AKCIJSKA PRODAJA BARV DO 10.5.97 NAD MLINI 70 U 068 342 044 St. 13 (2485), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 3. aprila 1997 • Cena: 190 tolarjev issn 0416 2242 Preko javnih del do zaposlitve Država podpira programe javnih del - Iskanje novih oblik financiranja - Težave vseh dolenjskih in belokranjskih občin z Romi - Ostrejši ukrepi za brezposelne 9 770416 224000 DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST 100 LET NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE NOVO MESTO - Ob svetovnem dnevu zdravja bo v ponedeljek, 7. aprila, ob 19.30 v prostorih proštije v Novem mestu otvoritev razstave 100 let novomeške bolnišnice. NOVO MESTO - “Javna dela so eden najučinkovitejših programov aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni predvsem težje zaposljivim osebam. Toda ali je vedno nujno, da so le-ti vključeni, saj naj bi dajali poudarek čimhitrejšemu vključevanju tistih, ki so izgubili delo,” je v petek na pogovoru z župani in drugimi predstavniki dejal mag. Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve. OTVORITVENI KONCERT NOVOMEŠKEGA GLASBENEGA FESTIVALA NOVO MESTO - V ponedeljek, 7. aprila, bo ob 20. uri v kulturnem centru Janeza Trdine otvoritveni koncert novomeškega glasbenega festivala, ki ga je pod pokroviteljstvom mestne občine Novo mesto pripravil glasbenik Milko Bizjak. Program festivala obsega 13 koncertov, ki bodo potekali skozi vse leto na različnih prireditvenih prostorih v Novem mestu, Mirni Peči, Brusnicah, Straži, Dolenjskih Toplicah in v Globodolu, na brezplačnih koncertih pa bodo izvajalci občinstvu predstavili bogastvo naše in tqje baročne in klasicistične glasbe. Na ponedeljkovem otvoritvenem koncertu bo nastopil ansambel Musiča Antiqua Sloveni-ca, ki bo predstavil izbrane skladbe iz slovenske glasbene dediščine. “Od leta 1991, ko so se javna dela pričela, smo v te programe usmerili 922 brezposlenih, lani je bilo v programe javnih del vključenih 262 ljudi, od tega se jih je 34 • Minister Rop je dejal, da je v pripravi nov zakon, ki naj bi z ostrejšimi ukrepi in socialno inšpekcijo naredil konec neodzivnosti brezposelnih. Na Republiškem zavodu so že lani iz evidenc izbrisali 30.000 ljudi, za katere so ugotovili da delajo. Žal imajo lahko večji vpliv le na tiste brezposelne, ki prejemajo denarna nadomestila, teh pa je le okrog 30 odst. vseh brezposelnih v Sloveniji, ostale pa lahko le zbrišejo iz seznama brezposelnih. stalno zaposlilo,” je povedal direktor novomeške območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Frane Smerdu. Pri vključevanju v javna dela imajo prednost težje zaposljivi ljudje, od tistih, ki so že dalj časa brez zaposlitve, pa do tistih, ki nimajo drugega vira za preživljanje. Na območju novomeške regije je lani potekalo največ, (skoraj polovica), programov javnih del na področju javne uprave, izobraže- 13. APRILA O SAMOPRISPEVKU V KS ŠTEFAN ŠTEFAN - Nadomestne volitve župana v trebanjski občini bodo v krajevni skupnosti Štefan izkoristili za izvedbo referenduma o uvedbi tretjega krajevnega samoprispevka. Po besedah predsednika sveta KS Štefan Marjana Blatnika bi radi, ker še nimajo varne poti do Trebnjega, zgradili osvetljen pločnik in pripeljali kanalizacijo do čistilne naprave, da ne bi onemogočili nadaljnjega razvoja kraja. VUZEMSKl PONEDELJEK - V Metliki je bil pred drugo svetovno vojno in nekaj časa po njej običaj, da so mladeniči in mladenke na velikonočni ali, kot pravijo v Metliki, na vuzemski ponedeljek na metliškem placu “zavirali" kolo. Plesali so torej metliško obredje. Zadnja leta, odkar je velikonočni ponedeljek dela prost dan, so člani folklorne skupine “Ivan Navratil ” ta lepi ljudski običaj znova obnovili. Tako so letos že šestič plesali kolo v svoje in v zadovoljstvo številnih gledalcev, ki so na koncu tudi stopili z njimi v kolo. Na trg so kot običajno vabili zvoki mestne godbe na pihala, gostje letošnjega vuzem-skega ponedeljka pa so bile adlešičke pevke, ki pojejo skupaj že več kot 50 let. (Foto: M. B.-J.) vanja in kulture, sledili pa so programi na komunalnem in socialnovarstvenem področju. Denaija za programe javnih del bo v prihodnjih letih manj, saj so v veljavo stopili nekateri novi zakoni, npr. zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki predstavljajo velik izdatek za proračun. Po mnenju ministra Ropa bo potrebno poiskati tudi nove oblike kombiniranega financiranja javnih del, k sodelovanju povabiti tudi druga ministrstva, pri izboru javnih del pa bi morali izkoristiti še nekatera do sedaj neizkoriščena dela na področju gozdarstva in kmetijstva, npr. odpravljanje posledic ujm. Župani so poudarili, da so z javnimi deli zadovoljni, zato jih ne bi smeli zmanjševati. Vsi po vrsti so opozorili na perečo romsko problematiko, ki ji sami niso kos in za katero bi morala država pokazati več interesa. Romi se v javna dela nočejo vključevati, saj za to ne čutijo nobene spodbude, ker so socialne pomoči višje od plač, ki bi jih dobili za celomesečno delo. J. DORNIŽ ROP V NOVEM MESTU - Vpetek je na pogovor z župani in drugimi predstavniki dolenjskih in belokranjskih občin ter predstavniki novomeške območne enote Republiškega zavoda prišel tudi minister mag. Tone Rop, ki pa kljub napovedi kasneje ni imel časa za obisk romskega naselja v Žabjaku. (Foto: J. Domiž) Dolenjska je bolj prizadeta, kot se misli Imamo tudi občine $ četrtino ljudi brez dela LJUBLJANA - Po zadnjem poročilu Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo ob koncu februarja v Sloveniji 125.534 brezposelnih oseb, kar je sicer za 782 manj kot ob koncu januarja, pa vendarle več kot v vseh mesecih druge polovice lanskega leta. Število ljudi brez zaposlitve je devetkrat večje, kot je bilo pred 10 leti, ko brezposelnosti skorajda še nismo poznali. Upoštevaje število prebivalstva, je zaradi brezposelnosti širša Dolenjska bolj prizadeta, kot se običajno misli, vendar tega toliko ne občuti, ker je nezaposlenost, ki šteje skupaj 14.124 ljudi, dokaj sorazmerno razpršena po vsej pokrajini in ni tako boleča, kot je denimo v Mariboru. V enoti Novo mesto je bilo februarja brez dela 3528 ljudi, Krškem 2359, Brežicah 1750, Kočevju 1713, Črnomlju 1432, Ribnici 1114, Sevnici 1044, Trebnjem 768 in Metliki 416. Po veliki brezposelnosti izrazito izstopata občini Ribnica in Kočevje, kjer čaka na zavodu na delo četrtina vsega za delo sposobnega prebivalstva, po manj zaostrenih merilih za nezaposelnost pa celo več. - n Berite danes stran 2: •Dobili nekaj bitk, še zdaleč pa ne vojne stran 3: • Gimnazijska stavba ogroža ljudi stran 4: •Na Vranovičih niso proti deponiji stran 6: • Godeša bi bolj obdavčil vikendarje stran 7: •Ali nastaja posebna romska vas? stran 10: •Zlati Straški pihalci stran 11: • Ustrelil nekdanjo ženo stran 13: •Andrej med najbolj obetavnimi na svetu VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC PRIDE V DRAGO DRAGA - Okrogla miza ali pogovor z varuhom človeških pravic Ivanom Vizjakom bo 11. aprila ob 18. uri v gozdarskem domu v Dragi, organizator pa je občina. Pogovor bo vsekakor zanimiv, saj občani le malo vedo o svojih pritožbenih možnostih. Tokrat bodo tudi zanesljivo izvedeli, kako reševati težave. PREDPREMIERA FILMA EKSPRES ESKPRES NOVO MESTO - V ponedeljek, 7. aprila, ob 18.15 bo v kinu Doma kulture v Novem mestu ekskluzivna predpremiera novega slovenskega filma Ekspres ekspres režiserja Igorja Šterka, kije za film prejel na nedavnem festivalu v Portorožu največ • 6 nagrad. Na predpremiero bo novinarje ter vidne osebnosti kulturnega in političnega življenja v Sloveniji popeljal muzejski vlak. Na to zanimivo promocijo novega slovenskega filma vabijo producent A.A.C: Production, distributer Karantanija filsm in Slovenske železnice. V Francijo so speljali kar 2.775 ton odpadnih lakov Izvoz in sežiganje sta Revoz stala 4 milijone mark NOVO MESTO - Ob dokončni rešitvi težkega ekološkega problema - gre za več tisoč sodov z odpadnimi laki - so v Revozu v torek pripravili novinarsko konferenco. Poleg najvišjega Revozovega vodstva se je je udeležil tudi Marko Slokar, državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor. Sodi z odpadnimi laki so se tu kopičili celih 17 let, še v času 1MV-ja, lani pa je njihovo vsebino Revoz začel voziti v Francijo na uničenje. Vso stvar so zaključili letos, v posebno sežigalnico v Francijo so odpeljali 2.775 ton tega “starega greha”. Vsa stvar je Revoz stala blizu 360 milijonov tolarjev. Državni sekretar Slokar je dejal, da je to primer, kako se da z dobro organiziranostjo in strokovnostjo rešiti tudi tako hud problem in zahteven projekt. Več v prihodnji številki. A. B. m Paič 110. OBLETNICA ROJSTVA PAVLA GOLIE TREBNJE - V prostorih tukajšnjega Centra za izobraževanje in kulturo bo v sredo, 9. aprila, ob 19.30 slavnostna akademija v počastitev spominskega dneva Pavla Golie. Zveza kulturnih organizacij in športna zveza Trebnje bosta ob tej priložnosti podelili Golieva priznanja posameznikom in društvom za dosežke v letu 1996 na področju kulture in športa. Predstavili bodo tudi novo knjigo o življenju in delu Pavla Golie. Prihodnji četrtek, 10. aprila, ob 17. uri bo v trebanjskem kulturnem domu srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Trebnje, naslednji dan ob 16. uri pa bodo prav tam predvajali otroški risani film. Vstopnine ni! pl VREME Jutri pooblačitve s padavinami, ki bodo v nedeljo ponehale, ko se bo razjasnilo in ohladilo. FINALE SALAMIAD BO V SEVNICI SEVNICA - Že na letošnji največji dolenjski salamiadi v gostilni Repovž v Šentjanžu (mimogrede: na tej je bil 7. Darko Knez iz Hrastovice in ne takoj za njim uvrščeni Kapelčan Miloš Krošelj, kot nam je v prejšnji številki v podpisu k sliki iz Šentjanža ponagajal škrat) so nam organizatorji najavili, naj bi bil letos finale največjih slovenskih salamiad v Sevnici, prav na prizorišču najstarejše in največje salamiade na Slovenskem, v gostilni Vrtovšek. Podjetni birt Jože Teraž nam je pretekli ponedeljek povedal, da bo ta salamiada vseh salamiad 12. aprila, o podrobnostih pa naj bi poročali kolegi Slovenskih novic, ki so med pobudniki in soorganizatorji finala. Krška vas ® 0608/59-059 Novo mesto S 068/21-123 CVIČEK V PLANICI - Centrala cvička, klet “Kostanjevica " iz Krškega, je v Planici dostojno predstavila cviček, posebneža med slovenskimi rdečimi vini. Nekaj metrov visoka steklenica ob planiški velikanki je simbolizirala vino, ki je ponos Dolenjske. Hkrati je klet na svojih stojnicah obiskovalcem nudila vino in delila zloženko Cviček je samo eden. .(M. Vesel, foto: K. Rožman) Se vprašanje Družini V velikonočnem času vsesplošne dobrohotnosti in veselega pričakovanja je praznična Družina objavila tudi tele surove, generične krivde obtožujoče besede, ki so v celoti resnične samo v tem, da ne premorejo trohice krščanske ljubezni, kaj šele usmiljenja in odpuščanja, o čemer je tako lepo govoril teolog dr. Anton Stres v nedeljo zvečer na radijskem programu Ars. Takole stoji v Družini: “Ni se mogoče znebiti vtisa, da se Slovenije vedno bolj spet polašča partija. Če Kučan pohvali novega slovenskega metropolita, je to očitno znamenje, da bodo mediji takoj zatem udarili po njem. In točno to se je zgodilo. Po mnenju dedičev partijskih totalitarcev in cerkvenih tatov naj bi novi metropolit ne smel dajati političnih izjav. Ali živimo na Luni? Ali nam bodo dediči zločincev, ki bi že zdavnaj morali pred sodišča, dajali dovoljenja, kaj smemo govoriti in česa ne?” DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj I Seveda živimo svobodno in lahko vsakdo napiše, kar misli, da je prav. Ker pa gre za vprašanje sprave, ki je naša skupna stvar, si dovoljujemo stalnega sodelavca lista in pisca teh obtožb, Branka Rozmana, ki se mu je moralo v življenju zgoditi nekaj zelo hudega, ker mu je s sovraštvom napolnilo srce, in uredništvo Družine, ki dopušča, da to sovraštvo pride do izraza, javno vprašati le tole: Je takšno pisanje in politiziranje verskemu listu v resnici potrebno? In še: ali s tem, ko ga spodbuja, Družina lahko še iskreno upa v spravo? MARJAN LEGAN Gozdove na referendum? Zakon o denacionalizaciji, sprejet pred petimi leti, pravzaprav ni bil nikoli tak, da bi ustrezal večini Slovencev, zato ni čudno, da je v času moratorija za uskladitev zakonodaje (ta poteče 10, julija, po tem datumu pa bo potrebno izvajati obstoječi zakon in torej tudi vračati premoženje denacionalizacijskim upravičencem) Černačev predlog za preprečitev razkosanja preostanka slovenskih javnih gozdov na fevdalne veleposestvi spodbudil val zmede z zbiranjem podpisov za referendum, ki bi spremenili zakon o vračanju gozdov tujim vele- posestnikom in Cerkvi, predlog za spremembo zakona o denacionalizaciji pa je končno uvršf ____ ______v. r_ j___no uvrščen tudi na dnevnih red zasedanja državnega zbora. Tema je že dodobra razklala sloven- srec • odgovo- Dobili nekaj bitk, še zdaleč pa ne vojne Najzahtevnješa obnova Plečnikovih del 1 Svetovnemu dnevu ob rob: naj povem svojo zgodbico LOJZE ŠUŠTARŠIČ iz Žužemberka, vratar v Novolesovem obratu v Soteski:-“Prav je, da referendum o gozdovih je, da bomo lahko povedali svoje. Po moje naj ne bi vračali nazaj gozdov in posesti nekdanjim fevdalcem. Če bi ti uspeli, bi bil Rog spet od tujcev. Gozd ni samo les, ima večji pomen, na nek način pripada vsem, zato naj z nekdanjimi gozdnimi veleposesti gospodari država.” VINKO VLAŠIČ, samostojni podjetnik iz Dolenjcev pri Adlešičih: “Najprej naj država uredi odnose s Cerkvijo in naj se Cerkev ne vtika v politiko. Nisem za to, da se Cerkvi in nekdanjim fevdalcem vrnejo gozdovi. Sedaj so državni gozdovi lepo urejeni. Referendum naj bo, čeprav ne yem, če je ta strošek potreben, mislim pa, da bodo ljudje na njem odločili, naj gozdovi ostanejo državi.” POLDKA HROVATIN, upokojenka iz Kočevja: “Gozd je naše edino naravno bogastvo in ga moramo zato očuvati. Ker lahko zanj najbolje skrbi država, morajo gozdovi ostati državni. Zato podpiram predlog Združene liste, ker je proti vračanju gozdov tujcem, veleposestnikom in Cerkvi. Prepričana sem, da se bo na referendumu večina ljudi odločila proti vračanju gozdov.” ANDREJ KURE, študent iz Grma pri Metliki: “Mislim, da bi morali gozdovi, o katerih sedaj polemizirajo, ali naj ostanejo v lasti države ali naj jih vrnejo, ostati državni. Cerkev pa naj se posveti bolj cerkvenim zadevam, ne pa premoženjski, ker bo potem postala že podjetje. Sem pa za to, da se volja Slovncev o tem, kakšna bo nadaljnja usoda gozdov, pokaže na referendumu.” KATJA HALER, novinarka Dnevnika iz Artič: “Z referendumi ne bi smeli pretiravati, saj veliko stanejo in ponavadi neaajo pričakovanih rezultatov, vemdar pa v tem primeru podpiram referendum, ker je očitno, da se vlada zaradi nasprotujočih si političnih interesov nagiba k vračanju gozdov veleposestnikom in Cerkvi, večinsko mnenje državljanov pa očitno temu nasprotuje.” MIRKO PERUŠEK, dipl. inž. gozdarstva iz Ribnice: “Gozd ima veliko pomembnih funkcij in ohranjanje teh bi moral biti globalni interes. Država to lažje zagotavlja, če je tudi lastnik, zato je prav, da bi gozdovi ostali javni. Slabo je, da stvari popravljamo za nazaj, za kar je kriva politika, ki že od vsega začetka zadev ni pravilno zastavila. Sem odločno proti ustvarjanju veleposesti.” DUŠAN MERHAR, uslužbenec agencije PMP iz Krškega: “Referendumi so za državo prevelik strošek, zato bi morali o tem odločati v parlamentu. Za “sporne” gozdove, sporen je namreč tudi način pridobitve lastništva v preteklosti, bi bilo prav, da bi bili družbeno bogastvo, saj predstavljajo velik kapital, kapital pa pomeni oblast, zato bi jim z gozdovi dali tudi del oblasti.” VERA RUPAR, uslužbenka s Širita: “Pobude za spremembo zakona o denacionalizaciji, s katerimi naj bi obvarovali naše narodno bogastvo, kar gozdovi nedvomno so, se mi zdijo zanimive in jih podpiram. Mislim pa, da ne bi bilo prav, če bi dobila nazaj preveč gozdov tudi Cerkev, saj bi tudi na ta način prizadeli naše ljudi, kmete, ki imajo to zlato rezervo za hude čase." JOŽE KASTELIC, upokojenec iz Dečje vasi: “Bolj podpiram Crnačevo pobudo, da ne bi smeli priti slovenski gozdovi v roke tujcem, nekdanjim veleposestnikom. Ne vem, zakaj ne bi gozdov dobila nazaj tudi Cerkev, če je gozdove dobila od naših ljudi na pošten način in mora tudi živeti. Zase moram reči, da se z okrog 25 tisočaki pokojnine, prislužene na železnici, težko prebijam.” Letošnje leto in svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen nalezljivim boleznim, starim in novim. Posvetili smoga boleznim, za katere smo že mislili, da smo jih premagali, dotolkli. Najbrž smo res dobili nekaj bitk, še zdaleč pa ne “vojne”. Nalezljive bolezni so bile, so in bodo. Ob vseh razmišljanih, ki jih v dneh okoli 7. aprila gotovo ne bo manjkalo, naj povem še svojo zgodbico. Aids je zagotovo ena izmed najhujših nalezljivih bolezni, kar jih poznamo. V Sloveniji smo odkrili prvega bolnika leta 1986. Najmanj dva svetovna dneva zdravja sta bila posvečena samo tej bolezni. In dvakrat smo na našem zavodu organizirali tiskovno konferenco samo o tej bolezni. In kaj se je zgodilo? Nič. Na prvo konferenco so prišli le profesionalna novinarka (iz uredništva Dolenjskega lista) in trije pionirji iz novinarskega krožka ene izmed novomeških šol, na drugo samo slednji. Torej? Moj nekdanji direktor mi je večkrat znal povedati, da se stvari v resnici premaknejo le, če “driska ta prava rit ”. In res sem imel večkrat priložnost opazovati takšne stvari. Potem pa se nenadoma pojavi novička (Delo, 13.3.1997, str. 4), da je neka dama morda imela, da, morda aids. Da umira, so se širile govorice, da je umrla. Zvonili so telefoni. Kaj so vsi