljubljani, prosim te, magnißce, da sprejmeš za ta veličasten pojav praktične slovanske vzajemnosti globoko hvaležnost občinskega zastopa ljubljanskega in celega naroda slovenskega ter izročiš zbranim akademikom moj bratski pozdrav.
»Deputacije jugoslovanskih dijakov v Gradcu«: Iskrena hvala bratom Čehom za njih podporo in trud za našo pravično stvar. Slovenski narod Vam tega nikdar ne pozabi.
»Hrvat.- slovenskega kluba«: Brzojav prepozno došel, ni mogoče zastopnika poslati, želimo najboljši uspeh, bodemo z vsemi močmi se potegovali za uresničenje toli utemeljene zahteve po ustanovitvi univerze za Jugoslovane.   Dr. Ploj.
»A k a d e m i č n eg a društva »Slovenija« na Dunaju«: Slava združenemu praškemu slovanskemu dijaštvu, prihaja-
LISTEK.
Jerica in Marta.
Povest. Spisal Rudolf Arko. (Dalje.)
Obraz se je nekako skrčil, ona zdrava rudeča barva je prešla. Tomaž je poln skrbij hodil okoli ljubljene ženke, jo boječe pogledaval ter jo vpraševal, kaj ji je, kako ji naj pomaga, česa želi; toda Jerica je molčala. Le stara teta je hodila po kuhinji, brisala lonce, kuhala, napravljala za kokoši ter migala z glavo, kakor bi vseh stvarij prav ne razumela.
Ves dan je že solnce pripekalo, vroče je bilo kakor v peči, in ljudem, ki so morali biti na polju in travnikih, je lil pot curkoma. Stara Kobalova teta je ravnokar pripravljala za žehto, kar jo prileti svinjska dekla, rudeča in spotena, klicat, da je gospodinji slabo. In teta je pustila vse ter hitela v sobo, za njo dekla . . . Mlada gospodinja je zdela na klopi pri peči ter je-čala. V obraz je bila rudeča in pot ji je lil po obrazu, roke je imela uprte ob bok ter ječala. Teta je deklo spodila hitro po Kovačevo Mico, sama je pa spravila ubogo Jerico v posteljo.
In ko je na večer prišel Tomaž do-
mov, slišal je jokanje svojega prvega novorojenega sinčka. Pustil je konje na dvorišču ter tekel naglo v sobo, da si pogleda potomca. Bil je zadovoljen, srečen, poleg tega pa nekako začuden, ker sreča je prišla tako nepričakovano, tako naglo . . .
Pri bolnici je sedela stara teta in pa Kovačeva Mica. In ko je vstopil Tomaž, ga je teta opozorila, da naj stopa tiho, da ne vznemiri bolnice ali deteta . . . Kovačeva Mica se mu je pa nasmejala, odprla svoja široka usta skoraj do ušes ter pokazala dve vrsti rumenih, lopatastih zob, pri tem pa zažugala s kazalcem . . . Toda Tomaž ni razumel tega, zadovoljno je gledal zdravega, čilega novorojenca ter se nasmihal bolnici, ki je zdajpazdaj odprla oči ter pogledala z meglenim pogledom svojega moža . . .
Sence so legale vedno bolj gosto v sobo . . . Od daleč se je culo grmenje . . . Včasih se je za hip razsvetlila soba, in bolnica je trepetajo zapirala oči. Bližala se je nevihta . . . Vedno glasnejše grmenje je vzbudilo mladega Kobala, da je odprl usta ter jel tiho plakati.
To plakanje se je slišalo na dvorišče, kjer so hlapci spravljali seno.
»Srečo je imel — preveliko srečo«, ■o se menili hlapci ter se smejali . . .
Debel« kaplje so začele padati, sprva
počasi, potem pa vedno hitrejše . . . vedno gostejše . . . Ploha se je ulila. Bliskalo se je in gromelo, v hiši je pa jokal novorojenec.
V.
V majhni lopi za šolskim poslopjem je sedela družba: učiteljica Marta, stari Svetlin, njegov sin Herman, filozof in pa nadučitelj Peric. Družbi je prijal hlad, ki se je dvigal iz premočene zemlje ter se spajal s polumrakom. Vsa narava je dihala, vesela, da jo je zopet dež tako po živil . . .
». . . . Vsekakor rad priznavam, da so misli, katere sem ravnokar povedal, v sedanjih časih neizvedljive. Kajti v sedanjih časih ima vsa človeška družba edini cilj: gospodstvo. Vsakdo je pripravljen vpora-biti vsako, še tako kruto, še tako nizko sredstvo, da uniči svojega sočloveka, da si pridobi popolno gospodstvo nad njim. In ljudje govore še o »prosvetljenem veku«! Smešno, nimamo-li dovolj modernega suženjstva? — In kakšnega suženjstva! In ne oporekal bi še toliko, če bi si ljudje pridobivali svojo nadvlado s duševno premočjo, ali s telesno pridnostjo! Ne! V prvi vrsti je nadvlada že kar prisvojena nekaterim oblagodarjenim kastam, ki so že pri svojem rojstvu odločeni, da gospodarijo, da vladajo .. .«
»Toda, gospod Herman, oprostite«, mu je posegel v besedo Peric; »vi imate skoraj revolucionarne misli . . .«
»Morda; samo s tem razločkom, da nočem, da bi se te razmere predrugačile zopet s silo, s fizično silo. Da bi se s krvjo zbrisali ti madeži. Na ta način bi prišli namreč zopet oni nezadovoljni elementi iz mase na krmilo, postali bi še bolj krvoločni — in človeška družba bi doživela na ta način zopet »krah«, kakoršnih nam kaže svetovna zgodovina dovolj . . . Le, kadar bo človeška družba prišla do spoznanja, da je le v naravi iskati rešitve, kadar pride do spoznanja, da je narava, ki nas uči življenja, da moramo k naravi nazaj, če hočemo postati zopet ljudje — le tedaj je upati na boljše čase. Kajti po naravnih zakonih obstoja vse življenje, se rojeva vse življenje le vsled medsebojne ljubezni...«
Herman bi še govoril ter razkladal svoje misli in nazore; toda že precej pozna ura je prisilila Perica, da se je poslovil ter odšel domov. Tudi stari Svetlin je vstal, spremil Perica do vrat ter odšel v sobo...
Ostala sta le Marta in pa Herman.
Idealist Herman je sedel nekako zamišljen, kajti še vedno so mu nekoliko vznemirjale njegovega duha ravno napol skončane debate. (Konec prih.)
jočemu nam na pomoč, ramo ob rami za visoke kulturne cilje Slovanstva.
»B u 1 g- a r s k e g a dijaštva naDu naju«:   Bulgarski dijaki na Dunaji pozdravljajo bratske slovanske dijake v zlatej Pragi za zaščitje vseslovanskega prava.
