ľĺłčnr,ł ZDRAvE PREHRANE PRI BOLNIKU Z RAKOM Dražigost Pokorn Uvod Pri sestavljanju jedilnikov izhajamo iz stališča' da ne poznamo dobrih in slabih živil' pogoj je seveda varna hĺana' temveč samo dobre in slabejedilnike' diete. Le pravilno sestavljena dieta lahko bolniku ohranja in kĺepi zdĺavje oziroma pripomoľe k hitĘšemu in učinkovitejšemu zdravljenju. Cilj dobĺe prehľane je vzdrźevaĺje normalne prehĺanjenosti bolnika, ki je pogoj za dobro zđravje in hitrejše ter boljše zdravljenje. RAK t sPtJcIFIčNA PlłEsNovA 'I'UMORJA DISFAGI.IA ANOREKSIJA SLABOST, BRUHANJE MALAI}SORBCIJA PovEČANA PRESNOVA BOLNIKA T KAHEKSIJA ľosLABŠANJE ZDRAVJA Slika 1. Vzroki kahesije pri rakavem bolniku Manjša količina zaužite hľane je vzrok za nedohĺanjenost, nizko telesno teŽo in pomanjkanje posameznih hľanil. Pri onkološkem bolniku je lahko vzrok za nedohĺanjenost tudi povečana pľesnova' poraba in izguba hranil, zato do nedohĺanjenosti lahko pride toliko pľej (Slika 1). S prehrambnimi dodatki, s spľemenjeno konsistenco hrane in celo z umetno' enteralno iďali paĺenteralno prehĺano lahko izboljšamo stanje prehranjenosti' kadar tega ne moremo doseči z izbranimi dietnimi ukĺepi. Na spremembo prehľane pa najbolj vpliĘo želje in cilji ter dejanska izvedljivost prilagojene diete. Prof. dr Dražigost Pokorn, dr. med., Medicinska fakulteta, Inštitut za higieno, Ljubljana 22 Gastronomski in zdravstveni pogled na fuano se lahko zelo razhajata. Seveda je najbolj pomembno, da bolniku zagotovimo varno oziroma zdravstveno neopoĺečno hĺano. Jedi in obroki hrane z optimalno senzorično kakovosdo v smislu privlačnega videza, izrazite aľome, teksture' jedi ki so varne in se vključujejo v uravnoteženo in varovalno (dietno) pľehrano vsakega posameznika, so idealne za bolnikovo prehĺano. Pľehľambna pľĺpoľočila v pľehľanĺ onkološkega bolnĺka Pri načrtovanju jedilnikov za onkološkega bolnika se ravnamo po osnovnih načelih načrtovanja obrokov hĺane (Tabela 1). Pomembno je, ali bolnik potrebuje še določeno' terapevtično dieto, ali obstaja aleľgija oziroma intoleranca na hľano in ne nazadnje' kakšne so prehrambne navade onkološkega bolnika. Tabela 1. Načrtovanje dietnega jedilnika (enteralne, peľora|ne prehrane) 1. Ocenimo stanje prehranjenosti (energijski status, BMI). 2. Določimo energijske (in hľanilne) potľebe bolnika' 3. Izberemo: izodžulno, hipodžulno ali hiperdžulno dieto * 4. Izberemo vrsto (količino) živil vjedilniku, tudi glede na bolezensko stanje bolnika, če je to potrebno. 5. Sestavimo jedilnik glede na prehrambne navade in socialno-ekonomske možnosti bolnika. * Računamo, da ima 1 kg telesnega maščevja okoli 7000 Kkal osnovno vodilo pľi sestavljanju jedilnika so prehrambna priporočila SZo (Tabela 2)' ki jih de1no pľilagodimo onkološkemu bolniku. Tabe|a 2. Pľehrambna pľipoľočila Hľanila Hľanilna gostota (na 4,2 MJ/1000 Kkal) energila 1.5 - 2.0 l(kaVg; manj kot 1 KkaVg za debele osebe 20-50 g(8-I07o pri visoki vrednosti) 25-30 g (I0-l2% pri nizki vľednosti) 16-39 g(15-357o) do ll g (đo lo7o) 140-190 e 65-757o) 8-20 g beljakovine skupne maščobe nasičene maščobe ogljikovi hidľati vlaknine Viľ: WHO' Technical Repoľt Seľies 880, Geneva 1998 23 Glukogeneza, zniźana toleľanca na inzulin in hipeľglikemija ne izključujejo kompleksnih ogljikohidľatov in balasta v dnevni pľehľani bolnika. Bo|nik lahko dobi dovolj sladkoľja iz sadja, zelenjave in mlečllih izdelkov. Bolnik naj se tudi izogiba večjirn količinarn alkohola. V vsakodnevni pľehľani ponudimo le okoli 20 do25vo maščob glede na celodnevne eneľgijske potrebe. Povečana količina maščob' z izjemo maščobnih kislin omega tri, pospešuje ľast tumorjev in zayira imunski sistem' Pľi pľipľavi hľane upoľabljamo le dobľa olja, npľ' oljčno. Morske ľibe in sojini izdelki so, kot vir beljakovin še posebno koľistni zaĺadi vzporednih, hľanilnih in zaščitnih snovi (ribje olje, antioksidanti in dľuge). Dnevna pľehrana, ki vsebuje o