ti novinarji pravzaprav mislili, ko so množično klicali? Da bom rekel da, ima aids, ali ne, nima aidsa. Kaj bi s tem? Senzacionalna novica. “Dedci, k’ste bližnjo, zdej boste pa vidi”. In v tem slogu. Nekateri so bili prav vztrajni. Nihče se ni vprašal, kaj bi pravzaprav s takšno informacijo. Ali bi komu kaj pomagal? Ko sem odgovarjal, da je pri teh stvareh treba vedno ravnati, kot da je partner okužen, zanje to ni bilo zanimivo. Ko sem predlagal, naj svojim poslušalcem svetujejo obisk pri njihovem zdravniku ali na našem zavodu (zaradi svetovanja in morebitnega testiranja), tudi s tem ni bilo nič. “Mi hočmo vedeti, ali je ta in ta res imel to pa to. "Nisem jim povedal. Še sedaj, ko to pišem, ne vem, kako se ta dama piše. Spet bo dan boja proti aidsu in morda bomo spet organizirali tiskovno konferenco. In spet ne bo nihče prišel. Morda pa novinarji sploh ne razumejo svojega poslanstva, poslanstva lokalnega radia in lokalne televizije... Ali pa bodo takrat nemara “pomembnejše” stvari? Ker pa smo tu zato, da bi preprečevali ali vsaj poskušali obvladovati različne nalezljive bolezni, svetujemo, da nas pokličete ali obiščete, ko ne boste vedeli, kaj in kako. Naš naslov: Zavod za zdravstveno varstvo, Mej vrti 5, Novo mesto, tel.: 322-904. Dr. DUŠAN HARLANDER Obnova zvonikov ribniške cerkve bo zahtevnejša in dražja, najzahtevnejša obnova katerega izmed Plečnikovih del kot so mislili, in bo do sedaj - Začetek del v teh dneh RIBNICA - Ljubljansko podjetje Irma, inštitut za raziskavo materiala in aplikacije, je koncem prejšnjega meseca postavilo poseben oder na enem od obeh zvonikov ribniške cerkve, za katera je kot enega zadnjih svojih del naredil načrte arhitekt Jože Plečnik. S tem so naznanili dolgo pričakovani začetek obnove Plečnikovih zvonikov, ki jih bodo začeli obnavljati ta mesec. Vendar pa je že sedaj znano, da bo obnova zahtevnejša in dražja, kot so sprva mislili.. Po besedah Iztoka Leskovarja iz Irme, ki je sodeloval tudi pri obnovi drugih Plečnikovih del, bodo zvoniki ribniške cerkve najzahtevnejša obnova Plečnikovih del do sedaj, saj so zelo poškodovani, poleg tega bodo obnovitvena dela potekala na višini kar 60 metrov. Po prvem predračunu naj bi obnova zvonikov stala okoli 20 milijonov tolarjev, vendar se bo zaradi ugotovljene precejšnje poškodovanosti nekaterih steb- ričkov in piramid ta vsota še povečala. Za koliko, še ni znano, saj se investitorji (ministrstvo za kulturo, ki naj bi prispevalo polovico potrebnega denarja, ter ribniška občina in župnijski urad, ki naj bi v enakih deležih zagotovila preostalo polovico) in strokovnjaki še niso odločili, koliko stebričkov in piramid bodo zamenjali v celoti. Takšnih, ki bi jih bilo potrebno zamenjati, pa je kar precej, saj je, kot je povedal ZA PLEČNIKA BI MORALA SKRBETI DRŽAVA - Ribniški župnik Maks Ipavec se strinja, da bi bilo potrebno veliko piramid in stebričkov, kot so tudi ti na posnetku, zamenjati, boji pa se, da zato za dokončanje obnove zvonikov ne bo dovolj denarja. Mnenja je, da bi za ohranjanje Plečnikove dediščine morala skrbeti država, saj je, kot pravi, nerazumljivo, da z razstavami predstavljamo Plečnika v tujini, doma pa njegove stvaritve prepuščamo propadu. (Foto: M. L.-S.) ZAVAROVALNICA MARIBOR V NOVEM MESTU - Dosedanjim zavarovalnicam v Novem mestu se je pred kratkim pridružila še mariborska zavarovalnica, ki sicer ne ponuja kakšnih novih zavarovanj, sami pa pravijo, da so kvalitetnejši od konkurence. (Foto: J. Domiž) Tildi Zavarovalnica Maribor Prejšnji teden je v Novem mestu odprla svoje predstavništvo za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje • Je pa res lep ta velikonočni čas! Vsi imajo jajca, tudi poslanci. (Tof) • Bitka za gozdove je spolitizirana zato, ker zgodovina, pravo in gozdarska stroka nimajo besede. (Panorama) NOVO MESTO - Od januarja letos je v Novem mestu začela poslovati tudi Zavarovalnica Maribor, kije uradno odprla svoje predstavništvo prejšnji četrtek v prostorih AMD v Žwittrovi ulici v Bršljinu. Na novinarski konferenci so predstavniki mariborske zavarovalnice povedali, da z novomeškim predstavništvom zaokrožujejo slovensko poslovno mrežo. Svoje podružnice imajo v Celju, Mariboru in Slovenj Gradcu, predstavništva pa v Kopru, Ljutomeru, Novi Gorici, Ptuju, v Slovenski Bistrici in sedaj tudi v Novem mestu, od koder bodo pokrivali celotno Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Predsednik uprave mariborske zavarovalnice Darko Cotar je poudaril, da so ena od treh slovenskih zavarovalnic, ki se je leta 1991 osamosvojila in se preoblikovala v delniško družbo. Po velikosti so druga največja slovenska zavarovalnica, po sklenjenih življenjskih zavarovanjih pa z več kot 50-odstotnim deležem prva. Pravijo, da bodo nove zavarovance poskušali pridobiti predvsem s korektnim in poštenim odnosom. “Potrudili se bomo, da bomo v tem prostoru opaženi,” je dejal vodja predstavništva v Novem mestu Niko Marjanovič. Si- cer pa mariborska zavarovalnica na Dolenjskem ni povsem novinka, pri nas je poslovala že pred združitvijo z Zavarovalno skupnostjo Triglav leta 1977. Na predstavništvu v Novem mestu bodo opravljali vse cenitve premoženjskih in avtomobilskih škod in njihovo likvidacijo. Škodo pa bodo izplačevali na vseh ekspoziturah Dolenjske banke, s katerimi je Zavarovalnica Maribor sklenila pogodbo. J. D. Iztok Leskovar, najmanj polovico stebričkov in piramid tako poškodovanih, da bi bila njihova zamenjava najprimernejša rešitev. Skupna odločitev investitorjev in strokovnjakov bo znana že v kratkem, saj nameravajo z obnovitvenimi deli pričeti že v prvih aprilskih dneh. Najprej bodo odstranili slabe dele betona, nato pa bodo zvonika z enakimi materiali, iz katerih sta bila narejena, popravili, pri čemer bodo najbolj poškodovane dele zamenjali. Vgradili bodo tudi protipotresno ojačitev ter na koncu oba zvonika še zaščitili. Tako obnovljena bosta z rednim vzdrževanjem ostala . ohranjena naslednjih 25 let. Obnovitvena dela bodo trajala vse leto, in če bo vse po sreči, bosta zvonika, ki sta nekaj edinstvenega, obnovljena še letos. M. LESKOVŠEK-SVETE PODGORSKA DEPONIJA - Ob cesti, ki pelje na Zajčji Vrh, takoj nad vasjo Mali Orehek, se je nekdo namenil zasuti vrtačo. Očitno je to spodbudilo okoliške prebivalce, da so v vrtačo navlekli vso mogočo in nemogočo kramo, od starih sodov do nerabnih pralnih strojev, hladilnikov in štedilnikov. Na to, da je na primer v hladilnikih izredno nevarni PCB, seveda nihče ne pomisli. Poleg tega pa najmanj dvakrat na leto in prav te dni novomeška Komunala iz vseh krajev v občini odvaža kosovne odpadke. (Foto: A. B.) Mariborski župan bo prej ali slej moral odstopiti Popolno razsulo na mestni politični sceni MARIBOR - Razmere na mariborski politični sceni so se v minulem mesecu dramatično spremenile. Vse se je pravzaprav začelo z izstopom poslanca Cirila Pucka iz poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov. Mariborskega župana je Puckova odločitev tako ujezila, daje napisal pismo predsedniku države Milanu Kučanu. V njem je Liberalno demokracijo Slovenije z dr. Janezom Drnovškom na čelu obtožil, da uporablja mafijske metode. Poleg tega pa je dr. Križman ostro kritiziral tudi Drnovškovo vlado. Tako ostrega napada dr. Drnovšek v javnosti še sploh ni doživel. Po omenjenem pismu so li-derji Liberalne demokracije v Mariboru ostro javno napadli župana, da povzroča samo afere, za mesto pa v času svojega mandata ni storil nič. Skoraj istočasno je župana javno napadel tudi njegov bivši sodelavec in svetovalec Peter Hreščak, ki je svojemu bivšemu šefu očital celo vrsto nečednosti. Za nameček se je v županovi pisarni pojavil še neznanec, ki je župana izsiljeval. Za fotografije, ki bi po mnenju izsiljevalca župana lahko v javnosti kompromitirale, je neznanec zahteval 50.000 mark. Župan je izsiljevalca prijavil policistom, ki so po spektakularni akciji nepridiprava prijeli in ga ovadili javnemu tožilcu. Zadeva je seveda v mariborski javnosti naletela na velik odmev. Najhujši udarec pa so dali županu njegovi najtesnejši sodelavci in politični somišljeniki - podžupani. Vsi trije podžupani, ki si jih je župan sam izbral, so namreč odstopili, češ da ne morejo več zaupati dejanjem dr. Alojza Križmana. Lista za Maribor, ki jo vodi dr. Križman, je pred državnozborskimi volitvami podpisala koalicijsko pogodbo s Slovensko ljudsko stranko. Čeprav se je Slovenska ljudska stranka na državni ravni koalicijsko povezala z Liberalno demokracijo Slovenije in Demokratično stranko upokojencev, v Mariboru do takšne koalicijske povezave ni prišlo. Nasprotno! Svetniki LDS-a in Desus-a v mestnem svetu so tako kot svetniki ZLDS in NS celo terjali od župana, naj odstopi. Na mariborski politični sceni je prišlo torej do pravega razsula. Župan nima več večinske podpore v mestnem svetu, mesto je brez podžupanov, večina mestnih svetnikov terja od župana, naj odstopi, stranke, ki tvorijo v Sloveniji vladajočo koalicijo, pa so v drugem največjem slovenskem mestu sprte. TOMAŽ KŠELA “GLAVNI DOBITEK” METLIKA - V soboto, 5. aprila, bo ob 20. uri v kulturnem domu v Metliki nastopilo amatersko gledališče Prečna z veseloigro v treh dejanjih “Glavni dobitek”. Vabljeni! DOLENJSKI LIST Novomeška kronika VODA - Ko je nekdanja JLA imela vaje v Radohi, so prej vzeli vzorce vode iz nekdanjega zajetja. Voda je bila vedno dobra in so jo vojaki lahko uporabljali. Nova slovenska vojska pa je tudi na tem področju opustila prakso nekdanje okupatorske. Ko se sedaj v Radohi zadržujejo slovenski vojaki, jim k izviru vodo vozijo iz vodovoda. JEZIK - V prostorih AMD v Bršljinu, kjer novi vozniki pridobivajo znanja s področja cestnih predpisov, očitno ljudi izobražujejo v dveh jezikih. Na tabli poleg napisa znaki za nevarnost piše tudi “znakovi opasnosti”, Poleg napisa znaki za izrečne odredbe pa še napis “znaki izri-j-itih naredbi”. Manjka pa napis, “da se ovdje govori i slovenački”. DELO - V novomeškem domu starejših občanov stanovalci zmanjšujejo ceno oskrbnega dne tudi s svojim delo. Na vrtovih si prek leta pridelajo zelenjavo, v svinjakih pa zredijo tudi do 70 prašičev na leto. Stanovalci, ki prihajajo s kmetov, so tega dela še posebej veseli, njihov trud pa se pozna tudi pri ceni oskrbnine, kije med najnižjimi v Sloveniji. In čeprav bi bili s tem lahko deležni samo pohvale, so jih pred kratkim v slovenskem časopisu, ki naj bi še posebej gojil socialni čut, nesramno nataknili, ker so v registracijo zapisali več dejavnosti. Le katero Podjetje je to, so se spraševali. Po njihovem bi jih moralo biti sram, ker delajo. Narobe svet! NEDELO - Da se ne splača delati, so ugotovili tudi Romi. Kljub temu da jih na zavodu za zaposlovanje vabijo na javna dela, se ne odzivajo, če pa že Pridejo na delo, jih delovna vnetna hitro mine. Le kdo bi delal, če socialna podpora in otroški dodatek navržeta veliko več, kot bi dobili za cel mesec dela. Sladek je kruh brez motike. Ribe pa naj lovijo tisti, ki jih nimajo. JP Ena gospa je rekla, da bi se novomeški župan bolj zavzel za obnovo gimnazije, če bi jo kdaj videl odznotraj. družinski praznik v PODGRADU , PODGRAD - Mladi iz krajevne skupnosti Podgrad pripravljajo v sodelovanju z osnovno solo Podgrad kulturno Prireditev z naslovom Družinski praznik. Bogat kul-lurno - zabavni program bo spremljala razstava. Prireditev bo v prostorih osnovne Šole Podgrad v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri. Prisrčno vabljeni! Suhokranjski drobiž USTANOVLJENA PLANINSKA SEKCIJA - Na Dvoru že vrsto let ljubitelji gora in hribov obiskujejo naravo in spoznavajo Planinske postojanke. Njihov Priljubljen “vrh” je tudi Sv. Peter nad Sotesko. Pred dnevi so na Pvoru ustanovili planinsko sekcijo, ki bo delovala v okviru Planinskega društva Novo mesto. Na Ustanovnem zboru so se zbrali Planinci od Soteske do Žužemberka. Na velikonočni ponedeljek ?° pripravili tudi prvi organiziran 'zlet na Mirno goro. Vsi člani, ki so stopili v sekcijo, so bili nad njim navdušeni. RAZCVET TURIZMA? - Po odmevni predstavitvi Suhokranj-'ev v Ljubljani verjetno turisti še ne bodo drli v Suho krajino z avtobusi, je bil pa to gotovo korak naprej. Zasluga, da se je Suha Krajina predstavila, velja pred-ysem Mestni občini Novo mesto 'n Dolenjski turistični zvezi ter Predsedniku TD Žužemberk-Pvor Vladu Kostevcu, ki je vse lepo organiziral. BREZ ORGANISTA NI PET-^A - Stane Kocjančič vrsto let igra na orgle v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mačkovcu. Zaradi njegove bolezni sedaj orgle samevajo, drugače pa je v Žužemberku. Za orglami sedi mlada organistka, za njo komaj čaka da zaigra mlad •ant. Mešani pevski zbor poučuje sestra Krista Povirk, ki dirigira pa 'udi zaigra. Poleg nje, malo nižje °b zboru, stoji mlad fant, ki dirigira najmlajšim. S. M. MiM I Z N A S I H OBČI N Gimnazijska stavba ogroža ljudi MM Za (celotno) obnovo novomeške gimnazije seje zavzel le odbor za proslavo 250-letnice te ustanove - Zaradi slabih temeljev obnova ustavljena - Dela naj bi se nadaljevala še ta mesec NOVO MESTO - Šolsko leto se počasi bliža koncu, dela pri obnovi novomeške gimnazije pa od decembra, ko so bila prekinjena, še vedno stojijo, do prvega septembra pa je le še 5 mesecev. Pred kratkim so ljudi še dodatno vznemirila objavljena pisma, v katerih so pisci za takšno stanje našli tudi krivca. Odbor za proslavo 250-letnice novomeške Gimnazije je na petkovem sestanku pojasnil, da ni vse tako, kot je bilo zapisano. “Zaskrbljenost profesorjev je razumljiva, saj je leto dela v nemogočih razmerah več kot dovolj, tako za profesorje kot za dijake. Ne držijo pa trditve, da so bili načrti za prenovo gimnazije narejeni že leta 1994 in 1995, kajti Ministrstvo za šolstvo in šport je hotelo novomeško gimnazijo odpraviti s 50 milijoni tolarjev, kakšno malenkost pa naj bi obnovili še v naslednjih letih, zato je bilo enotno stališče članov odbora, da se zavzamemo za obnovo celotne stavbe,” je povedal predsednik odbora mag. Boris Dular. Nalogo so zaupali Danijelu Brezovarju, ki jo je po njihovem mnenju dobro in požrtvovalno opravil, zato želijo, da to delo opravlja še naprej. Odbor je sicer nastal zaradi priprav na praznovanje 250-letnice gimnazije, ker pa se v občini ni nihče zavzel za • Odbor je sklenil, da bodo še naprej mesto pritiska, saj se čutijo moralno odgovorne, da se obnova dokonča, predvsem ker so že od začetka vztrajali, da se obnovi celotna stavba. Prepričani so tudi, da je edino prav, da se za čimprejšnjo obnovo zavzame tudi občina, saj je gimnazija pomemben del tega prostora. “IZDELKI DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI” NOVO MESTO - To je naslov brošure, ki je izšla te dni, idejo in vsebinsko zasnovo teksta pa gre pripisati Upravni enoti Novo mesto. K sodelovanju je povabila tudi Dolenjsko turistično zvezo. 20 strani obsegajoča brošura z besedo in sliko razkriva zaklade naravne in kulturne dediščine Dolenjske in Bele krajine, ko oživlja stare običaje in tradicije naših prednikov. Domača in umetnostna obrt v sliki in besedi predstavlja tovrstno ljudsko umetnost. Besedilo je tudi v angleškem jeziku. temelji močno načeti in spodjede-ni. Ministrstvo je naročilo statični pregled objekta, kar je trajalo do novembra, v začetku decebra pa so ustavili dela. Projekt statične sanacije objekta je bilo treba uskladiti še s projektom obnove celotnega objekta. 