»Komiteja združenih slovanskih dijakov na Dunaju«: Komitet združenih slovanskih dijakov na Dunaju pozdravlja praške kolege v krogu bojeva-teljev za visoke kulturne cilje Slovanstva.
Praški župan dr. Srb se je pismeno opravičil, da se vsled nujnih zaprek ni udeležil zborovanja.
Poslanec dr. Fiedler je izjavil v imenu čeških državnih poslancev, da so ob času, ko je minister odgovoril na interpelacijo štajerskih dijakov glede italijanske univerze v Trstu, in pri vesti, da se Jugoslovani potegnejo za domače vseučilišče, se takoj odločili, da jih pri tem odločno podpirajo.
To se pokaže najbrže že jutri.
Češki državni poslanci postopali bodo solidarno z Jugoslovani! (Pritrjevanje.)
Med velikim navdušenjem udeležencev govoril je potem Slovenec iur. Egon Stare, ki je razjasnjeval jugoslovansko vseučiliško vprašanje. Nadalje so govorili: S. Goller, predsednik Akd. Čten. Spolku, Hrvat Bole, Srb Andrič, pravnik Rode r in Rus med. Görowsky, Čeh Č e r n f. Vsi so apelirali v vznesenih besedah na slovansko vzajemnost, katera jedina nam more pridobiti one pravice, katere nam odreka Körberjeva vlada. Končno da pre-Čitati rektor sledečo resolucijo, slovensko in češko:
Resolucija.
Mi akademiki češki, slovenski, hrvatski in srbski, zbrani na vsedijaškem shodu na češki tehniki dne 11. novembra 1901., poživljamo nujno parlamentarne klube slovanske, da bi se znova z vso energijo kar najhitreje zavzeli za ustanovitev slovenskih srednjih šol, visoke šole slovenske v Ljubljani in druge češke univerze v Brnu.
Dalje zahtevamo reciprociteto za izpite, napravljene na hrvatski kraljevi univerzi v Zagrebu.
Z izpolnitvijo teh zahtev odstranila bi se naj deloma krivda, katero trpijo narodi slovanski v tej državi glede šolstva, čeravno jim že članek 19. osnov. zak. jamči zadostno varstvo narodnih šol.
Slovansko dijaštvo, zbrano na tem shodu, povdarja s tem samo opravičeno potrebo, ter zahteva samo to, kar je že njegovo staro pravo in kar je pogoj življenja vsacega naroda.
Resolucija j e p o d p i s a n a o d 3 1 različnih slovanskih akademičnih društev.
Resolucija se je sprejela jednoglasno ter izvolila deputacija, ki poda obema rektorjema praških vseučilišč resolucijo s prošnjo, da jo blagovoli takoj predložiti naučnemu ministrstvu. V deputacijo so bili voljeni gg.: G o 11 e r, predsednik akad. Čten. Spolka, Surman, Rod er, Slovenec Stare, Hrvat Bole, Srb AndriČ in Rui G e r o \v s k y.
Nato zaključi prorektor zborovanje želeč, da doseže ta manifestacija prej ko prej svoj namen.
Po manifestačnem shodu je sledil miren obhod po mestu, in sicer ob velikanski prisotnosti dijakov in drugih po Späleni ulici, Ferdinandovi cesti, Ovocni ulici na Pfikopih, a potem od Prašne brane zopet nazaj po Pffkopih na Vaclavski trg, kjer so se pri deželnem kraljevem muzeju razšli s klici: »A t' žije lub lanska slovinska universita«.
Obhod jo dajal veliko pozornost ljudstvu, katero se je nabralo ter gledalo, kaj to pomeni. Na Pfikopeh pa, kjer je nemška kazina, bilo je vse polno policistov, ker so se bali izgredov.
* *
Iz Gradca, 13. nov. Odposlanec graških slovenskih viso-košolcev je bil včeraj v zbornici sprejet tudi od poljskega poslanca vseučiliškega profesorja Rozskovskega, kateremu ga je priporočil slavnoznani graški profesor Gumplovicz. Profesor Rozskovski je na prošnjo, naj blagovoli o priliki zastaviti evojo vplivno besedo za našo univerzo, odločno zatrdil, da je to že storil in še bode.
Zastopnik graških akademikov iur. Kukovec omenil je, da noče utemeljevati
s kulturnega in političnega stališča opravičenosti zahteve slovenske univerze, ker bi to nasproti gospodu profesorju bilo popolnoma nepotrebno delo, saj tako vele-učen mož gotovo ne dvomi, da je univerza za vsak samostojno živeti in razvijati se hoteč narod neizogibna kulturna potreba. Opozarja pa, da slovenski akademiki univerzo na domačih tleh želijo zlasti tudi iz važnih gmotnih vzrokov. Slovenskih akademikov je do 809/, kmet-skih sinov, ki z največjim samozatajeva-njem dovršujejo študije na Dunaju in v drugih od svoje domovine oddaljenih mestih z veliko draginjo. Dočim so si prejšnja leta revnejši dijaki kot izvrstni in splošno priljubljeni domači učitelji s poučevanjem zagotavljali za časa študij vsakdanji kruh, je to dandanes ob fanatični narodni nevstrpnosti v tako nacijo-nalnih mestih, kakor je Gradec, naravnost izključeno. Ker pa vsled tega nekateri dijaki morajo raztreseni po raznih pro vincijalnih mestih kot pisarji in steno-grafi zaslužiti si toliko, da potem nekaj mesecev pred izpiti morejo na univerzo, kjer se na iste s prenapenjanjem duševnih sil v naglici pripravljajo, zato mnogi raztegnejo svoje študije na dolgo število let, ali jih pa na zadnje v jezi in resigna-ciji sploh opustijo.
Zopet drugi dijaki iz istih gmotnih vzrokov reflektujejo na bosenske in na vojaške in podobne ustanove, vsled česar se zavežejo po končanih študijah službovati izven svoje domovine; nekateri iz kruhovnih ozirov morajo na še žalostnejši način prodati svojo neodvisnost in svojo bodočnost. In to so, žalibog, cesto najnadarjenejši izmed slovenskih dijakov, ker manj nadarjeni podpor sploh ne dobivajo ter se navadno, ko se prepričajo, da se na Dunaju in na drugih oddaljenih univerzah ne morejo preživeti, kmalu odpovedo študijam. Iz teh postanejo potem takozvane izgubljene eksistence. Iz tega je razvidno, da slovenski visokošolci ne zahtevajo svoje univerze na domačih tleh le iz šovinističnih narodnih razlogov, kakor nasprotniki v svoji zlobnosti nagla-šajo, ampak v velikem delu iz vzrokov gmotne mizerije, katera za nje izvira iz študija na tujih univerzah v dandanašnjih razmerah. Slovenski akademik ni »kuler-študenl«, ki bi ob vsaki priliki hipoma vsplamtel in demonstriral, potem se pa pomiril, vzroki sedanje globoko segajoče nezadovoljnosti in razburjenosti so trajni in tiče v prepričanju krivice, ki se slovenskim akademikom godi, ker nimajo svoje univerze. Ta nezadovoljnost se pa vsled tega tudi ne bodo morebiti za par tednov polegla, ampak šele tedaj, ko bode slovensko dijaštvo dobilo zagotovilo, da se mu da univerza na domačih tleh.