20. marca letos so bili projekti zaključeni, 25. (celotno) obnovo gimnazije, seje te težke in odgovorne naloge poleg ostalega dela januatja lani lotil odbor. Danijel Brezovar je pojasnil, kako so zadeve potekale. Najprej so morali pristojne na ministrstvu prepričati, da je potrebna celotna obnova stavbe. Februarja so določili obseg del in časovno dinamiko, ker še ni bilo potrebne dokumentacije, je izbor za izvajalca del potekal vzporedno. Zadeva v zvezi z dokumentacijo in izborom izvajalca je bila zaključena 15. julija, potem pa so se stvari zapletle. Septembra se je pokazalo, da so PREDAVANJE O BIOENERGIJI NOVO MESTO - Danes, 3. aprila, bo ob 18. uri v sejni sobi zavarovalnice Tilia predavanje o bioenergiji. Predaval bo svetovno znani bioenergetik mag. Ljubiša Stojanovič iz Novega Sada. Dve do tri ure pred predavanjem bo Stojanovič pripravljen brezplačno svetovati oziroma se pogovoriti. IZLET K ZIJALU IN SV. ANI MIRNA PEČ - Planinsko društvo Novo mesto vabi v soboto, 12. aprila, na zanimiv izlet od Mirne Peči k Zijalu in Sv. Ani. Pot je lahka, hoje je približno za tri ure. Iz Novega mesta bo odhod z vlakom, ki pelje ob 7.25 iz Kandije. Za izlet se prijavite na tel.: 22 - 948 (Marica Praznik) do petka 11. aprila. VZTRAJALI PRI CELOTNI OBNOVI GIMNAZIJE - Organizacijski odbor za pripravo 250-letnice gimnazije se je lani zavzel tudi za obnovo gimnazijske stavbe, ki je bila dogovorjena leta 1994, pa se potem z njo ni nihče več ukvarjal. Posebna skupina na čelu z Danijelom Brezovarjem je tudi dosegla, da se gre v obnovo celotne stavbe. marca jih je LIZ inženiring posredoval Obrtni zadrugi Hrast, ki je že pripravila predračun: 357 mi-ljonov tolarjev naj bi stala obnova stavbe, dodatnih 88 miljonov pa sanacija temeljev in stropnih plošč v drugem nadstropju. Ta teden naj bi podpisali aneks k pogodbi, in če ima obnova novomeške gimnazije prednost, kot zagotavljajo na ministrstvu, za obnovo naj bi bil zagotovljen denar iz proračuna in tudi drugih virov, in če ne bo prišlo še do kakih drugih zapletov, bodo dela stekla še ta mesec. “Nisem ne projektant ne statik, in če bi statiki in projektanti lani spomladi vedeli, da je stanje temeljev takšno, kot se je pokazalo kasneje, jaz pa bi to zamolčal, potem sem zločinec,” je prizade- Dan odprtih vrat v novomeškem zdravstvenem domu Ob dnevu zdravja NOVO MESTO - Ob dnevu zdravja bo v novomeškem zdravstvenem domu jutri, v petek, 4. aprila, dan odprtih vrat. Razkazali bodo svoje delo, prostore in opremo. Prireditev se bo začela ob 11. uri, ko bodo najprej v avli doma odprli razstavo slik dr. Janeza Janžekoviča in nato v sejni sobi razstavo slik višje medicinske sestre Marije Oberstar. O delu in perspektivah novomeškega zdravstvenega doma bo spregovorila njegova direktorica svetnica prim. mag. dr. Tatjana Gazvoda. Dr. Jolanda Repše - Pavec bo v otroškem dispanzerju govorila o zdravi prehrani dojenčka in problemih vegetarijanske prehrane nosečnic, doječih mater in otrok; v šolskem dispanzerju bo dr. Lea Gorišek - Jerman govorila o boleznih odvisnosti in zdravstveno vzgojnem delu. Sledile bodo predstavitev dispanzerja za bolezni pljuč in srca, dispanzerja za medicino dela, prometa in športa, urgentne ambulante, ogled reševalnih vozil ter ogled dela patronažne sestre. V vseh ambulantah bodo razdelili anketna vprašanja. V zdravstvenem domu želijo skrajšati čas čakanja na zdravniški pregled, k temu naj bi pripomogla tudi ta anketa. to povedal Brezovar. Poudaril je, da so bili projekti narejeni v hudi časovni stiski, da so se ves čas trudili, da bi postopke pospešili, vendar se odgovornosti za to, kar se je zgodilo, ne da kar tako prevaliti na nekoga. Ravnateljica novomeške gimnazije Helena Zalokar je še dodala, da so jim v Ljubljani povedali, da niso slabi le temelji, ampak da v stavbi tudi ni • Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta so svetniki, potem ko je problem obnove novomeške gimnazije izpostavil predsednik Društva Novo mesto Tone Škerlj, od nomeškega župana Francija Koncilije zahtevali, naj v štirinajstih dneh skliče sestanek vseh, ki so sodelovali pri obnovi gimnazijske stavbe, in pospeši začetek del. prečnih vezi, skratka, da bi gimnazijo porušil že malo močnejši potres. “Če bi to vedeli, nobena inšpekcijska služba ne bi dovolila, da bi bilo vsak dan v nevarnosti 800 ljudi,” je dejala Zalokarjeva. Ravnateljica opozarja na nujnost čimprejšnje obnove stavbe, kajti v nasprotnem primeru bodo zaradi nemogočih razmer začeli šolo zapuščati profesoiji, dijaki pa se bodo vpisovali v druge gimnazije. Program imajo že letos precej okrnjen, zaradi popoldanskega dela pa je v šoli tudi vse več napetosti. J. DORNIŽ ŽIVLJENJE V RITMU ZODIAKA NOVO MESTO - V sredo, 9. aprila, bo ob 18. uri v kulturnem centru Janeza Trdina predavanje o astrologiji kot vedi o življenju v ritmu zodiaka. Predavala bo Martina Hrovatin iz centra za duhovno kulturo Ljubljana. UVODNI TEČAJ TRANSCENDETALNE MEDITACIJE NOVO MESTO - V veliki čitalnici študijskega oddelka knjižnice Mirana Jarca bo v četrtek in petek, 3. in 4. aprila, ob 19. uri potekal uvodni tečaj o transcendentalni meditaciji, na katerem se bodo obiskovalci poučili, kako z enostavno tehniko globinskega počitka živeti brez stresa. Predavanja bodo brezplačna. OGLED ROMSKEGA NASEUA VŽABJAKU - Po petkovem razgovoru o programih javnih del z ministrom Tonetom Ropom v Novem mestu, so si predstavniki republiškega zavoda za zaposlovanje in predstavniki odbora za izbor javnih del - žal pa ni imel časa minister Rop - ogledali romsko naselje v Žabjaku, kjer od leta 1992 nezaposleni Romi preko javnih del gradijo hiše. Doslej so zgradili 25 hiš, v 20 pa že stanujejo romske družine. Gostje so si ogledali tildi vrtec, ki v naselju že nekaj let uspešno deluje. Odbor za izbor javnih se je ustavil še v Domu starejših občanov v Novem mestu, kjer potekajo programi javnih del nege starejših na domu, potem so si ogledali tudi mladinski tabor v Dolenjskih Toplicah, kjer preko javnih del poteka komunalni program, ki ga vodi Zdravilišče Dolenjske Toplice. (Foto: J. Dorniž) SEKANJE PIRHOV V STOPIČAH - Na velikonočno nedeljo so stopiški gasilci pred gasilskim domom pripravili že peto sekanje pirhov po vrsti. Letos se je zaradi hladnega in vetrovnega vremena zbralo nekoliko manj ljudi kot ponavadi, kljub temu pa se je za sekanje prijavilo 63 “sekačev”. Najboljši je bil Peter Kastelic iz Črmošnjic, ki je pirh dvakrat presekal v tretjem in enkrat v petem poskusu in si s tem prislužil prehodni pokal in vikend paket za dve osebi v Pari hotelu na Bledu. Drugi je bil Jože Udovč ml. iz Stopič in tretji Janez Pavlin s Slatnika. Za sekanje pa so Stopičam že pred leti morali dati izdelati posebne kovance, saj so tolarski kovanci za to opravilo prelahki. Med letošnjimi sekači se je pomeril tudi novinar Jože Zura (levo), vendar s sekanjem ni imel sreče. (Foto: J. Dorniž) PREDPREMIERA FILMA “EKSPRES EKSPRES” NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto vabi v ponedeljek, 7. aprila, ob 18.15 v Dom kulture na predpremiero filma Ekspres ekspres režiserja Igorja Šterka. Film je na festivalu v Portorožu prejel največ nagrad kot najboljši slovenski film. KONFERENCA UPOKOJENCEV NOVO MESTO - Društvo upokojencev Novo mesto vabi na letno konferenco društva, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 17. uri v osnovni šoli na Grmu. Pred konferenco bo nastopil mešani pevski zbor društva. Visok standard v najcenejšem domu V novomeškem Domu starejših občanov biva 332 stanovalcev - Povpraševanje močno presega zmogljivosti - S svojim delom do cenejše oskrbe - Pomoč na domu_ NOVO MESTO - Novomeški dom starejših občanov je sprejel prve ostarele občane pred dobrimi sedemnajstimi leti. Že čez eno leto se je izkazalo, daje s 163 posteljami premajhen. Zgradili so še prizidek s 100-timi posteljami za težko bolne in nepokretne varovance, vendar je dom še vedno premajhen. TVenutno biva v njem 332 stanovalcev, kar je precej več kot je zmogljivost doma, poleg njih pa še 22 ostarelih in bolnih beguncev, za katere imajo z Uradom za begunce posebno pogodbo. “Struktura stanovalcev se zadnje čase močno spreminja, saj je vse več ljudi, ki potrebujejo neprestano nego in pomoč, sedaj je takih že dve tretjine ljudi, ostala tretjina pa rabi pomoč občasno,” je povedala direktorica novomeškega doma starejših občanov Lojzka Potrč. Pod okrilje doma sodi tudi Varstveno delovni center, ki je bil zgrajen leta 1994 za varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, v katerem sedaj biva 48 stanovalcev, 20 pa se jih vsak dan vozi na delo v delavnice pod posebnimi pogoji. V domu je zaposlenih 170 delavcev različnih profilov, med njimi je največ zdravstvenega osebja. Po ceni oskrbe je novomeški dom med najcenejšimi v Sloveniji, za njim je le še metliški dom, najdražji domovi pa so celo do 30 odst. dražji. “Najdražja oskrba pri nas - za nepokretnega bolnika v enoposteljni sobi znese nekaj manj kot 70 tisočakov, za pokret-nega v sobi z več stanovalci pa nekaj manj kot 40 tisočakov na mesec,” pojasni Potrčeva. “Iz leta v leto se povečuje število tistih, ki celotno oskrbnino poravnajo sami, vse manj pa je takih oskrbovancev, za katere plačujejo občine.” 38 odst. ekonomske cene prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje na podlagi opravljenih zdravstvenih storitev, ostalih 62 odst. pa zberejo s plačilom oskrbnine in prihodki od drugih dejavnosti doma, kot so razvaža-nje kosil na domove, posebne večerje, silvestrovanja in ohceti. Lojzka Potrč “Poleg tega pa znižujemo ceno oskrbnega dne tudi s tem, kar sami pridelamo. Na leto pridelamo okrog 8.000 kg zelenjave in zredimo 70 prašičev,” pove Potrčeva. Za vse to skrbijo stanovalci in mnogi med njimi to zelo radi delajo. “Preko javnih del nudimo pomoč starejšim in bolnim na njihovem domu, saj je potreb za bivanje v domu veliko več, kot imamo možnosti,” pove Potrčeva. Od leta 1991 do danes je bilo v javna • “Zelo podpiramo prostovoljno delo, s^j nam je v veliko pomoč, prostovoljcev, tako mladih kot tudi upokojencev, pa so zelo veseli tudi naši stanovalci,” pravi Potrčeva. V domu delujejo 4 skupine za samopomoč, enkrat tedensko pa stanovalce obiskujejo srednješolci, predvsem iz medicinske in ekonomske šole ter gimnazije. Stanovalcem veliko pomeni kapela, ki so jo dogradili leta 1994 s prostovoljnimi prispevki. dela za nego in pomoč vključenih 58 ljudi, od tega jih je 30 kasneje dobilo stalno zaposlitev, večina v Domu starejših občanov. Letos je v ta javna dela vključenih 16 delavcev. j DORNIŽ 7 A S I H O S Č I M tttii Grad še ni kulturni spomenik Svetniki odložili odločitev o razglasitvi gradaškega grada za kulturni spomenik METLIKA - Svetniki metliškega občinskega sveta so na seji v četrtek, 27. marca, poleg osnutka občinskega proračuna za leto 1997, kije izzval največ polemike, sprejeli še soglasje k pravilom zavoda Otroški vrtec Metlika in predlog odloka o prostorninskih ureditvenih pogojih za območje urejanja mesta Metlika M-5. plet izrazitih naravnih danosti, Sprejeli so tudi predlog odloka o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor v občini Metlika, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pri čemer so največji dovoljeni tloris omenjenih objektov s predlaganih 30 m2 dvignili na 50 m2. Preložili pa so sprejem osnutka odloka o razglasitvi grajskega kompleksa Gradac z varovanim območjem za kulturni spomenik in na predlog občinskega svetnika Alojza Malenška, ki je tudi predsednik KS Gradac, sklenili počakati na rezultate javne obravnave v krajevni skupnosti. Malenšek je izjavil, da ne on in verjetno niti večina gra-daških krajanov nima v osnovi nič proti temu, da se gradaški grajski kompleks razglasi za kulturni spomenik, saj se zavedajo, da bo treba glede gradu čimprej nekaj ukreniti, da pa bi glede omenjenega odloka, zlasti pa glede velikosti varovanega območja, tudi oni radi povedali svoje mnenje. Te možnosti v procesu nastajanja gradiva niso imeli. Za kako pomembeno področje gre, naj pove citat iz gradiva: “Po svoji legi, obliki in vsebini predstavlja izjemnost tako v regionalnem kot širšem smislu, saj je graj- * Danilo Breščak, direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, je v telefonskem pogovoru za Dolenjski list povedal, daje Zavod sicer pripravil gradiva, ki so podlaga za strokovno odločanje in za javno obravnavo v krajevni skupnosti, da pa bo v svojem končnem predlogu vsekakor upošteval uteme-Ijene pripombe krajanov. Tako bo v kratkem grad morda le dobil realne osnove za razvoj, ki mu glede na nekdanji sloves gotovo gre. ski kompleks Gradac edini znani še obstoječi grajski kompleks v Sloveniji s parkom, ki leži v izrazitem rečnem okljuku in vsebuje edini ohranjeni grajski park v Beli krajini sploh. Nenavadna je izrazita osna, po značaju baročna zasnova. Poseben poudarek pajku daje dvoredni drevored platan. Celotni grajski kompleks leži na lokaciji pragodovinskega naselja (cca. 3000 let pr.n.š.). Tako gre v tem prostoru za svojevrsten pre- PESNISKI RECITAL JURIJA MARUSSIGA SEMIČ - KD Orel Semič vabi v soboto, 5. aprila, ob 20. uri v Semiško vinoteko Pecel vse ljubitelje dobre poezije na recital pesniške zbirke Morje iškega učitelja Jurija Marussiga iz Ljubljane ob instrumentalni spremljavi njegovih učenk: kitaristke Teje Mlakar in klaviaturistke Mete Mivšek. Po recitalu bo redni občni zbor KD Orel Semič. O IZOBRAŽEVANJU ČRNOMELJ - Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič iz Črnomlja organizira v sredo, 9. aprila, ob 19. uri v dvorani srednje sole v Črnomlju okroglo mizo o izobraževanju - odrazu potreb Bele krajine po strokovnih kadrih. Na njej bodo sodelovali predstavniki treh belokranjskih občin, belokranjskega gospodarstva, šolstva in kluba belokranjskih štu- dentov. KARAOKE V METLIKI METLIKA -TVlevizua Slovenija priredi v sodelovanju z metliško občino in osnovno šolo v petek, 4. aprila, v športni dvorani v Metliki snemanje priljubljene oddaje Karaoke. Oddaja se bo tokrat predstavila v novi podobi, z novo sceno in z novima voditeljema. Kot gosta bosta nastopila ansambel Čuki in Helena Blagne. arheološkega najdišča s parkovnimi strukturami (drevored, parkovne poti, posamična parkovna drevesa, grajene prvine in mavzolej graščaka Gusiča) in grajsko arhitekturo, ki s kopne strani zaključuje okljuk v zaključeno celoto.” Povejmo, daje bilo v bližnji pre- teklosti že nekaj priložnosti, da bi bil grad v različnih navezah obnovljen (govori se o eni italijanski in eni severnjaški varianti, ki pa so padle v vodo zato, ker razmere takrat še niso bile dozorele), pa tudi sedaj je na obzorju možnost, da bi ta belokranjski biser nanovo smiselno zacvetel. Sedanje stanje, ko je v gradu več zasebnih stanovalcev, ki še za vzdrževanje stavbe ne morejo prispevati, kaj šele za obnovo, je gotovo nevzdržno. T. JAKŠE Belokranjci čakajoč na turistični val Kmetiji eden od temeljev modernega turizma KRUPA - Na turistični kmetiji Cerjanec v belokranjski vasi Krupa so v torek, 25. marca, podelili potrdila tridesetim Belokranjcem, ki so se letošnjega februarja udeležili izobraževanja za nosilce turistične dejavnosti na kmetiji. Izobraževanje je organizirala črnomaljska Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, njegova voditeljica pa je bila svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti Mojca Črnič. Teh trideset tečajnikov in še drugih osem z belokranjskega konca, ki so se že v jesenskem delu udeležili podobnega izobraževanja v novomeški skupini, bo v prihodnje vsekakor sestavljalo enega od zdravih temeljev, na katerih bo lahko gradil belokranjski turizem, saj imajo nekateri že urejene svoje domačije za stacionarni ali prehodni turizem, drugi pa še delajo na tem, da bi svoji dejavnosti V PRIČAKOVANJU - Gradaški grad z bližnjo okolico je gotovo vreden lepše usode, kot jo doživlja danes. (Foto: T. J.) Na Vranovičih niso proti deponiji Na sedanji deponiji komunalnih odpadkov pri Vranovičih prostora le še za dve leti -Razširitev bo veljala več kot 100 milijonov tolarjev - Ni negativnih vplivov na okolje dali pravo vsebino. Po 70-urnem tečaju v črnomaljskem Obrtnem domu, kjer jih je sedemnajst predavateljev poskusilo čimpodrobne-je seznaniti z vsemi platmi te dejavnostmi, zlasti pa še z zakonodajo, in po treh dneh ekskurzij, kjer so si ogledali že nekaj uspešno delujočih turističnih kmetij, so slušatelji na turistični kmetiji Cerjanec na Krupi dobili potrdila o opravljenem izobraževanju.'Seveda je potrdilo le formalnost, za uspeh pa se bodo morali potruditi sami. Kot kaže, jim na praktčien preizkus ne bo treba čakati dolgo, saj nam poznavalci že za letos obetajo uspešno turistično leto. Ob vsem tem je treba dodati, da udeleženci izobraževanja prihajajo iz cele Bele krajine, tako iz obkolpskih krajev, iz belokranjskih vinorodnih okolišev in tudi iz notranjosti, se pravi izpod goijanskega pogorja, saj lahko vsak izmed teh kotičkov Bele krajine gostom da nekaj svojstvenega. Še najbolj pa je pomembno to, da so pomen takega turizma pravilno ocenile vse tri belokranjske občine, saj so tako črnomaljska kakor metliška in semiška sofinancirale del stroškovna izobraževanje. T. JAKŠE ČRNOMELJ, VRANOVIČI - Črnomaljski svetniki so na svoji zadnji seji sprejeli informacijo o deponiranju komunalnih odpadkov, predvsem pa o razširitvi deponije pri Vranovičih, saj bo sedanja zadostovala še največ za dve leti. Na odlagališče odpadkov pri Vranovičih odlagajo smeti že več kot 18 let, za to pa ima črnomaljska Komunala tudi vsa z zakoni predvidena dovoljenja. Deponijo bi lahko razdelili v tri dele. Medtem ko je prvi del že poln, sedaj odlagajo smeti v drugi del, a bodo morali že v kratkem pričeti pripravljati še tretji del. Za pripravo bi namreč potrebovali kar dve leti, prav toliko časa pa še lahko odlagajo smeti na drugi del deponije. Sedaj namreč črnomaljska Komunala odvaža smeti od okrog 17.000 prebivalcev črnomaljske in semiške občine, na prebivalca pa na deponiji porabi letno približno pol prost, metra de-ponijskega prostra. Sedaj je v drugem delu deponije prostora še za okrog 16.000 prost, metrov smeti, medtem ko naj bi bilo v tretjem delu za okrog 70.000 prost, metrov deponijskega prostora. To bi za obe belokranjski občini zadostovalo za 8 do 9 let. Na deponijo bodo vozili tudi blato iz črnomaljske čistilne naprave, in sicer v začetku 50 prost, metrov na mesec, pozneje pa 70 prost, metrov SEMIŠKA OBČINSKA PRIZNANJA SEMIČ - V Semiču so pripravili osnutek odloka o priznanjih občine Semič. V prihodnje naj bi podeljevali plaketo občine Semič kot najvišje občinsko priznanje, diplomo občine Semič in naziv častnega občana. Priznanja bodo izročili za slavnostni seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi svečano na posebnih slovesnostih ali s svečanim sprejemom ob dogodkih ali datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj. na mesec. Deponijo pri Vranovičih bodo razširjali na sodoben način, ki upošteva varovanje okolja. Naložba naj bi veljala 104,2 milijona tolarjev, poleg občine in Komunale naj bi denar zagotovilo še ministrstvo za okolje in prostor. Svetnike pa je zanimalo, kako so se na omenjeno razširitev odzvali prebivalci bližnjih Vranovičev, saj • Kot so zatrdili v Komunali, so vsa leta namenjali posebno pozornost kvalitetnemu deponiranju komunalnih odpadkov na deponiji pri Vranovičih. Odlagališče po njihovih zagotovilih nima negativnih posledic v okolici, saj ni opaziti oneznaževanja bližnje reke Lahinje, rezultati analize zemljin pa so pokazali, da iz deponije ni negativnih emisij. je znano, da so pred leti pripravili dve daljši protestni zapori deponije. Občinski tajnik Jože Grdi-ša je pojasnil, da bodo Vranoviča- ni kot odškodnino, ker bivajo v bližini odlagališča, dobili pločnike, javno razsvetljavo in še kaj ter da z njihove strani ni pričakovati zaostrovanj. M. B.