Poslanec Rozskowski je priznaval važnost navedenih argumentov in ker odposlanca graških akademikov ni mogel predstaviti predsedniku »Kola poljskega«, vitezu Javorskemu, ki je imel nujne opravke, obljubil je istemu še enkrat z gotovostjo, da bode svojim poljskim kolegom zvesto raztolmačil prošnjo slovenskega dijaštva.
V IJiihljimi, 14. novembra.
Iz državnega zbora.
V proračunskem odseku so včeraj pretresali proračun trgovinskega ministrstva. Baron Call je pri ti priliki obrazložil svoj program za vodne stavbe. Mej drugimi je govoril tudi Povše, ki je vladi priporočal, naj pri obnovitvi trgovinskih pogodeb varuje vinogradništvo.
V legitimacijskem odseku je Tschan razkril, da je izginil jeden del aktov, ki se nanaša na protestirano volitev poslanca Schückerja.
Maloruski klub
je sklenil tekom prihodnjih dni nujno predlagati, naj se ustanovi v Lvovu malorusko vseučilišče. Malorusi so nekoliko na bo-ljem, kakor mi Slovenci, ker imajo na poljskem vseučilišču v Lvovu nekaj malo-ruskih stolic.
Avstrija in Turčija. Avstrijski državljani smo pač srečni. Naša vlada je imela tudi svoj konflikt s Turčijo, a preskrbela je ob jednem, da nas davkoplačevalcev to ni vznemirilo. Sedaj, ko je konflikt končan, se nas o tem obvešča. Šlo se je v tem kofliktu za neko
odškodnino avstrijskim državljanom, potem radi zgradbe dveh katoliških cerkev in ustanovitve avstrijske šole v Skoplju, in za neke prepire glede pristanov Solun in Dedeagač. Avstrijska vlada je dosegla »popolno zmago«, Turčija se je udala. Glavna stvar pri tem konfliktu so bila seveda cerkve v Albaniji in šola v Skoplju — vse drugo je bilo za našo državo postransko.
Vojna v Južni Afriki.
Prezident Krüger dementira osebno poročilo »Daily Mail«, da bi 'sklenil mir, ako* bi Francija in Rusija jamčili za avtonomijo burskih republik. Krüger izjavlja pri ti priliki novic, da ni misliti na mir, ako Angleška ne prizna neodvisnosti burskih republik.
Dopisi.
Iz Idrije, 12. novembra. Tukajšnja klerikalna stranka propada od zadnjih volitev očividno. Zapuščajo jo njeni najkrep-kejši členi. Tako je pred kratkim izstopil iz kat del. družbe njen pevovodja, ki je bil duša vsemu družabnemu življenju v tem društvu. Spoznal je do dobra to klerikalno sodrgo, in značilno je to, da ta bivši člen imenuje klerikalce v javnih lokalih — »s.....«. Tudi Treven, oče katoliške družbe, ta prvak med klerikalci, ki s pretirano in nedostojno pobožnostjo smeši samega sebe, ta katoliški mož (!) pripušča, da njegov sin lakote umira v bolnici v Trstu. Res, lep vzgled patento-vanega katoličana! Stranka, da se reši žalostnega propada, se ne poslužuje le poštenih sredstev, ampak podobna je potap ljajočemu se človeku, ki se še jedenkrat poskuša oprijeti naj si bo za karkoli, da se le reši pogube. Tako se je tudi ta stranka poprijela najumazanejšega sredstva — denuncijacije. Stranka, ki si je že pri zadnjih volitvah utisnila pečat brez sramu, brez značaja, sedaj pridno denun-cira, seveda pred vsem naše delavstvo. Kako grdo tožarijo ti lopovi, naj navedem samo jeden slučaj. Jeden najstrastnejših klerikalcev v Idriji, rudniški pisač Brus s svojim štabom fantalinov, ovadil je rudniški direkciji narodnega delavca, občinskega odbornika g. Mahoriča, da je popravljal streho na neki privatni hiši v času, ko je imel bolniški dopust. Rudniško ravnateljstvo zaslišalo je takoj Mahoriča, a ta je odločno zanikal, da bi on opravljal kako delo med boleznijo in zahteval je, da mu mora direkcija naznaniti denuncijanta. Direkcija, ki je seveda klerikalna, se je branila izdati svojega ljubljenca. A končno se je morala vdati, ker sicer ga potom sodnije izve. Sedaj pa toži g. Mahorič tega klerikalnega poštenjaka. Žena Brusova prosila je jokaje, naj tega ne stori. Taki so klerikalci, zahrbtno tožarijo in skušajo spraviti svojega nasprotnika v nesrečo, a ko se jim stopi na rep, se hinavski potuhnejo in se skušajo izogniti nasledkom. Nadejamo se, da gosp. Mahorič ne odstopi od tožbe. Blamirana direkcija prijela je pa tudi Brusa za besedo. Izgovarjal se je, da je še s pomočjo očal videl Mahoriča na strehi. A vendar se je motil imenitno, bil je njegov brat. Drugič naj pa bo bolj previden in naj si izposodi dalnogled, da bo mogel razločevati brata Mahoriča. Že iz tega vzgleda se razvidi, kako zlobno in grdo obreku jejo klerikalci. Značilno za stranko v Idriji je, da si je izbrala najslabši slovenski list, da jo zastopa, to je brezštevilnokrat obsojeni »Slovenski List«. Tu se čitajo laži idrijskih klerikalcev teden za tednom. Ker jim je pričelo zmanjkovati gradiva, posegli so tri leta nazaj. Njim pride itak vse prav, da se more obrekovati in pačiti resnico. Bralcem pa dober tek na takem duševnem užitku!