-J. “LOVCI NA VISOKO DIVJAD” JUGORJE PRI METLIKI - Založba slovenske pomladi Magnolija vabi v petek, 4. aprila, ob 17. uri v gostišče Badovinac na Jugorju pri Metliki na predstavitev knjige Iva Kuljaja Lovci na visoko divjad. Predstavitev bo s kulturnim programom vodil inscenator Matjaž Berger. DVOJNA STREHA NAD KULTURNIM SPOMENIKOM - Nad Maletičevo hišo v starem črnomaljskem mestnem jedru so pred časom postavili dodatno streho na železni konstrukciji. Hišo na trgu pri cerkvi sv. Duha je občina že pred časom proglasila za kulturni spomenik, potem pa jo je tudi odkupila. Da pa je ne bi sneg porušil, so postavili zaščitno streho, obnovili pa jo bodo postopoma, ko bo pač denar. Želijo namreč ohraniti tip stare meščanske črnomaljske hiše. Vendar bodo morali z obnovo kljub dodatni strehi pohiteti, kajti sicer se lahko zgodi, da se bo streha zrušila vase sama od sebe. (Foto: M. B.-J.) Največ težav z Romi s Coklovce Socializacije ne bo moč doseči čez noč, vendar na črnomaljskem Centru za socialno delo opažajo premike - Brez vode, elektrike, zaposlitve - Otroci dokaj redno obiskujejo šolo SEMIČ • V semiški občini živi v 41 romskih družinah 188 članov. Živijo v petih naseljih, in sicer v Srednji vasi, Črmošnjicah, Stranski vasi, na Coklovci in v Semiču, 5 mešanih ali povsem romskih družin pa živi zunaj strnjenega romskega naselja. Sicer pa so pri preštevanju vedno težave, ker se njihovo število glede na stalno pr|jav|jene in na dejansko bivajoče zaradi preseljevanja spreminja. preko javnih del. Lani je denarni dodatek v povprečju dobivalo 28 upravičencev na mesec, v celem MEDSEBOJNA PORAVNAVA ČRNOMELJ, SEMIČ - Svetniki črnomaljskega in semiškega občinskega sveta so pretekli teden soglasno sprejeli sklep o medsebojni poravnavi finančnih obveznosti iz naslova delitve premoženja in delitvi kapitalskih oziroma ustanovnih vložkov bivše občine Črnomelj na novonastali občini Črnomelj in Semič. Obveznost občine Črnomelj do občine Semič znaša še 12,5 milijona tolarjev, ki jo bo črnomaljska občina poravnala v treh enakih obrokih do sredine decembra prihodnjega leta. Po ugotovitvah črnomaljskega centra za socialno delo je v semiški občini problematično samo romsko naselje na Coklovci ali pri Štirih rokah, kjer živi v desetih družinah 53 ljudi. Prebivalci tega naselja so izolirani od ostalih prebivalcev. Nimajo urejenih osnovnih življenjskih pogojev, nihče pa tudi ni zaposlen. Medtem ko štiri družine živijo v zidanih hišah, jih prav toliko biva v barakah, ena družina je v prikolici, ena pa celo brez strehe nad glavo. V centru za socialno delo opažajo tudi, da Romi s Coklovce nimajo odnosa do lastnine, saj nimajo svoje zemlje. V centru pa so prepričani, da so prav urejene stanovanjske razmere pogoj za uspešno socializacijo. Upanje, da jo bo moč doseči tudi pri Romih s Coklovce, pa daje njihova želja, da bi se stalno naselili in imeli lastno hišo. Zato so tudi sami prispevali del denarja za ureditev dokumentacije za naselje. Poleg občasnih zaposlitev se Romi s Coklovce preživljajo s socialnimi pomočmi. Zakon o socialnem varstvu postavlja enake pogoje za vse državljane in tudi Rome, vendar slednji zaradi svojega položaja hitro zadostijo pogojem. Tako v centru ugotavljajo, da je zakon do njih zelo velikodušen ter jih ne spodbuja k iskanju redne zaposlitve ali zaposlitve * Pohvalno je, da otroci, ki prebivajo pri Štirih rokah, vse bo|j redno obiskujejo osnovno šolo v Semiču. Tako imiyo v osnovni šoli že od šolskega leta 1994/95 poseben oddelek za romske otroke, ki ga letos obiskuje 14 učencev. Po začetnih težavah se sed^j že lahko pohvalijo, da je očitna ne le socializacija teh otrok, ampak tudi njihovih staršev. letu pa so prejeli vsi skupaj dobrih 12 milijonov tolarjev pomoči. Denarne pomoči so jim nakazovali na hranilno knjižico, prebivalci Štirh rok pa so večino pomoči dobili izplačanih z naročilnicami. M. B.-J. Sprehod po Metliki TE DNI SO RAVNATELJI OSNOVNIH ŠOL razporejali j učitelje v plačilne razrede, kar je j razburkalo vzdušje v zbornicah. Po pravilniku ministrstva jih je J večina pristala v drugem plačil- i nem razredu, 20 odstotkov pa jih je lahko izjemno napredovalo v peti plačilni razred. Ti so postali kamen spotike, na katere se je usul plaz očitkov, s čim in kako so si prislužili ravnateljeve simpatije. Od 1. marca dalje bodo prejemali višje plače predvsem učitelji z daljšo delovno dobo, kar sicer ni povsem po pravilniku, toda z drugačnimi odločitvami bi si I iavnatelji nakopali še več očitkov in učiteljske jeze. SESTAL SE JE SVET ZA PREVENTIVO V CESTNEM prometu in razpravljal o nevarnih poteh v šolo in iz nje. Člani so ugotovili, da je hoja otrok iz Ro- j salnic v metliško šolo vse prej kot , varna, prav tako pa niso varni otroci, ki po cestah brez pločni- j kov vsakodnevno hodijo v podzemeljsko osnovno šolo. Predlagali so izboljšavo cestnoprometne signalizacije, ministrstvu pa, da naj bi plačevalo prevoze otrokom, ki pešačijo po cestah, kjer jih lahko vsak trenutek kdo zbije. ODBOR ZA POLETNE KULTURNE PRIREDITVE ima že izdelan program za letošnje poletje. Julija in avgusta bo na grajskem dvorišču manj predstav kot lani. Letos bodo prižigali reflektorje v glavnem ob sobotah, izjemoma ob petkih in nedeljah. Črnomaljski drobir pre pisali o vratih, ki so del ograje spodnjega mosta v Črnomlju in ki so nekoč ločevala pločnik od stopnišča, ki vodi k Dobličici. j Takrat so bila vrata v vodi in po nekaj mesecih so še vedno, kar -poleg tega, da s tem ni ravno | poskrbljeno za varnost - zlasti j moti enega od domačinov. Sedaj čaka, da se bo javil vzdrževalec j ograje, to pa naj bi bilo po nje- i govem ali Čestno podjetje ali Ko- j munala, in vrata namestil, kamor spadajo. Če se omenjenima dvema ne bo uspelo dogovoriti, je domačin zagotovil, da bo vrata ; sam potegnil iz vode ter jih odpej Ijal tistemu, ki bi po njegovi presoji moral poskrbeti zanje, z željo, da jih natakne nazaj tako, da jih nočni heroji ne bodo mogli več sneti. To je po zagotovilih Črnomaljca zadnji opomin. PRORAČUN - V razpravi svetnikov o letošnjem občinskem proračunu je bilo največkrat slišati “nategovanje” med meščani in vaščani o tem, kdo je dobil več in kdo manj, kje je bilo več narejenega in kje skoraj nič, kje so bili prikrajšani, kakšne so prednosti enih ali drugih. Še sreča, da je v občini le eno mesto. Kakšna besedna vojna bi šele bila, če bi jih bilo več! SEJNA SOBA - Na prošnje in tožbe svetnikov, da ne morejo sedeti in delati na stolih in mizicah v črnomaljski sejni sobi, jih je na zadnjem zasedanju konec marca presenetila na novo urejena sejna soha. Na prvi pogled elegantna oprema ima eno pomanjkljivost. Župan, ki je nekoliko zamudil na sejo, se skoraj ni imel kam usesti. Na srečo se je dokaj hitro znašel, si “odškrtnil” stol od novinarske mize (kjer gotovo vseh 11 stolov ne bo nikoli zasedenih) in potem gradivo prebiral kar na kolenih. Kovačeva kobila je pač zopet ostala bosa. Semiške tropine GRB - Semiški svetniki so na seji sveta konec marca sprejeli osnutek odloka o grbu in zastavi : svoje občine. Grb je kar ličen, | pomembno pa je, da je v njem dobro viden pecelj (pri domačih predsednika občinskega sveta se po domače reče pri Peclu). Župan Bukovec pa je srečen, da mu občani ne bodo očitali, da je hotel speljati vodo na svoj mlin, saj je list v grbu lipov in ne bukov. PRODAJALNA - Prišleki se čudijo, da v Semiču v isti prodajalni prodajajo grablje, motike, vile in kar je še kmečkega orodja ter ženska oblačila, od katerih prednjači spodnje perilo. Ampak so pa res čudni, ti prišleki! Pa menda ja ne mislijo, da bodo semiške kmetice hodile po njivah nage! BANKOMAT - SKB in pošta sta zagotovili, da bosta postavili v Semiču bankomat. Jlidi Dolenjska banka je zatrdila, da bo v kraju že v kratkem namestila bankomat. Tako se lahko zgodi, do bo imel Semič kar dva bankomata-Ali pa nobenega, saj se obljubljeni “kratek čas” vleče že v nedogled. Ali pa se banke držijo reka, da je čas zlato. Ve se, za koga. Drobne 1z Kočevja EKONOMSKI INTERES -Čeprav kmet živi z naravo in od nje in bi zato pričakovali, da bo njen največji zagovornik, pa je tudi kmetu tako kot vsakemu drugemu delavcu na prvem mestu ekonomski interes. Dokaz za to so stališča in mnenja, ki sta si jih na eni letošnjih sej kočevskega občinskega sveta izmenjala svetnik Jože Hobič, kije sicer kmet in se ukvarja z ovčerejo, ter Vincenc Janša, zaposlen kot direktor Ele-ktra Kočevje. Hobič je predlagal, da bi Elektro opravljal večje izseke ob daljnovodih, da ne bi imel ob naravnih ujmah kot sta snegolom in žledolom toliko Škode, kot je je imel lanski in letos, ko je veliko okvar na daljnovodih povzročilo podrto drevje. Kot kmet, ki misli na kmetov interes in njegove potrebe, je poudaril, da ni mislil, da bi bili izseki v tem primeru goloseki; lahko bi namreč bili negovani pašniki, na katerih bi se lahko paslo govedo in - morda tudi njegove - ovce. MARK ŠE VEDNO NI -Predsednica društva prijateljev Oer-Erkenschwicka Sonja Bižal niti s pomočjo v našem časopisu objavljenega prispevka vse do danes še ni dobila odgovora na vprašanje, kje je 2.000 mark, kijih je prevzel kočevski župan ob svojem obisku v Oer-Erken-schvvicku kot darilo tega prijateljskega nemškega mesta društvu, ki mu Bižalova predseduje. S tem vprašanjem se je obrnila že osebno na župana, pa tudi že na vse politične stranke v občini, vendar pa ji ni nihče odgovoril. Zato je skupaj z vprašanjem, zakaj župan uporablja avtomobil občine Kočevje za prevoz na delo v parlament, vprašanje o izginulih marka v teh dneh zastavila tudi nadzornemu odboru občine Kočevje. Ribniški zobotrebci PREVIDNOST - Iniciativo za ustanovitev podjetniškega centra je v ribniški občini po prvem neuspešnem kandidiranju na Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo, ki je zavrnil pomanjkljivo vlogo za nosilca lokalne iniciative na področju občin Ribnica, Loški Potok in Velike Lašče, prevzela ribniška občina. Svetniki so ji na zadnji seji sveta dali zeleno luč, da pridobi podporno okolje, to je preostali dve občini, območno obrtno zbornico, zavod za zaposlovanje, kmetijsko pospeševalno službo in banke, s pomočjo katerih bo Podjetniški center v prvi fazi lahko zaživel. Ob tem pa so se iz previdnosti, da ne bi bil podjetniškemu centru nakazani denar Porabljen večinoma za vzdrževanje nove inštitucije, ne pa za razvoj podjetništva, čemur naj bi bodoči Podjetniški center Ribnica pravzaprav služil, odločili, da bodo šla zagonska sredstva v višini 2-3 milijone tolarjev, ki jih bo zagotovil podjetniški center, v občinski proračun. ČAKAJOČ NA ODOBRITEV - Varstveno delovni center Ribnica seje v začetku prejšnjega meseca preselil v nove prostore v eno izmed stavb nekdanjega Rika, vendar bi bilo 16 varovancev centra še danes v trikrat manjših prostorih v stavbi na Knafljevem trgu, če bi s preselitvijo čakali na uradno odobreno oziroma izpeljano otvoritev novih prostorov. Ker morajo to uskladiti z ministstvom za delo, ki financira njihovo dejavnost, bo namreč do uradne otvoritve prišlo predvidoma šele enkrat v teh laški sel NA EKO SEJMU - Na nedavnem eko sejmu v Celju so sodelovali tudi Laščani s svojim projektom in predavanjem, ki ga Je pripravil Marjan Košele. Prispevek Laščanov je bil dokaj odmeven, saj v Laščah posvečajo veliko skrb ekologiji. PROPADEL POIZKUS - V Prvih dveh mesecih letos je bila Uvedena na progi Rob-Knei-Lo-|arji-Kaplanovo-Karlovica-Mala Slevica-Dvorska vas-Velike Lašče 'n Rob-Dolščaki-Knej-Rašica Poskusna delavska proga. Posebnega uspeha ni bilo, saj sta se na Progi povprečno vozila na dan le dva potnika. ŽENSKI NAČRTI - Letos Ustanovljeno društvo podeželskih žena v Velikih Laščan, ki ga vodi Mihaele Polzenik, načrtuje za jjpril prikaz aranžiranja cvetja in kulinarični tečaj, v maju izlet, novembra pa občni zbor. NOVI ŽUPNIK - Na Uirjaku, se pravi v fari Škocjan, imajo novega župnika Jožeta Raizin-gerja. Mnogi ga poznajo že okoli 40 let, ko je bil v Velikih Laščah kaplan, nato je odšel na službene dolžnosti drugam, sem pa se je Vrnil s Koroške Bele. KM* iz naših o ti ^ 3 I M ***** Ribnica dobila veleposestnike Dve družini dobili vrnjenih skupno okoli 2.400 hektarjev - Novi gospodarji dobro gospodarijo RIBNICA - Z vračanjem kmetijskih površin in gozdov denacionalizacijskim upravičencem so v ribniški občini pohiteli. Do sedaj so v naravi vrnili že vse, kar je bilo mogoče, s tem da sta veliko večino vrnjenega dobili vsega le dve družini. Čeprav na upravni enoti tega niso potrdili, pa odpis lastništva donedavna državnih gozdov kaže, da je ribniška občina ponovno dobila veleposestnike. Na podlagi zakona o denacionalizaciji so v ribniški upravni enoti prejeli 195 zahtevkov za vr- • Po podatkih delavcev kočevske enote zavoda za gozdove novi gospodarji z vrnjenimi zemljišči oziroma gozdovi v glavne dobro gospodarijo. Razlika pa je, kot pravi vodja odseka za načrtovanje Tomaž Devjak, med velikimi veleposestniki, ki so že najeli strokovne gozdnogospodarske izvajalske organizacije, in malimi lastniki, ki jim je glavni interes ekonomski in ne dolgoročno gospodarjenje z gozdom. Mali lastniki zato v obnovo gozda ne vlagajo toliko kot veliki oziroma veleposestniki. nitev kmetijskih zemljišč in gozdov. 134 zahtevkom so ugodili, 15 so jih zavrgli in 5 zavrnili zaradi nepopolnih vlog. V štirih primerih so postopke ustavili. V celoti so pravnomočno rešili 65 zahtevkov. Dodatno so prejeli še 15 vlog agrarnih skupnosti, ki sojih te lahko vložile na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. Do sedaj so v naravi vrnili vse, kar je bilo mogoče, in sicer 250 hektaijev kmetijskih zemljišč ter 2.835 hektarjev gozdov. Čeprav zaradi varovanja osebnih podatkov v upravni enoti niso razkrili imen tistih, ki so dobili vrnjeno PRVA RAZPRAVA V DRAGI LOŠKI POTOK - Celotno območje nima urejenega prostorskega plana, nekaj malega je na tem področju naredila le občina Ribnica, medtem ko je področje Drage, ki je spadalo v občino Kočevje, brez vseh načrtov ali pa so ti popolnoma neuporabni. Za to leto občina daje samo za projekte znatna sredstva in prav za to bo prva javna razprava prav v Dragi, in sicer 4. aprila, v lovskem domu ob 19. uri. Prav ta predel občine ima posebne težave, ker je večina zemlje in gozdov v lasti države. Prebivalci te KS se vztrajno borijo za vrnitev obsežnih nekoč vaških površin, žal pa jim država ne prisluhne. A. K. Bronasti iz Izlak Mladi turisti iz Lašč osvojili na regijskem tekmovanju 3. mesto VELIKE LAŠČE - Na regijskem tekmovanju turističnih podmladkov na temo “Ilirizmu pomaga lastna glava”, ki je bilo v Izlakah, so šolarji iz Velikih Lašč osvojili tretje mesto. Zmagali so šolarji z Iga, drugi pa so bili šolarji iz Ljubljane. Turistični podmladek iz Velikih Laščje nastopil z delom “Trinajst hudičevih kapelic”, ki govori o trinajstih nekdanjih gostilnah v Laščah in ob tem z zgodbicami iz Lašč in življenjem pred sto in več leti v domačem kraju. Za nastop so uredili tudi primerno sceno s starim pohištvom, delovnimi pripomočki itd. Za nameček pa so nastopili še s prizorom iz igre Frana Levstika ‘ Juntez”. Sicer pa je bila ta Levstikova igra prvič uprizorjena v gostilni pri Drakslerci v Velikih Laščah. Mentorici za razstavo, predstavitev gostiln in igrico sta (bili) učiteljici Silva Cimperman in Martina Venturini. Mladi Laščani so bili kljub odličnemu tretjemu mestu nekoliko razočarani, saj so mladi Ljubljančani, ki so osvojili drugo mesto, gotovo vložili veliko manj truda, prikazali so namreč le velikonočne butarice. J. P. največ, pa sta po podatkih, ki jih ima na voljo kočevska območna enota zavoda za gozdove Slovenije, dobili vrnjenih kar blizu 2.400 hektarjev le dve družini, in sicer Rudeževa okoli 1.500 hektarjev in Koslerjeva okoli 900. Cerkev je dobila vrnjenih 9 hektarjev zemljiš in 10 hektarjev gozda. Vloge, ki še niso rešene, se v glavnem nanašajo na obveznice slovenskega odškodninskega sklada in na tiste, ki so še vedno nepopolne in jih je moč dopolniti. Za koliko bodo nerešene vloge obremenile odškodninski sklad, se še ne ve. Kar zadeva zahtevka po vrnitvi 41.000 hektarjev Auerspergovih površin pa tako kot v upravni enoti v Kočevju tudi v Ribnici zagotavljajo, da ga nimajo. M. LESKOVŠEK-SVETE DELAVCE IŠČEJO! LOŠKI POTOK - Znano je, daje v občini Loški Potok skoraj 40-odstotna nezaposlenost. Zato velika večina izkoristi vsako možnost zaposlitve, ki se ponudi v sosednjih občinah Ribnici in Loški dolini. Sprijaznijo se z izredno nizkimi osebnimi prejemki oziroma s prevelikimi stroški prevoza na delovno mesto, kijih delodajalci malo ali pa sploh ne izplačujejo. Počasi se odpirajo delovna mesta v nekdanjem Inlesovem obratu v Loškem Potoku, ki je sedaj v zasebni lasti. Te dni razpošilja vabila za zaposlitev lesna industrija Marof trade iz Starega trga, ki ima podoben program kot nekdanji Inlesov obrat v Loškem Potoku. A. K. DOLENJSKI LIST LITERARNI VEČER V OSILNICI - Že po tradiciji vsako leto pred letno konferenco Civilnega gibanja za razvoj Osilniške doline to gibanje organizira literarni večer. Tako je 15. marca bral Osilničanom svoje pesmi Vaclav Jarm (v sredini) iz Kočevja. Njega in Jarmovo rodbino, ki izhaja iz Osilnice, je ob tej priložnosti predstavil Jože Ožura (prvi z leve). O pomenu takih nastopov pa je spregovoril tudi osilniški župan Anton Kovač (prvi z desne). Med pesmimi Vaclava Jarma, ki jih je prebral, gotovo zasluži posebno pozornost “Mesija”, v kateri pesnik predstavi znano resnico: “Besede, ki jih je govoril (namreč Mesija), je razumel le malokdo in še tisti popačeno”. Na večeru je nastopil še 9-letni harmonikar Tomaž Štimac, ki je - podobno kot pesnik Vaclav Jarm - požel za svoj nastop velik aplavz. (Foto: J. Primc) Škode od žleda za 180 milijonov tolarjev Poškodovano je skoraj 119.000 kubikov lesa KOČEVJE - Delavci kočevske enote zavoda za gozdove Slovenije so po podrobnem pregledu območja, ki ga pokrivajo, prejšnji mesec tudi dokončno ocenili škodo, nastalo v gozdu in na gozdnih ct-stah zaradi žleda in sne-goloma. Skupaj z ocenjeno vrednostjo potrebnih sanacijskih del znaša dobrih 180 milijonov tolarjev. Na območju kočevske enote zavoda za gozdove sta žled in sneg huje poškodovala okoli 9.000 hektarjev gozdov. Poškodovano in polomljeno je skoraj 119.000 kubičnih metrov lesne mase. Med poškodovanimi je nekaj več kot 28.000 kubičnih metrov lesa iglavcev ter 90.600 kubičnih metrov lesa listavcev. Količinsko je med listavci najbolj poškodovana bukev, sicer pa je žled najhuje prizadel mehke listavce, kot so trepetlika, breza in češnja. Skupno vrednost sanacijskih del v gozdu gozdarji ocenjujejo na nekaj več kot 58 milijonov tolarjev, dodatno pa bo potrebnih še okoli 9 milijonov tolarjev za popravilo poškodovanih 530 kilometrov gozdnih cest. Med sanacijskimi ukrepi so predvideli predvsem gozdno higieno, na 5,5 hektarjih površin pa tudi pogozdovanje. Za nujno sanacijo sestojev iglavcev iz državnega proračuna pričakujejo 24 milijonov tolarjev, sanacijo listavcev pa bodo prav zaradi velike škode v sestojih iglavcev opravili šele v prihodnjih letih. V poškodovanih sestojih iglavcev je izvajalskim podjetjem in lastnikom gozdov do sedaj uspelo sanirati 25 odstotkov Šk0de' M.L.