Iz Begunj, 12. novembra. V nedeljo 10. t. m. je bil občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice. Pri tej priliki nas je počastil s svojo prisotnostjo blag. gosp. ravnatelj G. Pire, kateri nam je tudi v prav poljudnem in zanimivem govoru razjasnjeval o napravi mošta, o ravnanju z istim, ter kaj storiti, da se mošt ne pokvari, da se naredi trpežen itd. Prav hvaležni smo gosp. ravnatelju za to koristno predavanje, saj vemo, da se ravno pri nas tudi sadni mošt vedno v večjej meri izdeluje. Tudi bi bilo prav, da bi ta zdrava pijača čim dalje bolj izpodrinila človeškemu
telesu tolikanj kvarljivo žganjepitje. Pr tem zborovanju je bila tudi volitev. Izvoljeni so bili gg. V. Zavrl, predsednikom, Iv. J a n c, L. G r i 1 c, Iv. M e n c i n g e r, J Palovšnik, A. Pohar in Fr. Stroj odbornikom podružnice. Naposled se je stavil še predlog, naj se naprosi si. c. kr. kmet. družba, da izposluje pri vis. c. kr. dež. vladi, da bi se licencevanje bikov vršilo raje v zimskem času decembra ali marca meseca, ko ima kmetovalec več časa, kakor pa majnika, ko ima polno dela. Naj še omenim, da je tukajšnja kmetijska podružnica prva na Kranjskem, katera goni letos postavljen žitodrobilni stroj in velik brus.
Iz Kozjega, 12. novembra. Ha, ha, famozni Jankovič poslal Vam je torej popravek ! On sploh jako rad posnema, zato je začel tudi »Slovenčevega« Kv-gena posnemati in to z isto zlobnostjo. Salo o milih prošnjah in o usmiljenem kamenu smatral je za resno ! Ne le prosil, še celo grozil je blagajniku bralnega društva ter ga opozarjal na predpise. Blagajnik je knjige in račune zopet sprejel, torej de facto še ni izstopil. Protestirati moramo pa odločno proti temu, da so bili računi v neredu' To je nesramna laž. Manjka edino le sklepni račun, kateri pa se mora napraviti le koncem vsacega leta. Sicer so pa računi v najlepšem redu. Sploh hoče Jankovič vso krivdo zvreči na blagajnika, češ, ta ni hotel pobirati prispevkov. Prispevke je vedno pobiral pismonoša (toliko menda Jankovič vendar ne bodo zahteval, da bi blagajnik — trgovec sam okoli »fehtal!«) In pismonoša je izjavil: »Kaj bodem pobiral, če pa nobeden noče nič dati!" Da, liberalni viri so vsahnili, klerikalnih pa nič ni! Zakaj pa tega dejstva Jankovič no zanikuje!? Pri kom pa naj pobira blagajnik prispevke? Res je torej, da denarja nič ni. Malenkosti 2 K 58 v, ki je še v blagajni, pač ne moremo šteti ! ! — Ni res, da je Jankovič dal za društvo (!) 16 kron. Blagajnik jih ni nikdar sprejel! Ali misli Jankovič s tem tisti denar, kojega je izdal pri občnem zboru za pijačo svojim volilcem?! Od tega pa društvo ni imelo nobenih koristi j, torej se Jankovič s tem ne more ponašati! — Res je nadalje, da je izjavil Jankovič pred volitvo: »Tisto krono že plačam, če me bodo volili!« in da prej ni niti solda dal za bralno društvo in tudi član ni bil, vkljub temu, da je bil že čez pol leta v Kozjem. In po izvolitvi plačal je borih 7 kron ! Res, jako veledušno!! Res je, da je Jankovič z eno krono svojo dolžnost storil, kajti vsak član stori s plačanjem ene krone svojo dolžnost. Več se od njega zahtevati ne more. Kar več plača, plača prostovoljno. Vsled Dolfekovega predloga pa so člani tudi tisti, ki nič ne plačajo in na to je meril naš dopis. — Konštatujemo še, da ima društvo o, reci pet članov, ki so plačali prostovoljno več, kakor je dolžnost. Med njimi je Dolfek, ki je plačal za celo leto 4 krone! Le dva pa sta plačala po 12 kron. Torej res grozna mizerija ! — Izjavljamo še, da smo račune natanko pregledali. —
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. novembra.
— Za  univerzo v Ljubljani.
Praška »Politika je začela s priobče-vanjem izvrstnega članka »Zur südslavi-schen Universitätsfragea, ki je šifriran s P. — »Kurir Lvovski« je prinesel fulminanten, globoko premišljen uvodni članek v tej zadevi. — Slovenski visokošolci razpošiljajo, kakor se nam brzojavlja iz Gradca, vsem korporacijam poseben oklic. Zaupanje in pogum narašča mej dijaštvom. Pri tej priliki bodi nam dovoljeno, opozoriti vse rodoljubne kroge na neko okolnost, ki je ni prezreti. Slovenski visokošolci so z navdušenjem in z veliko eneržijo provzročili obsežno akcijo za jugoslovansko vseučilišče. Tako globoko segajoče, vse kroge obsezajoče akcije za pridobitev tega velevažnega kulturnega zavoda v nas še ni bilo. Slovenski visokošolci niso — to se lahko reče brez pretiravanja — še nikdar tako srečno in uspešno posegli v naše javno
življenj« kakor prav sedaj. In storili so to sami, iz lastne moči, kar jim je na veliko čast. Vsa agitacija pa velja denar in sicer veliko denarja. Dasi so naši visokošolci skoro brez izjeme v jako slabih razmerah, dasi se mora vsak težko boriti za vsakdanji kruh, so si takorekoč od ust pritrgavali, da so pokrili stroške za to akcijo. Ta akcija se nadaljuje in zadobiva vedno večje oblike, stroški se množe in zato je po naših mislih častna dolžnost vseh rodoljubnih krogov, da priskočijo slov. akademikom na pomoč in jim nadaljevanje tako lepo začete akcije olajšajo s tem, da jim pripomorejo v pokritje stroškov. Prispevki naj se pošiljajo akad. društvu »Slovenija« na Dunaju in akademičnemu društvu »Triglav« v Gradcu.
— 400letnica hrvatske književnosti. Proslava te obletnice se vrši impozantno. Zastopani so tudi Slovenci. Ljubljano zastopa župan g. Hribar, »Matico Slovensko« podpredsednik gosp. Grasselli, »Slov. pisateljsko društvo« g. prof. Pleteršnik, »Ljubljanski Zvon« g. A. Aškerc, »Slov. Narod« g. Gove-kar, »Dom in Svet« g. dr. Lampe, a došlo je še več druzih udeležnikov. V torek je bil po slavnostni predstavi v gledališču prijateljski sestanek, pri katerem je dr. Mazuranič napil zunanjim gostom. V imenu Slovencev je odgovarjal gosp. Grasselli. V sredo je bilo jako slovesno slavnostno zborovanje, danes pa zborovanje književnikov. Srbi so udeležbo pai ti slavnosti odklonili.
— Šolske počitnice vsled župnikove malomarnosti. V Rado-vici pri Metliki je župnik Novak predsednik krajnega šolskega sveta in krajni šolski nadzornik. Ker se celo leto ni to liko pobrigal, da bi se bilo moglo šolo zakuriti, ko pritisne mraz, zato so se morale začetkom tega meseca oznaniti otrokom počitnice v veliko veselje zanikrnih starišev. Takemu brezbrižnemu predsedniku krajnega šolskega sveta naj bi okrajni šolski svet brezobzirno svojo moč pekazal.
— Ciril - Metodovi svinčniki. Naše častite naročnike opozarjamo na in-serat narodne tvrdke g. J. Bonača, kateri ima glavno zalogo Ciril in Meto-dovihsvinčnikov. Kakor užigalke dajo lep donesek prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda, isto se tudi doseže prav lahko s svinčniki, ako se vpeljejo v vse urade in šole. Svinčniki so brez izjeme vsi Hardmuthovega fabrikata, dobe se po taki ceni, da tudi trgovci in prekupci imajo zaslužek. V korist družbi sv. Cirila in Metoda naj vsakdo pomaga.
— Požar. V torek popoldne pričelo je goreti pri posestniku Vrtel v Pograjali pri II. Bistrici. Siromaku sta zgoreli hiša in hlev popolnoma. Tudi je pogorel hlev vdove Miotovej, ki je bila visoko zavarovana. Škoda znaša nekoliko tisoč kron.
— Afera Wallburg. Gospa Klo-tilga pl. Szimics je bila predvčerajšnjim izpuščena iz preiskovalnega zapora in se je še tisti dan odpeljala v Arko na južnem Tirolskem.
— Mitniskega paznika je napadel Herzmanov hlapec Josip Sodnikar včeraj popoludne na mitnici na sv. Petra cesti. Paznik je zahteval, 5a mora hlapec plačati cestnino, ker je peljal opeko izven mesta. Hlapec, ki je bil pijan, se je začel s paznikom prepirati, končno pa je le plačal, ob jednem pa je sunil paznika pod rebra in ga še hotel udariti z bičem. Pijanega hlapca je policija zaprla.
— Ogenj v pisarni. Danes zjutraj okoli 8. ure nastal je v pisarni g. Avgusta Tomažiča na Marije Terezije ceBti ogenj, kateri so domači sami pogasili. Vsled preveč zakurjene in razbeljene železne peči vnela se je poleg peči stoječa deska in tik te deske stoječa miza. Tudi nekaj papirja je zgorelo. Škode je nad 100 kron.
— Aretovanje. Mestna policija je prijela postopača A. R., ki je na sumu, da je v noči od 16. na 17. septembra izvršil v Rakovcu roparski napad na Fr. Travna iz Logatca.
— Zaprli SO delavko P. I., ker je na sumu, da si je pregnala telesni plod.
— Tatvina. Mizarskemu pomočniku Mihaelu Mišvelju v Jenkovih ulicah št. 7 je neznan tat ukradel danes ponoči iz sobe nikelnasto uro in 7 kron.
— Dva vola povozil je včeraj zvečer vlak na progi med Ribnico in Srednjo vasjo.
— Na Golovcu se klati ie dlje časa okoli rujava velika psica. Žival je že čisto divja in se je bati, da ne steče.
— Izgubljene reči. V Šolskem drevoredu je izgubila kuharica A. M. de-setak. — Ravnotam je izgubila branjevka M. U. črno usnjato denarnico, v kateri je imela 8 kron in nekaj drobiža.
— Ročna dela in dela s strojem. Dandanes velja na svetu ponajveč le stroj. Kar je prej izvrševala neutrudna pridnost z mučnim, dolgotrajnim delom, to izgotavlja zdaj hitro in kakor bi se igral, lehko vse premagujoči stroj. Lahko je sicer mogoče, da je pri posameznih obrtnih strokah marsikatera osebna, od pradeda na vnuka podedovana spretnost v ročnem izdelovanju, da celo marsikatera umetniška nadrobnost izgubila. Ker prebivalstvo narašča neprestano v vseh delih zemlje, zato se zahteva dandanes urnejše izdelovanje, kajti konsum se vzdi-guje v nedomerno, in Človeške roke edino niso kos vsega izvršiti. In do kake popolne dovršenosti dospel je že dandanes šivalni stroj! Kako velik napredek v tehniki se kaže tu očesu. Prvotni kalup šivalnega stroja je bil okoren, neličen kolos, dčinašnji s roj pa je čedna mizica, pravi kras v sobi. Ker je možno brez velikih stroškov spojiti posamezne stroje z električno gonitvijo, je potemtakem mali obrt-niji omogočeno, v šivalnih izdelkih vspešno tekmovati z veliko industrijo. Društvo Singer »S: Comp, kojega zaloge so v vsakem večjem mestu, je to doseglo, da pri šivanju nikakor ni treba tacega telesnega napora, kakor svoje dni.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. do 9. novembra 1901. Število novorojencev 24 (= 35*64°,00), mrtvorojenec 1, umrlih 20 (= 29-70°/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=40%), iz zavodov 13 (=65%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 4, za škarlatico 2, za tifuzom 1, za vratico 1 oseba.
* Žena o ženskah. V trgovskem društvu v Monakovem je govorila gospa Otilija Steinova o čednostih in hibah žene razen drugega tole: »cesto se očita ženskam, da si pred vsem prizadevajo, da so krasne. Pojem »krasnega« je jako prožen pri raznih narodih. Orientalci na pr. obo-žavajo debele žene. Kadar hoče umetnik izobraziti popolno krasoto žene, mora jo zložiti iz motivov več lepih žen; krasoto mora zlagati kakor neko mozaiko. Nič ni bolj minljivo, nego lepota. Ljubeznivredna žena ostane možu večno krasna. Dobra in vrla ženina duša traja dalje časa nego minljiva krasota. Kar se tiče ženskega značaja, se ljubezen in mržnja po vsem razlikujeta pri možu in pri ženi. Duševna moževa premoč provzroča pri ženi vsakovrstne zvijače. Žena je senzi-tivna ter lahko razburljiva. Odtod izvira izpremirjevanje njenih čudi in premislekov. Toda ženska jn manj egoistična nego mož. Senzitivnost ustvarja nervozo pri ženskah. Le ena, k večjemu dve ženski iz sto moreta se vzdržati, da ne segata govorniku v besedo. Nahajamo pogosto pri ženski, da maščuje izdajo v ljubezni, ter da je nestanovitna, vendar pa nahajamo tudi pogosto, da je pravična, da pri zanaša rada iz srca. Ženska je prava unakinja v duševnem in telesnem trpljenju. Kar je pri možu krepka, trdna volja, to so pri ženski trdovratnost in gospodstvaželjne muhe. Ljubosumnost, ki se stopnjeva v najhujšo mržnjo, se prišteva k najčrnejšim točkam duševnega ženskega življenja. Ljubosumnost dela žensko slepo in nepravično. Nasproti temu ženske ne poznajo lakomnosti in trdosti. Ljubezen in vera sta vedno glavni potezi ženskega značaja. Zato so tudi ženske najbolj poklicane izgojiteljice človeškega rodu. Ženska je rojena Samaritanka. Ljubezen pa je naj plemenitejša lastnost ženske, stopnjuje se le samo še v materinski ljubezni.