-S. Letos boljša voda Dve vrtini dajeta 11 sekundnih litrov vode VELIKE LAŠČE-“V Velikih Laščah imamo vodovodni odbor, ki ni pravna oseba, se pravi, da ne more biti odgovoren za morebitne napake in pomanjkljivosti. Zato moramo dobiti uprav-ljalca vodovoda, na katerega bo država lahko prenesla koncesijo za izkoriščanje vodnega vira,” ugotavlja občinski svetnik, član vodovodnega odbora, KUD, radioamater itd. Niko Samsa. Laški vodovod dobiva vodo iz Uzmanov, se pravi iz površinskega vira, zato je voda ob nalivih onesnažena. Z globinskim vrtanjem pa so dobili dve vrtini (Marinčki, Tomažini), ki dajeta skupaj okoli 11 sekundnih litrov kakovostne in tudi v vročem obdobju leta hladne vode (9 do 10 stopinj C). Novi laški vodovod pa je v izgradnji, saj je treba kupiti še črpalke, priklopiti elektriko in postoriti še kaj. Pričakujejo, da bo upravljalec vodovoda izbran že letos in da bo tudi letos dokončano še vse, kar je potrebno za odprtje novega vodovoda. J. PRIMC Niko Samsa M Prebivalci Kužlja groze z zaporo ceste Župan Janko Veber na seji sveta KS Kostel KOSTELSKO - Zadnje seje sveta krajevne skupnosti Kostel se je udeležil tudi župan kočevske občine Janko Veber, kije zbranim pojasnjeval, kako je nujno glasovati za samoprispevek za potrebe šolstva. Člani sveta so obljubili, da se bodo prizadevali za uspeh referenduma o samoprispevku, opozorili pa so še na več problemov v svoji krajevne skupnosti, ki ljudi najbolj tarejo. Člani sveta so predvsem zahtevali, da bi moral občinski svet izglasovati spremembo občinskega statuta, da bodo krajevne skupnosti spet pravne osebe, sicer svet KS ne bo deloval, saj ima zdaj le toliko pristojnosti kot kakšna vaška skupnost. Nadalje so župana opozorili na potrebo po dograditvi čistilnih naprav v Fari in Kužlju, dograditvi pločnika od Fare do Vasi itd. Posebno so poudarili, da so ceste na tem območju slabe, ozke in nevarne, nekatere gozdne pa zaradi podrtega drevja še vedno neprevozne. Zahtevali so prepoved težkega prometa na ob-kolpski cesti Petrina-Mirtoviči ali pa njeno razširitev in prilagoditev za težki promet. Če občina tega ne bo uredila, bodo prebivalci Kužlja sami zaprli to cesto za težki promet in dovolili le osebnega, saj se boje, da bodo težka vozila cesto uničila. J. P. MLADI TALENTI VELIKE LAŠČE - V petek, 11. aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Velikih Laščah regijska zabavnoglasbena prireditev mladih pevskih talentov “Korajža velja”. TOMBOLA IN KONCERT DOBREPOLJE - V Dobrepolju so predvidene v aprilu tri večje prireditve, vse bodo v občinskem središču, se pravi na Vidmu. Prva bo že to soboto, 5. aprila, in sicer tombola, ki jo priredi Mladinsko društvo Dobrepolje. Naslednja, koncert ansambla Koma “750”, bo 19. aprila. Zadnja, “Živimo z ljudskim izročilom”, ki jo bosta izvedla vrtec in osnovna šola Kompolje, pa bo v soboto, 26. aprila. RAZSTAVA VELIKONOČNIH JEDI - Društvo podeželskih žena Kočevske je prejšnji četrtek v Likovnem salonu v Kočevju pripravilo dvodnevno prodajno razstavo velikonočnih jedi. Predsednica društva Marija Horjak je ob otvoritvi razstave dejala, da je njen namen prikazati del kulinaričnih posebnosti kočevske pokrajine, spodbuditi ustvarjalnost podeželskih žena ter ohraniti običaje tudi na kulinaričnem področju, kmetijska svetovalka Ana Ogorelec pa je v imenu kmetijske svetovalne službe iz Kočevja, ki je pomagala pri pripravi razstave, k temu dodala, da se trudijo ohranjati vse, kar pomaga ohranjati podeželje živo. Na razstavi so s svojimi izdelki sodelovale tudi članice novoustanovljenega društva podeželskih žena iz Osilnice. Velikonočne jedi je blagoslovil kočevski župnik Matjan Lampret (na posnetku), ki je v podporo prizadevanjem društva podeželskih žena Kočevske za ohranjanje tradicije dejal, da bo narod, ki je zvest svojemu izročilu in vrednotam, obstal, saj brez poznavanja svojih korenin, zavedanja njihovega pomena in ohranjanja tradicije za noben narod ni prihodnosti. (Foto: M. L.-S.) V društvu pa brez strankarstva Najobsežnejši športno-rekreativni program novega društva Ibrjak ■ Naštudirati igro - Ilirizmu pomagati s prostovoljnim delom • Kmetijstvo in permakultura KOSTELCI BODO ČISTILI KOSTELSKO - V soboto, 5. aprila, ob 9. uri bo na Kostelskem očiščevalna akcija “Kostelci pometimo pred svojim pragom,” ki sodi v sklop vseslovenske akcije “Moja dežela lepa, urejena in čista.” V akciji bodo poleg članov turističnega društva, lovske družine, ribiške družine, krajevne skupnosti in vseh prebivalcev Kostelskega sodelovali še Komunala, Dinos, Cestno podjetje, I Iydro-vod, Elektro, gozdarji, pošta pa tudi vikendarji. Gre za akcijo pred turistično sezono. Po akciji bo srečanje udeležencev na nogometnem igrišču v Fari. J. P. TURJAK - Pred kratkim so turjaški mladinci ustanovil športno-mladinsko društvo Tlirjak in sklenili, da v njihovem društvu ne bo prostora za strankarske razprtije. Izvolili so izvršni odbor, ki ga vodi predsednik Marko Hočevar. Podpredsednika sta Tomaž Pečnik, ki odgovarja za športno dejavnost, in Milan Železnik, ki vodi mladinsko dejavnost. Ostali člani pa so še Martin Podlogar, Peter Škante(j, Katarina Škan-te(i, Tanja Centa, Gregor Škrlj in Rok Pečnik. Za posamezne dejavnosti so izdelali že delovne programe. Njihova ekipa malega nogometa bo tekmovala v ribniški ligi. Kupili so že drese (belo-zelene), s kakršnimi so bili TUrjačani pred 25 leti že prvaki občine Ljubljana-Vič-Rud-nik). Za izvajanje rekreativne dejavnosti se bodo skušali dogovori- ti s Francem Podlogarjem, ki ima bazen, balinišče in igrišče za tenis. V jesensko-zimski sezoni pa bodo organizirali nekatere rekreativne dejavnosti Na področju kulturne dejavnosti so se že izkazali z nastopi ob kulturnem prazniku in novem letu. V program pa so zapisali, da bodo skušali pripraviti lažjo igro. Na področju turizma bodo sodelovali z domačim turističnim društvom in mu pomagali s prostovoljnim delom pri urejanju poti proti Bajdinškim slapovom in še kje. Na področju kmetijstva bodo še naprej sodelovali na tekmovanjih mladih kmetov in organizirali predavanje o permakulturi. J. P. • Pravijo, da so se Slovenci razdelili na pol: če je to res, pripadam jaz tretji polovici. (Petan) Mšš i z n A Š I OBČIN MŠŠ Godeša bi bolj obdavčil vikendaije Svetnika Franca Godešo (LDS) moti prenašanje nekaterih proračunskih postavk iz leta v leto - Zupan(stv)u očita zamrznitev dvakratnega davka vikendarjem IVANČNA GORICA - Silno težko je z maratonskih zasedanj ivanškega občinskega sveta pripraviti kratko poročilo, še zlasti tako, ki naj bi zadovoljilo vse razpravljalce, ne glede na (strankarske) barve. Upamo, da nam večina naših bralcev v ivanški občini ne more na osnovi dosedanjega informiranja očitati pristranskosti, česar si ne bi drznili domnevati, ko gre za nekatere samovšečne lokalne politike. In ker bralce zanima, s čim je na zadpji seji ivanškega sveta svetnik Franc Godeša (LDS) tako zrevoltiral župana Jerneja Lampreta (SDS), daje ob obravnavi zaključnega računa lanskoletnega občinskega proračuna užaljen demonstrativno zapustil zasedanje, še nekaj poudarkov iz Godeševe razprave. V proračun za leto 1997 se spet prenaša iz lanskega proračuna še za malenkost več sredstev (22,87 odst. ali okroglo 181,5 milijona tolarjev!), pri tem svetnika Gode- ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV TREBNJE - Komunala je v okviru vsakoletne akcije pomladanskega čiščenja v začetku aprila pričela odvažati kosovne odpadke iz 5266 gospodinjstev. Na prav toliko naslovov so trebanjski poštarji prinesli te dni lična obvestila o podrobnostih akcije, o njej pa smo objavili podobno obvestilo tudi v prejšnji številki Dolenjskega lista. Trebanjci se tako tvorno vključujejo v skupni projekt ministrstva za okolje in prostor ter turistične zveze Slovenije, ki poteka pod geslom “Slovenija - moja dežela, lepa, urejena in čista!” Predvsem pa bo tako razna stara šara zvečine končala v bolj ali manj prikritih krajih v našem okolju, v gozdovih in celo ob potokih. Za ekološko čisto občino Trebnje B. Breznik: “DeSUS-ov program skrbi za vse generacije TREBNJE - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) v Trebnjem je prva sporočila medijem, kdo jo bo zastopal na nadomestnih volitvah za župana v trebanjski občini 48-let-ni inž. agronomije in učitelj naravoslovja, Trebanjec Bogdan Breznik nam je že takrat povedal, da seje odločil kandidirati na listi DeSUS-a zaradi univerzalnosti, širine programa, ki zajema vse generacije. Breznik bi kot župan rad ohranil občino ekološko čisto, zato bi dal prednost razvoju kmetijstva, gospodarstva in storitveni dejav- nosti. Tudi najbolj oddalje-bi Breznik skušal nim krajem bi 1 zagotoviti vsaj osnovne možnosti za obstoj in razvoj. Kot uveljavljen likovnik bi skušal kulturi in umetnosti zagotoviti še vidnejše mesto v občini. Odločno pa bi se zavzemal za dokončno zgraditev doma starejših občanov v TVebnjem. Breznik je prepričan, da sije med dolgoletnim delom na vodilnih in odgovornih mestih pridobil dovolj širine, izkušenj in zna- Bogdan Breznik, kandidat DeSUS-a nja, da bi lahko odgovorno opravljal delo trebanjskega župana. šo bode v oči, da se vsako leto ponavlja več postavk (poleg OŠ Višnja Gora), ki se prenašajo. Godeša je ugotovil, da brez sprejetega programa razvoja ivanške občine ni možno stvarno načrtovanje odhodkov občinskega proračuna in da se je, žal, ta naloga iz osnutka programa dela za letos celo izgubila. Godeša je te dni posredoval županu Lampretu in predsedniku občinskega sveta Juriju Gorišku (SKD) pismen predlog, naj poleg predloga odloka o letošnjem občinskem proračunu za naslednjo sejo sveta pripravijo še predlog programa dela občinskega sveta za leto 1997, ki je že skoraj v 4-mesečni zamudi, in predlog programa razvoja občine Ivančna Gorica, ki ga v tretjem letu delovanja ivanška občina še nima, z vsemi posledicami stihijskega razvoja. Godeša je verjetno najbolj dvignil utrip županu z očitkom, da županstvo ni pridobilo novih virov za proračun, kar so mu naložili svetniki že v začetku marca 1996, in sicer naj bi županstvo proučilo možnosti, da bi pridobili nove vire za polnjenje občinskega proračuna z zvišanjem davka od premoženja lastnikov počitniških hišic in plovil. Zgledovali naj bi se po sosednji grosupeljski občini, ki je tovrsten trikratno povečan davek “PRIČARANI ŽENIN” VELIKA LOKA - Po štirih mesecih zavzetih vaj so prizadevni člani kulturno-umetniškega društva Ivan Cankar iz Velike Loke pred nabito polno dvorano domačega kulturnega doma uspešno uprizorili premiero ljudske veseloigre Pričarani ženin. Lahkotno in hudomušno besedilo, dialogi ter dobra interpretacija ljubiteljskih gledališčnikov obetajo dober sprejem predstave tudi na drugih odrih v trebanjski občin in na gostovanjih po širši Dolenjski in Beli krajini. 3. SALAMIADA NA REPČAH REPČE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje in turistična kmetija Brezovar z Repč vabita na ocenjevanje salam, ki bo potekalo na kmetiji Brezovar 12. in 13. aprila. Kdor bi rad svoje izdelke zaupal komisiji v oceno, naj se (vključno do sobote, 12. aprila, do 11. ure) oglasi vsaj po telefonu 45-192 Antonu Brezovarju. PRIKAZ STRIŽENJA TREBNJE - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi rejce drobnice na demonstracijo striženja ovac in obrezovanja parkljev ter na ustanovni občni zbor društva rejcev drobnice Trebnje, ki bo v petek, 4. aprila, ob 16. uri na kmetiji Milana Kastelca, Gorenje Selce 18. Demonstracijo bo vodil priznani strokovnjak inž. Boris Grabrijan. DAN ŠOLE V ŠENTRUPERTU ŠENTRUPERT - Ob dnevu šole so se na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu v sredo, 2. aprilu, dopoldne spomnili vzornika dr. Lunačka, založba Kuranta-nija je predstavila najnovejše delo pisateljice dr. Kristine Brenkove - Bežna srečanja, poslovenjena kitajska slikarka Huiqin VVang je mlade likovnike seznanila z butikom, za sproščen konec pa je poskrbela pevka Irena Vrčkovnik. uvedla z veljavnostjo od 1.1.1996. Eden od virov naj bi bil tudi del najemnin za poslovne prostore, ki jih plačujejo posamezna ministrstva grosupeljski občini za skupne, takrat še nerazdeljene prostore. In naposled naj bi se v ivanško občinsko blagajno nateklo kar nekaj denarcev še z uvedbo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v večjih naseljih ivanške občine. Godeša je Lampretu očital, da je na zadnji seji župan predlagal celo zamrznitev odloka o plačevanju davka od premoženja za vikende v dvakratno povečani vrednosti (za pol leta). “Takšna politika župana je nerazumljiva, ker na eni strani ščiti vikendar-je, ki niso naši občani ter plačujejo davščine in druge dajatve v občini stalnega prebivališča, na drugi strani pa s takim ravnanjem vse bolj obremenjuje lastne občane, ki morajo za ceste, vodovod, telefonijo in podobno zbirati sredstva, bodisi s samoprispevki ali z visoko lastno udeležbo.” Po Godeša meni, da bi moral občinski svet krepiti delovanje medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva dobrepoljske, grosupeljske in ivanške občine ter občinskega sklada stavbnih zemljišč in da bi kazalo ustanoviti še stanovanjskega. Vse boljša vina Šentruperški vinogradniki se tudi vse bolj povezujejo pinot Ivan Vovk (16,51) KDO BO KOMU NALIL ČISTEGA VINA ? - Kandidata na nadomestnih volitvah za župana trebanjske občine: dipl. inž. agronomije Lojze Metelko, ki je bil dva mandata poslanec in ga (podpirata SLS in SKD ter ekonomist Jože Vencelj, direktor zasebnega podjetja (ker mu njegova stranka, Janševa SDS, ni dala soglasja, je svoje politične nasprotnike in centralo v Ljubljani osupnil, ko se je odločil, da bo kandidiral kot nestrankarski, in si je za podporo pridobil malo goro - 600 podpisov, sta na sejmu Alpe Adria kramljala ob kozarčku cvička, predvsem o letošnjem pridelku in športu. Zato jima je rad prisluhnil tudi predsednik NZS Rudi Zavrl (na posnetku vmes med obema trebanjskima politikoma). Metelko nam je zaupal, da bi bil kot župan lahko prava oseba, ki bi “umirila žogo ’’ v strankarsko in ideološko razdvojenem občinskem svetu (Metelko je prepričan, da sta za naelektreno ozračje krivi obe strani). Vencelj je prepričan, da imajo ljudje že dosti politikov, ki ne smejo ali ne znajo razmišljati s svojo glavo. (Foto: P. Perc) ŠENTRUPERT - Po predavanju inž. Jurija Mamiloviča so šentruperški vinogradniki v gostilni Jaklič opravili še občni zbor in razglasili rezultate pokušnje vin letnika 1996. Kot je povedal predsednik ocenjevalne komisije Peter Brcar, je za 0,3 točke višja povprečna ocena dokaz, daje kakovost vin vse boljša. Med 115 vzorci je bilo skoraj polovico (53) dolenjskega belega vina, v vrhu pa so vina družine Brcar (16,43, Franca Gorenca (16,34), Alojza Gregorčiča (16,30), Jožeta Brcarja (16,29), Dušana Krašovca in Ivana Vovka (oba po 16, 27). Med 32 cvički sta izstopala vzorca Hermana Florjančiča (16,21) in Pavla Jevnikarja (16,10), tesno si sledijo Peter Deu (15,94), družina Brcar (15,93) in Ivan Vovk (15,90). Med tremi roseji je dobil daleč najvišjo oceno (15,71) vzorec Toneta Zidar- JU K IMK/ RAZSTAVA PISANIC V GOSTILNI VRTOVŠEK - Na povabilo sevniškega radia in gostilne Vrtovšek so na razstavo pirhov na dvorišču gostilne Vrtovšek prinesli pisanice predvsem učenci osnovnih šol. Vsi po vrsti so se, po mnenju strokovne žirije potrudili, še najbolj pa učenci kmtelj-ske osnovne šole, ki so tako prejeli prehodni pokal. (Foto: P. P.) ja, pri dolenjskem rdečem je prednjačil Franc Vovk (15,47), najboljšo frankinjo ima Peter Jaklič (16,34), laški rizling Lado Štepec (16,87), kerner družina Brcar (16,81), beli 11), zeleni sil- vanec Jože Frelih (16,81), šardone Franc Lokar (16,96), traminec San- 16,r di Miklič (16,03), sovinjon Lado Štepec (16,69). Absolutno najvišjo oceno (17,73) je dobil polsuhi laški rizling družine Brcar s Homa, najbolj sta se mu približala iz prav te kleti polsuhi renski rizling (17,64 in laški rizling - pozna trgatev (17,67). LETOS 45 SEKAČEV PIRHOV - Na velikonočno veliko nedeljo letos jih je na Glavnem trgu v Sevnici med 45 sekači pirhov s tolarskim kovancem zadelo kakšne 3 m oddaljeno pisanico le 19, a samo štirje po dvakrat. Prehodni pokal je dobil domačin, 24-letni študent ljubljanske filozofske fakultete Matija Maurer (zadetka v 5. metu v prvi seriji, in eden v drugi seriji petih metov.). Drugo mesto sta si