* Umetnikova napaka. Pred kratkim je prišel sloviti češki glasbeni umetnik v San Paolo v Braziliji, da ondi priredi nekaj koncertov. Dvorana se je napolnila, umetnik bo je prikazal v črnem
fraku in beli kravati, se je galantno priklonil ter igral z vso vnemo, toda občinstvo je ostalo hladno. To je bilo umetniku jako čudno, ker je bil navajen, da so mu poslušalci ploskali vselej kakor besni. Prijatelj mu je razvozlal to uganko in umetnik se je poprijel njegovega sveta. K naslednjemu koncertu je pustil frak in belo kravato doma, se je oblekel v brazi-ljansko nošo, na glavi širok klobuk, za pasom je imel kakih 5 samokresov in bodal, katere je odložil na mizo z divjim pogledom na občinstvo, je vzel gosli v roke ter potegnil nekolikokrat divje po vseh strunah, naredil nekaj divokih tonov, preden se je »razigral«, in občinstvo je besnelo navdušenja, to je bil umetnik po američanskem okusu.
Književnost.
— Literarne novosti. Za Božič pripravlja in izda L. Schwentnerjevo za ložništvo v Ljubljani: 1. Janka Kersnika zbranih spisov 3. snopič, obsegajoč roman »Na Žerinjah«. 2. Ivan Cankar: »Knjiga za lahkomiš-ljene ljudi«. To najnovejše Cankarjevo delo izide v posebno apartni opremi z izvirno risbo na ovojnem listu. 3. Fran G e r b i c : »A lbum slovenskih narodnih napevo v«. 2. z v e z e k. Najboljši dokaz, kako ustreza Fr. Gerbič našemu muzikalnemu občinstvu s tem, da mu podaje naše prelepe narodne pesmi v izvrstni priredbi za petje in klavir, je popolna razprodaja prvega natiska prvega zvezka, tako, da je bilo treba prirediti drugi natisek, ki se tudi uprav uspešno prodaja. V drugem zvezku je zopet zbranih nadaljnjih petdeset narodnih napevov v istotakej priredbi, ki bode brez dvoma našo melodijozno narodno pesem udomačila tudi po salonih pri nas in drugod. 4. Leutemannov zoologijski a t-lant, slovenski mladini priredil profesor Alfonz Pavlin. Knjiga bo obsegala 24 tabel z 255 koloriranimi slikami. ,5. Umrlega pesnika in pisatelja Josipa Murna izbrana njegova pesniška dela. Ureditev je prevzel Iv. Prijatelj. 6.1 vana Cankarja »Erotik a«. Glasoviti »D u n a j s k i večeri«, radi katerih je prvo izdajo doletela tako čudna osoda, ostanejo, izpustile se pa bodo nekatere slabejše pesmi ter jih boda pesnik sam nadomestil z drugimi, boljšimi, iz novejše dobe. Pesnik napiše tudi primeren predgovor k drugi izdaji svojega kruto zamorjenega pa zopet v življenje obujenega prvenca. 7. Janka Kersnika zbranih spisov prvi zvezek obsegajoč romana »Cyclamen« in »Agitator« je izšel v elegantni platneni vezbi ter velja 6 K, po pošti 6 K 20 h, v fini pol-francoski vezbi z usnjenim hrbtom pa 7 K od n. 7 K 20 h. — Naroča se pri. L. Schwentnerju, knjigotržcu v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 14. novembra. Včeraj popoldne se je tu vršilo zborovanje slo vanskih visokošolcev v zadevi vseučilišča v Ljubljani. Tako nad vse sijajnega impozantnega slovanskega shoda ni bilo še na Dunaju. Shod se je priredil kot izredno zborovanje akademič-nega društva „Slovenija", a udeležilo se ga je nad tisoč visokošolcev: Slovencev, Hrvatov, Srbov, Cehov in Poljakov. Poslancev je bilo kacih 30. Zastopniki češkega kluba so bili dr Brzorad, Jaroš, Hovorka, Peč-var, Maštalka, Hajek, Sokol, Udržal in Kratochvil. Češke veleposestnike je zastopal Radi ms k y, češke agrarce Hruby, češke socialiste Fressl, Cerny in Choc, Maloruse je zastopal Barwinski. Izmed jugoslovanskih poslancev so prišli Peric, Biankini, Ferjančič, Ploj, Tavčar, Spinčič, Povše, Pogačnik, Žičkar, Berks, Žitnik, Pfeifer, Robič in Ferri. Plantan se je radi bolezni včeraj odpeljal z Dunaja. Dr. Pacak in dr. Krama* sta opravičila svojo odsotnost s parlamentarnimi opravili. Na dnevnem redu je bilo 7 točk, ki so bile vse soglasno sprejete. Te resolucije obsezajo: 1. Zahtevanje, da se ustanovi vseučilišče v Ljubljani; 2. Protest zoper ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu; 3 Zahtevanje, naj se pripozna veljavnost v Za-
grebu pridobljenih spričeval. Četrta točka se tiče razmer na dunajskem vseučilišču. Peta govori o organizaciji slovanskega dijaštva. Šesta zahteva ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem, sedma pa podržavljenje poljske gimnazije v Tešinu. Govorili so razni visokošolci, v imenu Poljakov predsednik poljskega akademičnega društva Vaclav Bilinski Vse nasvetovane resolucije so bile soglasno sprejete. Ko je predsednik vprašal, če je kdo proti resolucijam, je neki poslanec zaklical: Da — dr Körber! — Govorili so potem razni poslanci Brzorad je rekel, da bodo Čehi podpirali Slovence kot zvesti prijatelji. Na svetu je ni države, kjer bi bila ustava tako prazna fraza kakor pri nas. Ustava nam jamči ravnoprav-nest, a doseči je ne moremo. Ako Nemci v slovanskih krajih kaj zahtevajo, se proglaša to kot kulturna zahteva, kar pa zahtevajo Slovani, je vedno provo-kacija. Nemci nas imenujejo infirijorne, pa nam ne privoščijo niti šol, da bi postali tudi mi superijorni Govornik je poživljal vse Slovane na skupno delo v dosego kulturnih zahtev. V istem smislu je govoril Cerny, Reichstäter je cpoztrjal, da je pot do slovenske in češke univerze še dolga, in da bo prestati še velike boje. Posl. Ferjančič je dejal, da stoji stvar tako, da se ne vpraša druzega, kakor če je dosti Jugoslovanov, ki žele visokošolskega pouka in če imamo potrebnih učnih močij. Obe vprašanji je potrditi. Govornik je ožigosal nemško farizej-stvo, češ, Nemci se z vso silo ustavljajo napravi slovenskih srednjih šol, zaradi njih jih nimajo, zajedno pa nam očitajo, da nimamo srednjih šol. Ferjančič se je načelno izrekel zoper italijansko vseučilišče, ker bi Italijani svojih ljudij ne mogli doma preskrbeti in bi isti preplavili druge nelaške kraje. Povše je omenjal, da je deželni zbor kranjski izvolil posebno deputa-cijo, ki naj bi šla cesarja prosit za vseučilišče, a da deputacija ni bila sprejeta, ker je mej tem Thun-Kaizlovo ministrtvo padlo. Objubil je, da v proračunskem odseku sproži vseučiliško vprašanje. Ferri je naglašal solidarnost Hrvatov in Slovencev, Spinčic je, poživljajoč Slovane k složnosti, dejal, da kličejo nasprotniki Slovane vedno na duševni boj, pobijajo nas pa s silo. Po naznanilu došlih pozdravov so se udeležniki polni navdušenja razšli.
Dunaj 14. novembra. V današnji seji poslanske zbornice se nadaljuje razprava o galiških volitvah. Körb er je tudi danes posegel v debato, da brani politične uradnike. Govorili so doslej razni poljski govorniki. Prihodnja seja bo v torek.
Dunaj 14. novembra Cesar je danes sprejel podpredsednika Kai ser j a in poslanca dr Her o ld a, in sicer v zadevi parlamentarnega in političnega položaja.
Dunaj 14. novembra. V ponedeljek bo v proračunskem odseku razprava o dispozicijskem fondu. Vlada se trudi na vse načine, da dobi večino, a doslej kaže zanjo slabo. Nemški nacijo-nalci so sklenili, glasovati proti tej postavki, pa pravijo previdno, da njih glasovanje nima politične tendence. Nemški naprednjaki se še niso zjedi-nili. Vlada sicer upa, da bodo Italijani ž njo glasovali, a gotovo to še ni. Največ upanja ima ima vlada, da se bodo razni poslanci absentirali Ako se udeleže glasovanja vsi poslanci, utegne biti dispozicijski fond s 25 proti 22 glasom odklonjen. Čehi so jako radovedni, kako bodo postopali V u k o v i č in tovariši.
Dunaj 14. novembra. Krščanski socialni obč. svetnik Bielohlavek je bil radi žaljenja „Ostd. Rundschau" obsojen na 24 ur zapora.
Zagreb 14. novembra. Sinoči so visokošolci prouzročili velike demonstracije proti uradnemu listu „Nar. Novine", ker niso razobesile zastave, in proti banu. Dijaštvo je kličoč „proč Hedervary" pobijalo okna. Policija je odšla v avlo, atakirala demonstrante in štiri dijake ranila. Demonstracije se ponavljajo.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 25. Dr. pr. 1134.
V petek, 15. novembra 1901.
Prvikrat v sezoni:
Deseti brat.
Narodna igra v petih dejanjih s petjem. Po Josip Jurčičevem romanu dramatizoval Fran Govekar. Pevske točke priredil Lavoslav Pahor. Režiser Anton VerovSek. Kapelnik B. Tomaž.
Bii<*jcka le odpre ob h in. — Za&tok »b l/t8. iri. — kenn cb 10. »i.
Pri predstavi sodeluje orkeslsr si. c. In kr. psh. polka Leopold II. it. V.
Prihodnji predstavi bodeta v nedeljo, 17. novembra.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. novembra: Terezija Lampert, revi-dentova žena, 18 let, Dunajska cesta St. 31, vnetje prsne mrene. — Franja Smrekar, delavčeva hči, 8 mes.: Ambrožev trg St. 7, božjast.
Dne 9. novembra: Alojzija Majcen, gostilni-carjeva hči, 5 mes, Poijanska cesta St. 48, črevesni katar.
Dne 10. novembra: Marija Terdina, gostija, 72 let, Rimska cesta št. 17, ostarelost. - Marija Luhek, gostija, 87 let, Konjušne ulice št. 3, ostarelost.
Dne 11. novembra: Albin Peternel, umir. kontrolor prisilne delavnice, 57 let, sv. Petra cesta št. 77, kron. vnetje ledvic.
V deželni bolnici:
Dne 8. novembra: Marija Kužnik, strežnica, 63 let, hiba žile odvodnice.
Dne 10. novembra: Josip Ves, delavec, 60 let, naduha. — Franja Košak, dninarica, 52 let, vsled raka. — Ivan Zajec, posestnikov sin, 44 let, vnetje hrbtnega mozga.
Dne 11. novembra: Tomaž Štupnikar, laj-nar, 56 let, naduha.
Meteorologiöno poročilo.
Vttina ud morjra SO« 9 m. Sr.di-.ji srmčnl t: »k T88 O mm
! Stanje Cas opa-l baro-zovanja j metra
v mm.
s.>
Vetrovi
Nebo
13 14
9. zvečerj
7. zjutraj 2. popol.
728 5
726 5 7256
10 4 p. m jzah.  oblačno g
10 7 p.m.jjzabj oblaCno ° 12 6 8r. jjzah. j oblačno ,g
Srednja včerajšnja temperatura 97", normale: 41°.
Dunajska borza
dne 14. novembra 1900 Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebra .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4'/,   .   . .
Ogrska zlata renta 4°/(......
Ogrska kronska renta 4*/, .... Avstr o~o grške bančne delnice ...
Kreditne delnice........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
90 mark...........
80 frankov.........
italijanski bankovci.......
0. kr. cekini.........
9870 98*56 11860 9360 11805 9305 1613 -620 — 239-30 117* 17» , 2344 1906 92 80 11-30
Zahvala.
Za ljubeznivo sočutje ob dolgotrajni, mučni bolezni, kakor tudi za mnogo-brojno spremstvo k zadnjemu počitku, za mnoge darovane vence našemu nepozabnemu soprogu, oziroma očetu, blago-rodnemu gospodu
Albinu Peternellu
ravnatelju v pokoju
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najprisrč-nejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 14. novembra 1901. (2496) Žalujoči ostali.
Fri dunajskem podjetju
izpraznita se 1. prih. meseca dve službi v Ljubljani. Ozir se bo jemalo le na dostojne gospode. Trgovska predizobrazba, dobra nastopanje, spretno vedenje neobhodno potrebno. Ponudbe pod .. \ u t-ii kurzer Probezelt Vertrat; *«■«" na Rudolfa Itlosse, Dunaj I. KellerstUtte *. (2493)
Posestvo
v obljudenem kraju z več obrti, s čistim letnim dobičkom 5—6000 kron, je s
fundusom za 80000 kron na prodaj. Potrebno je 40000 kron. (2438—4) Vprašanja   pod   šifro posestvo Št. 80" na uprav.  >Slov. Naroda«.
G-otov -\^s;pe3n.
imajo splošno preizkušene
Kaiserj-eve
karamele iz poprove mete
proti nedoHtaJanJu »petita, želodčnemu bolu. slabemu In polt v a r-(2344—3) J enemu želodeu. a Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri Mr. Pr. Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Levstek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnközy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevlč.
ljubi mož!
Sf
(2495)
Jaz sem jezna na te! Zakaj? povem ti jutri!
m.
Špecijalua trgovina za ta?o
Bdmund Kavčič
? LJubljani, Prešernove ulice, nasproti poste
priporoča
kavo Nantos dobrega ukusa po gld. 1*— kilo Xellgrherry aromatično-
krepkega okusa.....„   1'40 „
Plrald? najfinejega okusa   „   160 „ Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno špecerijsko blago v najboljši kakovosti. (12-223;
Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trigiu»»".
(1912-21)
Kupujte in zahtevajte
povsod le svinčnike, ki nosijo napis:
„Svincnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani".
Ti svinčniki so novo hlugro in zanesljivo dobri ter iz svetovnoznane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove in nie dražji od drugih.
Svinčniki .družbe sv. Cirila in Metoda" naj se vpeljejo v vse Mole, saj dlena naša družba skrbi največ za narodne šole in vsak krajcar jej dobro dojde. (2331—4) Z blagim namenom je združeno dobro blago. Cena 19 dueatov:
St. 100_št. 90     št 301_št. 302    št. 504
K 1*42.    K 2 70.    K 4 50.    K 5 04.    K 6 84.
Glavno zalogo ima
trgovina Ivana Bonača v Ljubljani.
Dva učenca
za usnjarsko obrt, čvrsta in zdrava, vsprejme takoj (2494)
Fran Rumpreth v Krškem
Dol«Mi|Nko.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta.
Odhod is Ljubljane juž. kol. Proga caz Trbli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fmnzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Aossee Solnogrtid, čez Klein-Reining v Steyr, v Line na Da naj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj ubobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob S. uri 5C m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Mani i ne v are, Heb, Franzove vare, Karlove vare Prago, (direktni voz I. in U. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga ▼ Novo mesto ln v Zočavje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m do polu dne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra. Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zells ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzens fes te, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega cesta in Kočevja Osobni vUki: Ob uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod is Ljubljane drž. kol v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri '5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 ui dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru (1393)
0 prijazno uvaževanje!
Podpisanec priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo
na sv, Jakoba trp št. 6 v Ljubljani, nasproti cerkve
nahajajočo se
špecerijsko in delikatesno trgovino
v kateri postrežem vsestranski z najboljšim, vedno svežim blagom po najnižji eenl.
Oonionö cyncnnHinio opozarjam osobito na svojo doma s po-cenjene gUopUUIIIJt? moejo naj pripravne, šega novega stroja žgano vsakovrstno kavo9 katere ni zamenjati z drugje v kupčiji Be nahajajočo tvorniSko žgano kavo — Velika /aIo«n garantirano pristnega ruma, konjaka, ruskega eaja in Južnih vin.
Velespoštovanjem (2421—4)
Jran %erqan\, špecerijska in delikatesna trgovina.
Styria-, francoskih Peugeot-, Austria-koles.
(101—76)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti eenl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr, Čuden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Izjava.
Jaz podpisani Josip Rossi, trgovec z vinom v Zagorju, izjavljam s tem, da nikdar in zlasti tudi 31 p m. nisem imel namena, žaliti načelnika postaje v Zagorju, gospoda Franca Sterle-ta, ali pa celo predbacivati mu kako službeno nerednost, in obžalujem, ako bi se bila kaka moja beseda v tem pogledu napačno razumela.
V Zagorju, 12. novembra 1901.
(2492)
Josip Rossi.
Spretne in zanesljive
stenografe
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji tukaj den odvetnik.
Ponudbe  pod ,,90" na upravnižtvo »Slov. Naroda«. (2478—4)
Na prodaj je
večja gostilna
v bližini mesta Celja (2441-4) pod jako ugodnimi pogoji.
Naslov  pove uprav. »Slov. Naroda«.
Preselitev
posredovalnice za delo in službe ter za stanovanja.
Uljudno naznanjam,  da se dne M. novembra lOOl
preselim s Sv. Petra ceste
v Sotesko (Gradišče) št. 8
ter prosim, da me cenjeno občinstvo tudi v mojem novem bivališči počasti z mnogobrojnimi naročili.
Z vsem spoštovanjem
3(ataritia £gy
posredovalnica za delo in službe ter za stanovanja. (2428-4>
Cenetovo posestvo
s hišo in gospodarskimi poslopji v Zagorji za Savo se proda skupaj ali pa posamezno.
Hiša in poslopja ležijo na najlepšem prostoru blizu cerkve ter se da s trgovino Še veliko narediti, posebno če se bodo delavci rudokopa od 1500—5000 pomnožili. V hiši je gostilna, zraven loterija, mesarija in strojarija, vse te obrti jako lepo napredujejo.
Tik zemljišča je velika vodna moč, kjer bi se dala tudi kaka industrija napraviti. (2483—1)
Več se izve pri gosp. M. Intiharju v Zagorju za Savo ali pa pri lastniku g. J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s Madnea;a trga. Poffararjet trs;.
Umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Razstavljeno le do sobote, 16. novembra:
Belgija.
Ta prekrasna serija je nalaSČ izgotovljena za mej-narodno panoramo. Svetovnoznana je nepreko&na plastika, perspektiva in pojav barv te panorame. Otvorjeno vnak dan. tudi oh nedeljah In praznikih, od *#. ure zjutraj do ». ure zvečer. (2491) Vstopnina za odrasle 4© h. za otroke, dijake in vojake do narednika «© h.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
IbIoJčiio*^ *Mtoro
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Ni. Svetoiti papeta
AAAAAAAAA
kot želodec
hrepcujor«
m teh whu-Jajoee, daij« kot preha«.
IJenJe in te-
lesno od'
prtje pospešujoče sredstvo posebno onim, ki trpe" na navadnem telesnem zaprtju.
RazpoSilja se proti povzetju v akatljicah po D. 12 in več stekleničic. (1368-49)
Izdajatelj in od govora i urednik: J o ■ i p N o 11 i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarn««.
S*3X
11