delila Lojze Jazbec, podjetnik s firmo Rohrblitz, in Primorec prevoznik Stane Žbogar, 4. je bil mizar Ivan Možic z Vrha pri Boštanju. Na posnetku: direktor sevniške Kopitarne Marjan Kurnik, nekdanji predsednik sevniškega izvršnega sveta v akciji, njegov met pa opazuje tudi urednik Pila Mare Rudolf (drugi z leve). Zamiranje krajevnih skupnosti V letošnjem sevniškem občinskem proračunu (pre)malo denarja za krajevne skupnosti, kmetijstvo, zdravstvo itd. ■ Jutranjka bo zmanjšala število zaposlenih____________________ SEVNICA - Krajevne skupnosti letos s precej maty denarja (le s 16,8 milijona tolarjev, vključno z zimsko službo!), kot so ga dobile leta 1995, ne morejo več količkaj normalno delovati navkljub veliki pripravljenosti krajanov, da sami s svojim delom in še drugače prispevajo k hitrejšemu napredku podeželja. Podobne zagate imajo gasilci, v kmetijstvu, zdravstvu in še kje. Toda kje vzeti, če pa je občinska malha premajhna za vse potrebe po sodobnejših cestah, šolah, vrtcih, država pa je vsty tako mačehovska do občine, kot nty bi bila ta do svojih kraj oni h skupnosti? Tako bi lahko v kratkem in zato le površno povzeli dogajanje na 27. redni seji sevniškega občinskega sveta ob predlogu prve obravnave odloka o občinskem proračunu za leto 1997. Sevniški svetniki se zvečine niso ogreli za predlog svojega kolega in poslanca državnega zbora Branka Kelemine (SDS), ki je konkretno predlagal prerazporeditev sredstev, in sicer naj bi vzeli 10 miljonov tolarjev občinski upravi in ta denar namenili krajevnim skupnostim, 5 milijonov kulturi in 3 milijone športu, ta denar pa naj bi krajevne skupnosti namensko porabile za ti dejavosti. Svetnik Franc Strajnar (SKD) je opozoril, da so bili t.i. izvajalci v kulturi v preteklosti že tako prevečkrat prikrajšani in so se morali odreči marsičemu, kaj šele, da bi našli denar na primer za obnovo kulturnozgodovinskega spomenika prve kategorije, podružnične cerkve na Čelovniku, ki propada vsem na očeh. Predsednik odbora za zdravstvo, dr. Pavel Zagode je poudaril, da 2 milijona tolarjev za zdravstvo ni dovolj, letos bi po njegovem morali dobiti vsaj 10 milijonov. Predsednik odbora za kmetijstvo Srečko Ocvirk je opozoril, da sredstva za intervencije v kmetijstvo zadnja tri leta upadajo; po Ocvirkovih besedah pa je kmetijstvo veliko podjetje in je velik socialni blažilec, saj je pomemben vir dohodka slabo plačanim delavkam in delavcem v sevniških podjetjih. Svetnika Jože Roštohar in Franc Pipan (ZLSD) sta menila, da bi morali večje napore vložiti, da bi dobili več od države, na prihodkovni strani proračuna. Po Pipanovem prepričanju bi lahko številni poslanci-župani precej naredili za podeželje, kot dramatično pa je ocenil poročilo predsednika sveta KS Šentjanž Milana Jamška in se zavzel za pomoč tej krajevni skupnosti. Omenil je, da bo Jutranjka v 6 do 7 letih za pol zmanjšala število zaposlenih, brez vlaganj v podeželje pa tam ne bo možno človeka dostojno življenje. P. PERC Krj&vijeve iskrice PRIMERJAVE - Ko bi imeli ivanški občinski svetniki prilož- j nost primerjati svoje materiale, | zlasti ob proračunskih debatah, s tistimi, ki jih dobijo v roke kolegi v nekaterih drugih občinah, bi bili verjetno prepričani, da so njiho- 1 va gradiva najboljša in da imajo potemtakem zelo kvalificirano, sposobno občinsko upravo, ki ji Ivančani pravijo kar - županstvo. Ostri kritiki županstva bi brž dodali, da so take primerjave zelo relativne ali pa da je pač primerljiva tako majhna in novopečena občina kvečjemu s kakšno Osilnico, nikakor pa ne z aparatom, ki hrani vlado in državni zbor s kopicami papirja... BO OBČINA POMAGALA EKOLOGOM? - Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica se je na zadnjem razširjenem sestanku razveselilo, ker je | na njihov razširjeni sestanek prišel tudi ivanški župan Jernej Lampret. Ekologom je obljubil pomoč vsaj pri prevozih odpadkov, ki jih odkrivajo ob koristnih akcijah. Ta pomoč pa ni odvisna od Jernejeve malhe, ampak bolj od volje ivanških svetnikov, ko bodo sprejemali občinski proračun. Tajnik občine Vinko Blatnik pa naj bi te dni sklical predstavnike turističnih društev, ki so vsi po vrsti “špricali” omenjeni sestanek, kot da se jih akcije za čisto okolje ne tičejo. Trebanjske iveri V KONCEPTU NI “GOVEJE” MUZIKE - Vodstvo radia Max je nedavno prekinilo sodelovanje z dosedanjo moderatorko torkovega sporeda Zvonko Falk-ner. Po izjavi prizadete naj bi se tako odločili zato, ker se njen način vodenja radijskega sporeda naj ne bi skladal s konceptom radia Max. Radio naj bi tako izgubil enega izmed boljših programskih sodelavcev. Direktorica radia Max Neva Pevec pa ni ravno takega mnenja, nasprotno, pre- > pričana je, da bi se Falknerjeva morala prilagajati mlademu radiu s sodelavci do 30 let, kjer od vsakogar, ki gre v eter, se pravi zvečine v živo, terjajo prilagodljivost, prožnost in sposobnost improvizacije. Glede pritožb trebanjskih upokojencev, da na radiu ni t.i. narodnozabavne glasbe, na primer Slakov, pa je direktorica radia Max spomnila, daje to komercialni radio, namenjen določeni ciljni skupini poslušalcev, in da “goveje muzike” ne bodo vrte- ; li, saj lahko te dosti slišijo na j novomeških in drugih radijskih postajah. SVETNICA ČESTITALA : PREDSEDNIKU - V odmoru med zadnjim zasedanjem treba- j njskega občinskega sveta je svetnica Zvonka Falkner (ZLSD) čestitala predsedniku sveta dr. med. j Marjanu Petru Pavlinu (SKD) za njegov 50. rojstni dan. Poznaval- i ci trdijo, da zato še ni bojazni, da bi prišlo do “nenačelne koalicije”, j Sevniški paberki TELEKOM IN NEPOSLOV-NOST- Telekom ie sicer spremenil celostno podobo, precej boljši so tudi stiki z javnostjo, toda za lepo fasado se še vedno kažejo •' oli- ostaline preteklosti, monopol stičnega mastodonta, ki mu je bolj malo mar za poslovnost, ko gre za odnose s posameznimi naročniki. Kako naj bi si drugače razlagali, da se gospodom pri novomeškem lelekomu sploh ne mudi in komplicirajo s prestavitvijo telefonskega priključka sev- ' niški poslovalnici Foto Asja v j HTC ie v sosednji večji prostor j proslulega Fruit marketa? Ali j kakšna poslovna odličnost neki je to, da svojemu naročniku, ki se malo spozna na nemške poslovne ; običaje, okrog 2 meseca sploh ne (pisno) odgovorijo, kakšne možnosti ima, da bi ga priključili na “hitrejšo”, digitalno telefonsko centralo? MIRNA OAZA? - Načelnik UNZ Krško Rajmund Veber je na zadnji seji občinskega sveta 11(1 £.Cllllljl SVjl •" v • - sevniškim svetnikom komentiral poročilo o delu UNZ Krško v letu 1996. Glede javnega reda in miru j je Sevnica po Vebrovih besedah mirna oaza. "Samo včasih se za domačimi zidovi zgodi, da kakšen mož nabuta ženo, je dejal Veber. Svetnika in poslanca Branka Kelemino (SDS) zelo moti, ker policisti niso preveč prijazni; njegov uvod je dopolnil Boris Per-novšek (SDS), češ daje tak odnos skusil tudi sam, načelnik Veber pa dodal: “Ste pa občina z največ alkoholnimi vozniki v Sloveniji! Komandir sevniške policijske vič ie lakon- postaje Darko Gerjevič je lak sko komentiral: “Za prepir morata biti vedno dva, ki se ne znata dogovoriti!” Krške novice DA SO LE RAČUNI - Most čez železniško progo v Krškem, ob katerem stojita dve nasprotujoči si tabli o prepovedanem prehodu čez progo in prehodu čez most na lastno odgovornost, bo očitno slej ko prej rešen propada, čeprav je bilo kar nekaj nejasnosti, čigav je: ali od novega lastnika Vidma češkega ICEC, saj del mosta stoji na ozemlju, ki ga je kupilo omenjeno češko podjetje, ali od železniškega gospodarstva Ljubljana, ki si lahko po prejšnjem kriteriju prav tako lasti del mosta. Res, daje stečajni upravitelj Vidma prepričan, da je s prodajo tovarne prodan tudi nadhod nad železniško progo, novo vodstvo krške papirnice pa le ni tako prepričano o nakupu mosta, saj to v predajni dokumentaciji in nakupni pogodbi ni nikjer zapisano. Kljub temu vodstvo ICEC Videm želi, da se problem mosta sporazumno reši, manj želja pa ima glede z bazena ob tovarni, v katerem uspešno opravlja svojo dejavnost, torej da otrokom nudi zdravju prijazno aktivnost, plavalni klub Vitacel Celulozar. Če je prejšnji najemnik krške papirnice pomagal plavalcem, novi lastnik tovarne očitno nima tega namena. Kot dober gospodar pa plavalnemu klubu izstavlja račune. DA LE RAZMIŠLJAJO - Po nedavnem delovnem obisku predstavnikov občine v Nemčiji smo zasledili izjave, da se občina Krško “vse bolj ogreva oziroma razmišlja o gradnji vsaj dveh čistilnih naprav.” Pri tem se vsaj občani iz Kostanjevice in okolice upravičeno sprašujejo, kako daleč so že prišla razmišljanja o čistilni napravi v Kostanjevici, ki bi morala biti postavljena še v letošnjem letu. Prav na podlagi te obveze je pred časom tamkajšnja klavnica dobila uporabno dovoljenje. PLODNA TLA - Krški župan se v časopisu za Posavje in okolico - ta list bo po izjavah nekaterih brez finančnih injekcij vsaj katere od posavskih občin po že dalj časa trajajočem životarjenju težko zadihal s polno sapo - predstavlja tudi kot pisec prispevka o krških diplomatih. Kot kaže, njegova popotniška žilica izvira iz domačih tal, saj je prav občina Krško slovenski diplomaciji dala največ diplomatov, ki so na raznih slovenskih predstavništvih v tujini. Večina teh se je pred kratkim srečala na “domačih tleh” in prepričani smo, da je bila izmenjava obojestranskih izkušenj plodna. Novo v Brežicah DOM JLA - Nekdanji dom JLA v Brežicah sicer dobiva postopoma stanovalce, vendar je teh malo. Ihko nekdanja imenitna stavba ne služi domala ničemur. Meščani jo gledajo postrani in imajo nekatere njene prostore za leglo drogerašev in drugih čudnih tičev. Zidovi doma služijo za priročni stenčas s čudnimi znaki in protislovenskimi napisi. Občina nima denarja, da bi iz doma JLA naredila kaj. Mogoče bo dala denar vlada Republike Slovenije ali pa bi se Slovenija obrnila kar na koga iz nekdanjega generalštaba. Morebiti bi se našel denar, da bi v domu naredili srbski kulturni center, če ne morejo slovenskega? CERKVICA ALI VEŽICA -Na poslovilni vežici pri pokopališču na Ponikvah so nad nad vhodnimi vrati opazili razpelo. To W odkrili takoj po tistem, ko so jo lani za dan mrtvih izročili namenu. Ker vsaj večina domačinov ni videla človeka, ki bi tja obesil križ, je znamenje nad vrata najbrž Prišlo na čudežni način. Prav zato ga ljudje še niso sneli. Ali razpelo sme ostati na javni poslovilni vežici ali ne, še ne vedo. Tega niso znali odgovoriti niti najbolj učeni ljudje v Uradu za verske skupnosti v Ljubljani. Vsa zadeva je prispela tudi na brežiški občinski svet. Kam bo ta “podal žogico”, Se čakajo. Med tem pa bo mogoče kdo nataknil še križ na šolo ali zvezdo na farovž. Kaj se sme, se tako ali tako ne ve, zmagal bo, kdor bo močnejši. UTIRAJO SI POT - Romi sekajo drevje, ki je napoti, ko vozijo material za hiše. Kljuse in voziček sta lahko šla vsepovsod. Zdaj, ko se vozijo s tovornjaki, pa so gozdne poli naenkrat preozke. Uidi Romi niso, kar so bili. j Mili I.Z.N.A i.I H.;. O 3.Č J H MM V Vidmu povečujejo proizvodnjo Češki lastnik daje prednost domačini dobaviteljem lesa in drugih surovin kot tudi kupcem < V nekaj mesecih izdelani programi sanacije - Konec leta z dobičkom KRŠKO - V krškem Videmu, ki ga je po prodaji 13. marca lani in po proceduralnih zapletih s takratnim najemnikom prostorov v sredini novembra prevzelo češko podjetje ICEC s sedežem v Ljubljani, je danes zaposlenih 1011 delavcev. Novi lastnik papirnice bo v maju slovenski vladi predložil sedemletni program razvoja in ekološke sanacije, do avgusta pa je potrebno opraviti inšpekcijski pregled tovarne za pridobitev obratovalnega dovoljenja. Po zagotovilih vodstva je želja in cilj novega lastnika, da se tovarna čim bolj vključi v sistem slovenskega gospodarstva. V podjetju, v katerem sicer čutijo upad, ki vlada na svetovnem trgu papirja, želijo po besedah tehničnega direktorja Janeza Kocbeka letos proizvodnjo papirja povečati od lanskih 87 tisoč na 120 tisoč ton, proizvodnjo celuloze pa od lanskih 85 tisoč na 97 tisoč ton, čeprav imajo zdaj od štirih papirnih strojev nekoliko manjšo zasedenost na dveh, kar naj bi zapolnili do sredine poletja, ko pričakujejo normalizacijo prodajnih poti. V krški tovarni celuloze in papirja želijo, kot pravi direktor Janez Slouka, čimveč prodati v Sloveniji, kar pa velja tudi za nabavo tako lesa kot vseh drugih surovin. Tako je uprava družbe sprejela sklep, da je potrebno uporabiti vse razpoložljive lesne količine v Sloveniji. Glede na to, da bodo v Krškem letos potrebovali preko 800 MARK ZA PREHOD MEJE BREŽICE - V četrtek, 27. marca, ob 18. uri so v Slovenijo ilegalno vstopili trije državljani Bolgarije. Čez eno uro so jih brežiški policisti ustavili v Novi vasi pri Mokricah, ilegalci pa so povedali, da so se preko državne meje napotili peš čez most Bregane v Obrežju. Računali so, da bo prehod lažji in uspešnejši, saj so neznancu, ki pa ni prišel na dogovorjeno mesto, plačali 800 mark. Policisti so jih (seveda brezplačno) vrnili na Hrvaško, neznanca, kije nudil pomoč Bolgarom, pa policisti še iščejo. SPET NAZAJ 25. MAJ KRŠKO - V Krškem nekje blizu Zemlje ali celo pod njo - govori se o lokaciji stadion Matije Gubca -bo 25. maja provokacija z naslovom Spet nazaj 25. maj. V glasbenem meniju dneva bodo postregli z najnovejšimi zvarki skupin Spiri-tual Pyrotechnics, Tunke, Request De Niet, Riot in Majke. Glavni krivec za omenjeni dogodek, ki ga že pripravljajo v strogi tajnosti, je in bo zveza Prijateljev mladine Krško. Prireditev se bo začela šest ur po nedeljski deseti maši in bo trajala do konca popoldanske izmene. Po Krškem se govori, da bo na prireditvi obilo udeležencev, med njimi naj bi prišli tudi nekateri današnji mestni pravoverni kristjani, ki so nekoč s simpatijami zrli na takratni dan mladosti. Zagotovo se dneva mladosti ne bo udeležil tovariš Tito, kar bo organizatorjem šteto v olajševalno okoliščino na dan poslednje sodbe. 500 tisoč kubičnih metrov lesa, v podjetju računajo, da bodo lahko slovenski lesarji krško tovarno oskrbeli z 250 do 300 tisoč kubiki lesa. “Naš interes je sicer večji, saj smo, tudi zaradi dodatnih stroškov transporta, pripravljeni odkupiti ves les v Sloveniji, čeprav se pojavlja težava z odvozom lesa iz gozdov. Znan je namreč podatek, da v slovenskih gozdovih propade letno preko milijon kubikov lesa, podobne težave pa imamo tudi z odpadnim papirjem, z zbiranjem katerega je bila nekoč Slovenija v svetovnem vrhu, danes pa je na evropskem repu, čeprav v svetu proizvodnja papirja iz odpadnega Jan Slouka paprija narašča,” je dejal član uprave družbe Igor Benčina. Glede na to, da je krška papirnica v zadnjih petih letih zaradi negotovosti poslovala bolj kot ne iz dneva v dan, kakšnih posebnih vlaganj v ekološko sanacijo ni bi- • Podjetje ICEC Videm Krško, ki je novembra pognalo proizvodnjo v precej negotovih okoliščinah, je januarja in februarja poslovalo z izgubo, marec se je iztekel z ničlo, v naslednjih mesecih pa po besedah prokurista Pavla Kovarja že pričakujeo dobiček. S pozitivnim denarnim tokom nnj bi zaključili tudi letošnje leto. lo. Novo vodstvo podjetja o stroških, ki bodo potrebovalo za to, še ne more govoriti, ker program še ni dokončno narejen, zavedajo pa se zaveze, da je potrebno sanacijo opraviti v petih letih. T. G. Janez Kocbek NEŠTETO UR VTKANIH V PRTIČKE - Ob materinskem dnevu je župnijski urad iz Leskovca pri Krškem pripravil razstavo prtičkov, ob kateri je zastal dih marsikateri ljubiteljici ročnih del. 74-letna Klara Žagar iz Novega mesta, sicer župnikova mama, je namreč razstavila kar 150 kvačkanih prtičkov, ki jih je večji del ustvarila v zadnjih dobrih dveh desetletjih, ko se je po prometni nesreči bolj posvetila ročnim delom, sicer pa je bil na ogled tudi njen pni prtiček, ki ga je naredila še v osnovni šoli, ko se je ročnih spretnosti učila pri tovarišici Švajgerjevi. Klara Žagar se kljub starosti in težavam z vidom še vedno ni odrekla kvačkanju. (Foto: T. G.) Marjeta Jankovič Občinska turistična zveza prišla še kako prav KOSTANJEVICA - Turistično društvo Kostanjevica si s promocijo, nastopi, predavanji in s skrbjo za lepši kraj prizadeva k turističnemu utripu Kostanjevice in okolice, žal pa se prizadevanja pogosto ustavijo pri denarju. Ne le daje bil trud za oživitev Občinske turistične zveze zaenkrat neuspešen, turizmu v občini ni naklonjen niti občinski proračun. Tako je bilo v letu 1995 turizmu namenjenih 2 milijona tolaijev, vedar ves denar niti ni bil porabljen, lani pa je bilo za turizem namenjenih 8 milijonov, čeprav so nekateri svetniki predlagali 25 milijonov tolarjev. Tako imajo turistična društva, poleg ko-stanjeviškega so aktivna še na Senovem, v Brestanici in na Zdolah, na voljo predvsem intuziazem, ne pa denarja, čeprav se obljube o denarni pomoči vlečejo iz leta v leto. Kljub temu je Turistično društvo Kostanjevica v preteklem letu izpolnilo začrtane naloge. Po besedah predsednice društva Marjete Jankovič so sodelovali pri pripravi koledarja prireditev, vključili so se v urejanje in čiščenje okolja, aktivno so se vključili v praznovanje krajevnega praznika, ponatisnili so turistične informacije o Kostanjevici, z reklamnim materialom so sodelovali na primorskem sejmu obrtnikov in podjetnikov in na sejmu turizma Gost - tour v Mariboru, kar je v obeh primerih omogočila Turistična zveza Novega mesta. Sodelovali so na kostanjeviški noči, udeležili pa so se tudi Krškovaških iger. Društvo je sodelovalo tudi pri izbiri turističnega znaka Kostanjevice, uradna predstavitev bo aprila, in pri pripravah kataloga in zloženke Kostanjevice. Udeleženci letnega občnega zbora so izrazili pomisleke, da bo katalog namenjen visokemu turizmu, ne pa turistom, ki za podatke o Kostanjevici ne bodo pripravljeni odšteti nekaj sto tolarjev. T. G. Država Kerinov Grm Romi v Posavju BREŽICE, KRŠKO - V brežiški občini si belijo glave, kje naj naselijo Rome, da bo prav za vse. Stvari so težke, mogoče pretežke. Potem ko je pred dvema letoma Dobova zahtevala od občine izgon Romov s svojega ozemlja, se zdaj oglašajo Cerklje ob Krki. Tej krajevni skupnosti ni do tega, da bi njeno ozemlje postalo zatočišče Romov od vsepovsod. Romi so še in zmeraj bolj na ozemlju KS Cerklje ob Krki. Tam jim je, kot kaže, tako všeč, da so se odpovedali svojemu stoletnemu popotništvu in so začeli zidati hiše. Drugi, ki niso Romi, če čudijo in jezijo ob taki romski podjetnosti, češ, kako je mogoče, da gradijo s tako lahkoto. Mnogi izmed teh jeznih ljudi se tudi smejejo državi, ki piše pol- ali nepismenim Romom odločbe za nujno odstranitev na črno postavljenih zidov. Čas, ko si v Brežicah pišejo zahteve o selit\’i Romov in odločbe o rušitvah romskih hiš, dela za Rome. Ti gradijo še hitreje, kot teče čas, kar velja ne samo za brežiško, ampak tudi za sosednjo krško občino. Lep primer take uspešnosti je romsko naselje Kerinov Grm v krški občini. Zbili in kasneje sezidali so ga na črno sredi ravnih njiv, daleč zunaj meja obstoječih naselij. In vendar je videti, da Kerinov Grm ostaja tam za vse čase. Ko ga bodo legalizirali, bo še enkrat padla na kolena pravna država Slovenija in bo postala nekako suverena država Kerinov Grm. Tako bodo nepismeni Romi, ki so do včeraj znali podkovati le konja, bolj pametni od pravno in še kako podkovanih ministrov. M. LUZAR GLEDALIŠČE IN MEDALJE CERKLJE OB KRKI - Vojašnica Cerklje ob Krki in 2. pehotni bataljon 22. brigade pripravljata ob zaključku usposabljanja prve generacije vojakov gledališko predstavo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani. Predstava, ki je namenjena vojakom in drugim obiskovalcem, bo na sporedu v soboto, 12. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Cerklje ob Krki. Nastopili bodo člani Delavskega kulturnega društva Senovo. Pred predstavo bodo bo 19. uri na post-rojitvenem prostoru cerkljanske vojašnice najboljši vojaki prejeli medalje Slovenske vojske. KONCERT GLASBENE ŠOLE KRŠKO - Simfonični orkester Glasbene šole Krško bo organiziral svoj letni koncert, ki bo v soboto, 12. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu Krško. Izvajali bodo dela Schuberta, Dvoraka, Saint Saensa, Sibeliusa, Mancinija, Schonberga in J. Gregorca. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Ali nastaja posebna romska vas? VODA POD CESTO - Sneženje v zadnjih dneh je bilo kljub pričakovanjem vsaj majčkeno presenečenje tudi za voznike na cestah. Ker sta dež in sneg zagotovila kar nekaj vode v kratkem času in ker je voda s seboj nosila tudi trdno (ob)cestno nesnago, so ponekod postale preozke tudi odtočne kanalizacijske luknje. Tako je bilo tudi v podvozu pod magistralno cesto pri Krškem. Tit so avtomobili zjutraj vozili skozi nekaj centimetrov visoko vodo, ki pa je kmalu izginila. (Foto: L. M.) V Brežicah naj bi do junija nastal predlog, kam naseliti Rome - Vlada se izmika -Romi v Gazicah gradijo na tuji zasebni zemlji - Do junija ne rušitve ne širitve BREŽICE - V Brežicah naj bi do junjja nastal predlog, kam naseliti Rome. S pripravo omenjenega načrta se mudi, ker je vse več napetosti med Romi iz naselja Krušče v Gazicah pri Cerkljah ob Krki in domačini iz okolice. Predlog za naselitev cerkljanskih Romov bo dobil v presojo tudi brežiški občinski svet. V Cerkljah domačine moti, da romsko naselje postaja vse večje in da je v njem vedno več zidanih bivališč. Zahtevajo, naj bi oblasti preprečile vse bodoče gradnje v tem romskem taboru. Ob tem predlagajo, naj bi vsaj nekaj romskih družin razselili po občini in jim dali zemljo, kjer bi delale in se tako postopno navzele navad drugih ljudi. Vprašanje je, kako na cerkljanske predloge o razseljevanju Romov gledajo drugi kraji v brežiški občini. Videti je, da bi jim bilo kar všeč, če bi Romi ostali tam, kjer živijo zdaj, kar pomeni tudi v naselju Krušče. Brežičani bodo vsekakor morali sami najti rešitev, saj od vlade ne morejo pričakovati odrešilnega predloga. Doslej je že večkrat postalo jasno, da Ljubljana rada ostaja čim dlje od romskega vprašanja. To se je potrdilo med drugim leta 1994, ko se je nekega pogovora o romih v Brežicah udeležil tudi Peter Winkler, direktor urada za narodnosti pri vladi Republike Slovenije. Urad se je takrat zvito izmaknil, ko so ga vprašali, ali naj Rome razselijo ali naj jih strpajo v posebna romska naselja. Predlagal je namreč, naj končna rešitev vsebuje vsake od obeh možnosti po malo, odvisno od tega, koliko je katera romska družina že pripravljena živeti “po naše”. Zdaj Brežice nimajo kam umakniti cerkljanskih Romov, saj nimajo pripravljenih rezervnih romskih naselij. Kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci v Brežicah župan in sodelavci, izvajajo postopke za spremembo občinskih prostorskih načrtov. Po tej poti bi prišli do 19 možnih lokacij, izmed katerih bi občinski svet izbral najprimernejšo. Dejst- • Pred junijem, ko naj bi občinski svet dobil na mizo vročo juho, imenovano romsko vprašalne, se bo očitno dogajalo še marsikaj. Vsaj dvoje se v tem času ne bo zgodilo, kot kaže. Župan je na konferenci namreč rekel, da ne bodo podirali obstoječega naselja v Cerkljah in da tam ne bodo dovolili novih gradenj, vse to do junija, ko naj bi občinski svet odločil o usodi romskega naselja. vo pa je, da manjka primernih zazidljivih območij. Prostor za bivanje Romov je sploh zgodba zase. Romske Krušče so nastale in se širijo na območju, ki je v postopku denacionalizacije. M. LUZAR / $ \ § Številke govorijo Vino poznano, mesnine pa še ne V metliški kmetijski zadrugi so uspešno zaključili minulo leto - Premalo grozdja • Denar za obnovo vinogradov - Več pozornosti predstavitvi metliških mesnih izdelkov METLIKA - V metliški kmetijski zadrugi ocenjujejo preteklo leto kot uspešno, saj so z otvoritvijo velike grosistične in diskontne prodajalne pijač, mesa in mesnih izdelkov v Ljubljani zaključili podobo Kmetijske zadruge. Ib prodajalna meri kar 3.300 kvadratnih metrov, kar je več kot vse ostale zadružne trgovine v Metliki. odkupila vse tržne presežke. DOLGOTRAJNO BREZPOSELNI - Po podatkih zavoda za zaposlovanje je na območju Dolenjske in Bele krajine med brezposelnimi kar 58 odst. takih, ki na zaposlitev čakajo že več kot eno leto. Med 6144 prijavljenimi brezposelnimi jih 19,9 odst. išče prvo zaposlitev. NAJMANJŠA INFLACIJA -Marca so se cene na drobno, kljub temu da so se podražili naftni derivati, povečale le za 0,3 odstotka. Letošnja tromesečna inflacija je 1,8-odstotna, letna inflacija glede na lanski marec pa 7,4-odstotna. Glede na začetek leta 1990 so se cene na drobno povečale za 105,8 odst. VEČJE PLAČE - Lani so plače na zaposlenega realno porasle za 4,9 odstotka: v gospodarstvu za 3,98 odstotka in v negospodarstvu za 6,4 odstotka. Povprečna bruto plača v gospodarstvu je znašala 129 tisoč, v negospodarstvu pa 156 tisoč tolarjav. NAJVEČJI ZASLUŽEK - V mesecu marcu so med tistimi, ki trgujejo z vrednostnimi papirji, največ pridobili imetniki delnic Dadasa, katerih vrednost je zrasla kar za 47 odst, imetniki Krkinih delnic so izgubili 18,7 odst. vrednosti. Kdor je za en mesec vezal tolarje na banki, je pridobil 1,1 odst. DOVOLJENJA TUJCEM -Ob koncu februarja je imelo na Dolenjskem in v Beli krajini veljavna delovna dovoljenja 1.440 tujcev. Osebnih delovnih dovoljenj je bilo 555. Tudi sicer so poslovno leto v zadrugi zaključili z dokaj velikim dobičkom, čeprav so kmetom še * V letošnjem letu v kmetijski zadrugi načrtujejo, da bodo poleg odplačila dela posojila uredili še trgovsko-servisni center v Mestnem logu, posodobili informacijski sistem ter precej denarja namenili za investicijsko vzdrževalce objektov. Nadaljevali bodo z obnovo lastnih vinogradov. Letos naj bi jih obnovili 2 ha, tako da bodo postopoma vseh 25 ha spremenili iz teras v vertikalne nasade. V Mestnem logu bodo posodobili sušilnico za žito, da ne bo več negodovanj sosedov. Zanimanje za sušenje se namreč povečuje in lani so posušili že 1.500 ton žita. doplačali kmetijske pridelke, izplačali delavcem plače po kolektivni pogodbi in denarne spodbude. V lanskem letu je zadruga BREZPOSELNOST RASTE NOVO MESTO - Na območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje Novo mesto je bilo konec februatja prijavljenih 6.144 brezposelnih oseb. Število brezposelnih v dolenjskih in belokranjskih občinah se je tako v prvih dveh mesecih letošnjega leta zmanjšalo za 2,4 odstotka, glede na lanski februar pa je brezposelnost večja za 2 odstotka. Najbolj se je brezposelnost povečala v upravni enoti Črnomelj (11,1 odst), v Metliki je večja za 9,2 odst, medtem ko je v Novem mestu in Trebnjem manjša za 0,8 oziroma 3,5 odstotka. V akvakulturi med zadnjimi O ribištvu in vzreji rib poučujejo študente na biotehniški fakulteti, saj gre za posebno živinorejo, ki je - presenetljivo - po pridobitku beljakovin na tretjem mestu, za mesom goveda, prašičev in drobnice ter mlekom. Ak-vakultura, kot se tudi imenuje vzreja rib in drugih vodnih živali, je podcenjevana, to pa velja zlasti za Slovenijo, ki ima še na tisoče in tisoče hektarjev premalo izkoriščenih vodnih površin, primernih za ribogojstvo. Hranilna, predvsem beljakovinska vrednost ribjega mesa je splošno znana, pa vendar je pri nas poraba presenetljivo majhna in zato poglaviten razlog za tako slabo razvito akvakulturo. Seveda se ne moremo primerjati z izrazitimi obmorskimi deželami, kjer se poraba rib na prebivalca približuje še stotim kilogramom na leto (Islandija 92, Japonska 86), toda vseeno ne bi pričakovali tolikšnega zaostanka, saj premoremo morje, jezera, reke in ribnike. Slovenec poje na leto v povprečju manj od 5 kg rib, sladkovodnih in morskih, za nami pa zaostaja samo še Albanija, ta evropski simbol zaostalosti. V vseh naših ribogojnicah zredimo manj kot 1000 ton rib, v morju, rekah in jezerih pa jih ribiči nalovijo nekaj čez 8.000 ton - in to je vse. Ribolov je bil že od pamtiveka vir dobre in zdrave hrane. Tudi nekaj tradicije premoremo, zlasti če se spomnimo pionirja slovenskega ribištva slikarja Ivana Fran-keta, ki je pred 115 leti pri nas prvi opravil umetno drst in sploh imel velike zasluge za začetek organiziranega ribogojstva ne le pri nas, temveč tudi širše. Poseben zagon je ribogojstvo dobilo po drugi svetovni vojni, ko se je množično razmahnilo športno ribištvo, urejenih pa je bilo tudi več ribogojnic. Industrializacija je žal uničila mnoge vodotoke in jih spremenila v kanale industrijskih odplak, s tem pa močno škodovala ribištvu in akvakulturi. Zadnja leta je bolj izostrena ekološka zavest le začela stvari spreminjati na boljše. Z zasebno iniciativo se je začela tudi ponudba rib izboljševati, uveljavlja se prodaja že očiščenih rib itd., ker vse vzbuja upanje, da se bomo na tern področju sčasoma le otresli zadnjega mesta in bolje izkoristili ponudbo narave. M. LEGAN Samo cena grozdja pa je bila za 66 višja kot leto poprej, a kljub temu niso dobili toliko grozdja, kot bi ga v vinski kleti lahko sprejeli. Kmetijska zadruga spodbuja svoje člane, da obnovijo vinograde. Tako daje za obnovo starega vinograda po 200.000 tolarjev za hektar, za zasaditev vinograda na novo pa po 300 tisočakov za hektar. Tudi zaradi tega seje zanimanje za obnovo vinogradov povečalo, doslej pa so sklenili za 5 ha pogodb. Pri predelavi mesa so bili po besedah direktorja KZ Metlika Ivana Kureta rezultati v preteklem letu slabši, kot so načrtovali. To pa predvsem zaradi zelo moč- ne konkurence na tem področju, “Medtem ko smo izdelke delali iz dobre domače surovine, so večji zasebniki in predelovalna industrija uporabljali slabše uvožene surovine. Pri vinu se je že uveljavila naša blagovna znamka, ki slovenskemu kupcu nekaj pomeni. Pri mesu in mesnih izdelkih pa tega še ni, zato bomo letos posvetili večjo pozornost tudi predstavitvi blagovne znamke za metliške mesne izdelke, kot so barje-ni izdelki, poltrajne salame in suhomesnati izdelki,” pove Ivan M. BEZEK-JAKŠE PRAVNA svetovaInžca Svetuje odvetnica Marta Jelačin Izšel koledar prireditev Za Dolenjsko in Belo krajino NOVO MESTO - Dolenjska turistična zveza je v sodelovanju z novomeško upravno enoto in TI C Novo mesto izdala koledar prireditev z ostalimi informacijami za leto 1997 za Dolenjsko in Belo krajino. V brošuri so na 30 straneh zbrane osnovne informacije o turističnih, športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah v letošnjem letu, od za turista in tudi domačina koristnih in zanimivih informacij pa lahko v brošuri najdete podatke o občasnih in stalnih razstavah različnih galerij in razstavišč, o sejmih, o organiziranih planinskih izletih, o kulturnih, naravnih in zgodovinskih znamenitostih, o turističnih izletih, gostilnah, rekreacijskih možnostih in še marsičem, kar bi utegnilo zanimati gosta in mu bo lahko dober vodič na poti po naših krajih. Koledarje bil predstavljen že na sejmu Alpe Adria, Kjer je bil odziv nanj precej boljši kot pretekla leta, kar ne čudi, saj je tokrat obsežnejši in boljši od dosedanjih. Motenje lastninske pravice VPRAŠANJE: Ob njivi raste gozd. Sprašujete, koliko stran oz. na njivo smejo segati veje in kdo je dolžan oz. sme sekati gozd. Koliko stran od meje, od zelenjavnega vrta se sme posaditi sadno drevje? ODGOVOR: Po starem občem državljanskem zakoniku, ki v omejenem obsegu velja še danes, sme vsak zemljiški lastnik izruvati korenine tujega drevesa iz svojega sveta in odsekati ali drugače porabiti veje, ki vise v njegov zračni prostor. Če lastnik drevesa prepreči ali prepove prizadetemu lastniku sosednje nepremičnine, da izvrši svojo pravico (čeprav je to dolžnost lastnika drevesa), lahko ta s tožbo zahteva dopustitev odstranitve vej in korenin. Treba pa je poudariti, da v smislu 5. čl. Zakona o lastninskih razmetjih prizadeti lastnik s tožbo lahko zahteva od soseda, da odstrani veje ali korenine drevesa le takrat, kadar je do seganja vej v zračni prostor ali do rasti korenin v njegovo zemljišče prišlo zaradi aktivnega ravnanja lastnika drevesa (npr. nova nasaditev). Sosed bi v primeru tožbe moral tudi dokazati: daje s tem, ko segajo veje čez njegovo nepremičnino, uporaba te nepremičnine čez mero prizadeta, in sicer čez tisto mero, ki je glede na naravo in namen ter glede na krajevne razmere običajna, ali da mu zaradi te rasti v njegov zračni prostor nastaja znatnejša škoda. Da pa bi vse te lepe besede prešle tudi v prakso, moramo biti budni vsi ljudje, na tej in na oni strani sodnih klopi. Evropska turistična delavnica Od 9. do 13. aprila bo na Otočcu mednarodna delavnica o okolju prijaznem turizmu na podeželju OTOČEC - V sredo, 9. aprila, se bo na Otočcu začela mednarodna turistična delavnica za oživitev okolju prijaznega turizma na podeželju na območju srednje in vzhodne Evrope. Delavnico denarno podpira Evropska komisija, organizirata pa EČOVAST (Evropski svet za razvoj in obnovo vasi ter manjših mest) ter podjetje Ecotorism Ltd iz Velike Britanije, na pomoč pa ji bosta priskočila združenje Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine in območna gospodarska zbornica Novo mesto. Omenjeni projekt je nastal zaradi želje številnih srednje- in vzhodnoevropskih držav, da bi okrepile svoja gospodarstva ter da VITA IN FISCHER TREBNJE - Trebanjsko zasebno podjetje Vita je genearlni zastopnik svetovno znanih firm športne opreme Fischer in Cebe za Slovenijo, za uveljavljanje omenjenih blagovnih znamk pa skrbi tudi tako, da opremlja številne mlade smučarke in smučarje. Za tiste cicibanke in cicibane, ki tekmujejo s smučmi Fischer, bo Vita v soboto, 12. aprila, na Rogli pripravila tudi tekmovanje v veleslalomu, na prireditvi pa bo nastopila tudi demonstracijska skupina Zveze vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. bi vire prihodkov prenesle na lokalno raven in vzpodbujale razvoj turizma na podeželju. Med za turiste privlačna bogastva naravne in kulturne dediščine prištevajo lepote podeželja in tamkajšnjo raznolikost živalstva in rastlinstva, zgodovinske kraje, mesta in zgradbe ter arheološka najdišča. Zavedati seje treba, da množični turizem na taka območja ne sodi, saj bi z njim hitro porušili ravnovesje nardeili nepopravljivo škodjo ter s tem domačemu prebivalstvu namesto dobička prinsli le grenko izkušnjo. Do tega prihaja, ko obiskovalci ali ne spoštujejo dediščine ali pa jih je več, kot jih določena turistična točka lahko prenese brez škode. Na mednarodni delavnici na Otočcu bo tako največ govora prav o tem, kako pri razvoju turizma upoštevati značilnosti naravne in kulturne dediščine, kako ustreči zahtevam njihovih zmogljivosti, kako lokalno usmeriti in nadzorovati razvoj, ki naj bi prinesel neposredne koristi predvsem lokalnemu prebivalstvu, ter pri tem upoštevati tudi varovanje okolja. Na Otočcu bodo med drugim predstavili tudi dolenjsko-be-lokranjski projekt, bolgarski projekt Po poteh dediščine Dobroud-ja, do 13. aprila pa se bodo za govorniškim pultom zvrstili številni tuji in domači strokovnjaki. I. V. BORZNI KOMENTAR Polžje padanje tečajev Na žalost tudi pretekli teden ni prinesel težko pričakovanega premika tečajev v pozitivno smer in oživitve trgovanja. Za borzne posrednike je bolj kot samo padanje tečajev moteč dolgčas, ki že nekaj tednov vlada na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Čeprav tu in tam monotonijo polževega padanja tečajev prekine kakšen popravek vrednosti tečajev navzgor, so to žal le prebliski brez kakršnekoli trdnosti in trajanja. Investitorjem, ki so kupovali precej drage papirje, tako ne preostane drugega, kot da upanje za oživitev trgovanja prelagajo za nedoločen čas. Na borznem trgu je bila najbolj prometna delnica družbe Lek, tečaji pa so se gibali v relativno širokem razponu med 21.650 in 26.000 tolarji. Z delnicami SKB banke, ki jih običajno omenjamo kot najbolj prometne delnice bank, se večino preteklega tedna ni trgovalo zaradi presežne 30-odstotne omejitve padca enotnega tečaja. Trgovanje bo zadižano do objave sporočila javnosti o vzrokih za spremembo tečaja, po vsej verjetnosti pa se banki z objavo v trenutnih borznih razmerah ne mudi pretirano, saj skoraj vsak dan trgovanja prinese do- daten padec tečajev. Tako je razlika med ceno delnice v tujini (glede na ceno GDR se giblje okoli 107.000 tolarjev za delnico) in doma vsak dan večja, vendar zaradi predpisov, ki veljajo v Sloveniji, arbitraža med domačimi in tujimi trgi ni mogoča. Na odprtem trgu C je bilo daleč največ trgovanja ponovno z delnicami Krke. Tudi pri njih je čutiti večji pritisk prodajalcev, tako da enotni tečaj počasi, a vztrajno drsi navzdol in se prib-li-žuje 16.000 tolarjem za delnico. Izmed bolj prometnih naj omenim še delnice Mercatorja, Istrabenza, Cetisa in Heliosa, medtem ko z večino ostalih delnic ni bilo omembe vrednega trgovanja. Veliko več živahnosti je bilo zaslediti pri kuponih blagajniških zapisov pete in šeste izdaje, kar je povezano s pričakovanji nekoliko višje inflacije, povezane s podražitvijo bencina. Kuponi pete izdaje so se tako v preteklem tednu podražili kar za 39 odstotkov, šeste izdaje pa za 21 odstotkov. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Glavni trg 10, Novo mesto Tel.: 068/323-553, 323-554 AVTOMOBILSKA POMLAD - Prodajalci Renaultovih avtomobilov so zadnji četrtek, petek in soboto na široko odprli vrata svojih salonov in številnim obiskovalcem pokazali svojo pomladansko ponudbo. Novi salon firme TPV Avto v Novem mestu je te dni obiskalo veliko ljudi. Nekateri so si Renaultovo ponudbo osebnih in gospodarskih vozil samo ogledali, veliko jih je avtomobile tudi preizkusilo, precej avtomobilov pa so v teh dneh tudi prodali. Kot je povedal direktor TPV Avta Slavko Sever, so v hipu prodali celotno kvoto cenovno posebej ugodne pomladne serije tvvin-go wind s platneno streho. Nasploh gre twingo izvrstno v prodajo. Prav tako clio in megane. Razstavili so tudi novo serijo clia z imenom fidji, celotno družino megane ter prenovljena safrane in espace. (Foto: A. B.) SADNO-ZELENJ A VNI VRT - V novi živilski prodajalni krškega Agro-centra - odprli so jo prejšnji teden pri Petrolovem servisu na Vidmu v Krškem - še posebej potrošnike pritegne oddelek s pestro izbiro sveže zelenjave in sadja. Na približno 500 kvadratnih metrih površin sta tudi priročna hladilnica in veleprodajni oddelek. Trgovina je pomembna pridobitev za oskrbo Krčanov, direktor Janko Bostele pa zagotavlja, da bo vselej dobro založena. (Foto: M. Vesel) TUDI SADIKE !Z LASTNE PROIZVODNJE - Zasebno podjetje Evro-saa, ki trna največji sadovnjak v Sloveniji, je od 1. marca povečalo svojo ponudbo. V trgovini pred vhodom v hladilnico, kjer je bilo med sezono mogoče kupiti sadje, so sedaj uredili trgovino, v kateri ponujajo zaščitna sredstva za varstvo rastlin ter druge pripomočke za vinogradnike, sadjarje in vrtičkarje, še letos pa naj bi ponudbo obogatili z enološkimi sredstvi. Poleg semen in gnojil ponujajo tudi sadike koščičarjev, predvsem pa jabolk in hrušk ki jih vzgajajo v lastni drevesnici v Žadovinku. Po besedah direktorja Evrosada Ivana Kozoleta jih sedaj letno vzgojijo 150 tisoč, že prihodnje leto pa želijo to število povečati na 250 tisoč. (Foto: T. G.) Pravi hibrid, ne maček v Žaklju Težak, a nujno potreben izbor iz množice priporočenih koruznih hibridov Koruza je najbolj razširjena rastlina na slovenskih poljih, saj je z njo posejanih preko 100.000 ha njiv, še večji delež pa zavzema na območju Dolenjske, Iger prevladuje živinoreja in je silažna koruza poleg sena glavna voluminozna krma za živino. razredov 100 do 400. Najranejše z najkrajšo rastno dobo iz razreda 100 priporočamo za poznejšo, strniščno setev ali višje lege. Iz tega razreda so najbolj znani BC DROBNICA ST. 1 SLOVENJ GRADEC - Prva letošnja številka strokovne revije za rejce in ljubitelje drobnice prinaša članke o nalezljivi šepavosti pri ovcah in kozah, porodu pri drobnici, zajedalskih boleznih, jedilnih lastnostih bravine, burski kozi, finančnih posegih v kmetijstvo v prvem letošnjem polletju ter več društvenih vesti in poročil. Cena posameznega izvoda je 300 tolarjev, letna naročnina pa 1.200 tolarjev. REZULTATI ZNANI V PETEK ŠENTJERNEJ - Društvo vinogradnikov Šentjernej je v petek, 21. marca, pripravilo ocenjevanje vina. Vinogradniki so prinesli rekordnih 143 vzorcev, od katerih je bilo več kot polovica cvička. Rezultati ocenjevanja bodo razglašeni v petek, 4. aprila, ob 20. uri v osnovni šoli, prireditev pa bosta popestrila tudi degustacija in predavanje inž. Katarine Merlin, svetovalke za vinarstvo, ki bo spregovorila o letniku, opozorila bo na napake pri pridelavi vin in kletarjenju ter dala napotke, da bo prihodnji letnik vina še boljši. ŠKODA JE, PLAČNIKA PA NE LOŠKI POTOK - Žled, ki je preteklo zimo ogrožal gozdove. Po prvih ocenah v občini Loški Potok ni napravil večje škode. Je pa kljub temu precejšnja in opazna šele sedaj, ko so se začela in-fenzivna gozdna dela. Večja škoda je nastala na gozdnih in občinskih cestah, ki pa še ni odpravljena in jo ocenjujejo na najmanj 3 milijone tolarjev. Veliko škode so utrpeli prebivalci občabranskih vasi na sadnem drevju in bi nujno za obnovo potrebovali pomoč. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-niu so imeli naprodaj 80 prašičev, starih do 3 mesece, 60 v starosti 2 do S mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 40 po 430 do 450, drugih 30 po 310 do 350, tretjih Pa 10 po 210 do 250 tolarjev kilogram žive teže. Da pa ne bi kupovali mačka v Žaklju, bi svetovala, da izbirate izmed hibridov, ki so uvrščeni na priporočeno sortno listo. To so hibridi, ki so prešli uradna večletna preizkušanja na različnih lokacijah Slovenije, prikazani pa tudi posameznih poskusih pri kmetih. Ker pa je tudi na priporočeni sortni listi večje število hibridov, je najbolje, da se posvetujete s kmetijskim svetovalcem in izberete primeren hibrid za vaše razmere pridelovanja. Hibridi so razvrščeni glede na dolžino rastne dobe v FAO razrede. Hibrid enega razreda se loči od naslednjega v dolžini rastne dobe za približno 14 dni. V naših razmerah se pridelujejo hibridi iz Ocenjevanje slovenskih vinskih kleti Se eno tekmovanje LJUBLJANA - ČZD Kmečki glas, Ljubljanski sejem in Zveza društev vinogradnikov Slovenije Vinis letos prvič pripravljajo ocenjevanje slo-venskih zasebnih vinskih kleti. S tem želijo spodbuditi vinogradnike in kletarje tudi k oživljanju teh objektov v novih oblikah - od vinotočev do kmetij odprtih vrat, povezanih s kulturno etnološko tipiko posameznih območij naše dežele. Petčlanska komisija bo ocenjevala dostopnost, urejenost, razporeditev, čistočo in ohranjanje kulturne dediščine, pri svojem delu pa tudi svetovala, knj naj bi lastniki kleti izboljšali in popravili. Glavni pokrovitelj akcije je Ljubljanski sejem, zmagovalce pa bodo razglasili na sejmu Vino, ki bo od 3. do 7. junija v Ljubljani, ter jim podelili nagrade in priznanja. Komisija naproša vinogradnike in vinarje, naj se čimprej prijavijo pri svojih kmetijskih svetovalcih oz. društvih vinogradnikov. Razpis je bil objavljen v Kmečkem glasu 19. in 26. marca, podrobnejša navodila pa je moč dobiti še po telefonu (061) 17-35-351. kmetijski nasveti V krompirju motika premalo? Krompir ima med svojo rastjo na njivi veliko nadležnih tekmecev za življenjski prostor, hrano in svetlobo. Po konkurenčnosti so zlasti nevarni širokolistni pleveli, kakršni so navadni PleŠec, loboda, njivski osat, metlika, dresni, jetičniki in slak, pa ludi ozkolistni, kot so zloglasna plazeča pirnica, srakonja, koleba in muhviči. Te rastline lahko povsem zadušijo kulturno rastlino, zato je vartvo pred njimi nujno. Vedno aktualno je vprašanje, ali pri pridelovanju krompirja 2adošča mehansko zatiranje plevela, torej okopavanje, aji pa je res neizbežna uporaba kemičnih pripravkov - herbicidov. Žal mo- , ________uporaba kemičnih pripravkov ____________ l'ka in okopalmk zadoščata le v izjemnih primerih, vsekakor pa neuporaba herbicidov terja več delovnih operacij in s tem večjo Porabo ročnega dela, ki več stane. Gotovo si velike, sodobne in * zmanjšanju pridelovalnih stroškov stremeče pridelave krompirja za zdaj ni mogoče predstavljati brez herbiciodv, pa naj smo s® tako nezaupljivi do njih. Vsekakor je treba stremeti k manjši uporabi kemičnih pripravkov, to pa pomeni predvsem o njh več vedeti. V Sloveniji |® ta čas naprodaj 16 različnih herbicidov za zatiranje plevela v krompirjevem nasadu in vsak izmed njih ima svoje zahteve oz. prednosti. Pred vznikom plevelov, torej ob sajenju krompijra, 'ahko poljedelec uporabi naslednje herbicide: gesagard 50 WP, Prohelan-T, promepin 500, promepin KS-50, racer 25-EC, senior, patoran 50 WP in stamp 330 E. Po vzniku, torej potem ko se ze vidi, koliko bo njiva v resnici zapleveljena, lahko uporabi Naslednje pripravke: basagran 600, basagran forte, focus ultra, ■asilade super, agil 100 EC, grasidim, reglone 14 in basta 15. Poslednja uva herbicida se uporabljata proti koncu rasti, ko je 'reba pred izkopom njivo očistiti krompirjeve cime. Odveč je opozarjati, daje treba pri uporabi herbicidov izjemno natančno spoštovati na emlalaži napisana navodila. Mnenja o tem, ob kakšni zapleveljenosti je treba kombinirati tbehanično zatiranje (obdelavo) in herbicid, so deljena. Nekateri raziskovalci trdijo, daje kemično ukrepanje upravičeno že pri 5 plevelnih rastlinah na dvadratnem metru krompirjevega nasada, drugi pa priporočajo do štirikrat višjo mejo. Ocenimo sami! Inž. M. L. 175 in novejši, kot so: impact, aura, matilda, DK 250, bahia. Vse so poltrdinke, razen BC 175, primerne za pridelavo zrnja, aura in mitilda tudi za silažo. Hibridi iz druge polovice razreda 200, začetek 300, so primerni za normalno setev v začetku maja in predvsem za zrnje. Najbolj • Ni pa vse odvisno samo od izbire hibrida. Zemlja mora biti pravočasno in dobro pripravljena, primerno oskrbovana z rastlinskimi hranili. Predvsem pa seme natančno posejmo z upoštevanjem priporočenega sklopa rastlin na površino. Kljub temu da jo lahko sejemo zaporedoma na isti njivi, nam bo zelo hvaležna za primeren kolobar. Pri vsem tem ne pozabimo na škodljvii vpliv nezaželejnih rastlin, plevelov in ustezno ter pravočasno ukrepajmo! znana sta dea in helga, slednja tudi za silažo. Pri pridelkih in kvaliteti jima močno konkurirajo novejši IG 22.44, lotus, litra, fa-nion in BC 222, primeren tudi za silažo. Na začetku razreda 300 je mirna za silažo, LG 23,10 za zrnje in silažo, na sredini razreda 300 rais-sa, kot kvaliteten hibrid za silažo ali zrnje, za intenzivne pridelovalce, kot tudi hardis za zrnje. Fant 36 je primeren tudi za slabše pridelovalce koruze. Razred 300 zaključuje najblj razširjeni hibrid eva, novejši hibrid, ki se uveljavljale furio. Oba primerna za zrnje ali silažo. Najbolj roden v lanskem MLEKO NI KUŽNO BRUSELJ - Bolezen norih krav (BSE) že leto dni straši po evropski celini, pa o njej še vedno ni vse znano, kaj šele dokazana domneva, da se prenaša na človeka in pri njem izzove Creutzfeld-Ja-kobovo živčno bolezen. Te dni je znanstvena veterinarska komisija Evropske zveze v svojem poročilu zanikala možnost, da bi se človek okužil s pomočjo mleka obolele krave. Tudi uživanje mlečnih izdelkov brez kakšnih drugih dodatkov živalskega izvora ne pomeni nobenega tveganja za zdravje človeka. Te ugotovitve se ujemo tudi z izsledki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). letu na našem območju po pridelku zrnja je stira. Začetek 400 pa začenjajo LG 23.50, priporočen bolj za zrnje, earla za silažo, ma-rista za oboje. Poznejši hibiridi se ne priporočajo, ker so prepozni in ne dozorijo pravočasno in imajo ob spravilu preveliko vlago. MARJETA UHAN Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto DIPLOMA ZA CVIČEK - Kaj so pridelali, so ocenili tudi člani Društva vinogradnikov Cerklje ob Krki. Od 66 vzorcev je bilo dve tretjini cvičkov. Najboljšega je pridelal Karol Andrejaš iz Hrastja, ki ima vinograd v Ivandolu. Sicer pa društvo združuje 80 članov, vino pa pridelujejo predvsem na Piro-škem vrhu, v Peklu, na Vitovcu, v Mrslavskem gaju, v Gadovi peči in še nekaterih okolišnih goricah. (Foto: M. Vesel) Izrecna prepoved škropiv, ki so strupene za čebele Ostre kazni za kršitelje V marcu, ko se začne prebujati narava, je pravi čas za zaščito sadnih nasadov pred škodljivimi insekti in glivicami, ki prezimujejo v drevesnem lubju. Čas te zaščite žuželk, ki i podrasti ■ NI GA ČEZ DOBER NASVET Odločilen je čas Priporočilo za pomladansko škropljenje drevja in trte BRESKOVA KODRAVOST -Proti tej najnevarnejši breskovi bolezni zelo dobro deluje cupra-blau Z, s katerim prvič škropimo (v 0,8-odstotni koncentraciji), ko terminalni brsti nabreknejo, drugič pa v 0,5-odst. koncentraciji, ko nabreknejo še preostali brsti. ŠKRLUP - Zoper to najbolj škodljivo glivico na jablanah in hruškah se obnese škropljenje s cuprablauom Z v 0,8-odst. koncentraciji, ko se brsti napenjajo, drugič pa, ko se začenjajo pojavljati konice zelenih lističev. S preventivnim škropljenjem je treba nadaljevati skoraj skozi vso rastno dobo. ČRNA PEGAVOST - Cupra-blau Z je učinkovit tudi kot pred-pomladansko škropivo za zatiranje črne pegavosti na vinski trti. Pripravek je najbolj učinkovit, preden poženejo očesa, njegova prednost pa je, da se težko izpira, je obstojen in ni strupen za čebele. Inž. NANDE OSOJNIK Cinkarna Celje nasadih nabirajo prvo medičino in cvetni prah. Ob nepravilni uporabi zaščitnih sredstev ter nepravočasnem škropljenju lahko pride do velikega pomora čebel in drugih koristnih žuželk, ki jih je dolga zima že tako močno razredčila. V Sloveniji je dovoljen promet za več kot 100 raznih kemičnih pripravkov samo za sadjarstvo in vinogradništvo. V zadnjih letih pa je vse več želja po biološkem in ekološko čistejšem pridelovanju sadja in hrane. Za učinkovito zaščito je slovenska stroka za integrirano varstvo rastlin izbrala in dovoljuje le do 40 kemičnih sredstev. Od tega do 20 fungicidov, do 12 insekticidov, do 3 akaricide in do 5 herbicidov. Vse to so sredstva, ki so ob pravilni uporabi manj škodljiva za naravo. Seznam teh sredstev lahko dobimo na vseh centrih kmetijskih svetovalnih služb. Vse strokovne nasvete in navodila pa lahko dobimo na tel. št. 9823. Škropimo vedno proti večeru ali zgodaj zjutraj, ko je cvetje podrasti zaprto in so čebele v panjih. Nikoli ne škropimo na pamet. Koncentracijo in količino škropiva moramo pripraviti dosledno po navodilih proizvajalca. Vsako kemično sredstvo ima predpisano koncentracijo vsaj še 100-odst. varnostni učinek. Insekticide pa uporabimo samo tedaj, ko je napad insektov tako očiten, da bi povzročil občutno škodo na pridelku. Z insekticidi nikoli ne škropimo v času cvetenja sadja in trte, ker zato ni potrebe, preprečimo pa tudi zastrupljanje čebel, ki oprašujejo sadno drevje. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin izrecno prepoveduje v času cvetenja uporabo tistih kemičnih sredstev, ki so strupena za čebele. Posebna Odredba o varstvu čebel tudi prepoveduje uporabo tistih insekticidov, ki imajo oznako “Strup za čebele” ali “Nevarno za čebele.” Kazni za kršitelje te Odredbe in Zakona o varstvu rastlin so za fizične osebe najmanj 50.000, za pravne osebe in podjetnike pa najmanj 700.000 tolarjev. Inž. JANEZ GAČNIK st. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Kletarstvo tehnika ali umetnost? V prejšnjih dveh sestavkih z enakim naslovom sem obravnaval predvsem bela vina, v tem pa se bom posvetil rdečim. Mnogi vinogradniki bi sedaj najraje precepili bele sorte v rdeče. Dočakali smo, da ljudje znova cenijo rdeče vino in tako je tudi prav. Tako bela kot rdeča vina morajo imeti prostor na trgu in na mizi. V tem času bodo vinogradniki zasadili zopet veliko vinogradov z rdečimi sortami. Enako kot na sajenje rdečih sort, se moramo pripravljati tudi na predelavo rdečega grozdja in kletarjenje rdečega vina. V aprilu ni nič prezgodaj, da se pripravljamo na trgatev. Marsikaj bo treba v zidanicah spremeniti oziroma dokupiti, da bo na razpolago orodje in posoda, ki jo zahtevajo rdeče grozdje, drozga in vino. Za pridelavo kakovostnega in vrhunskega rdečega vina je prvi pogoj kakovostno, zelo zrelo in zdravo grozdje. Na kakovost rdečega grozdja smo lahko vplivali že ob rezi, a tudi z obdelavo skozi celo leto je možno veliko narediti za kakovost rdečega grozdja. Predelava rdečega grozja se začne s pecljanjem. Stroj za pecljanje naj bo tak, da bo delal z gozdjem čimbolj “mehko”, drozga naj bo že na pogled prepoznavna. Jagode, ki so preveč zmrcvarjene, pričajo, da nimamo pravega pecljalnika. Niso dobri stroji, ki najprej grozdje zmeljejo, šele nato odstranijo peclje. Nevarni so tudi stroji z Uieja: dr. Julij Nemanič veliko obrati v minuti, saj s prehitrim vrtenjem preveč poškodujejo jagodno kožico in celo peclje, da se iz njih cedijo v mošt grenke snovi. Namakanje jagodnih kožic v moštu (mace-racija) je zelo pomembno za kakovost vina. Boljše pa je imeti kakšno kad v rezervi, kakor da vam zmanjka prostora ali časa za raztapljanje dragocenih snovi v jagodnih kožicah. Pripo-račam predvsem belo barvo, da lažje opazimo ostanke mošta ali jagod, ki jih je treba pri pomivanju kadi temeljito odstraniti. Prilepljena, osušena jagoda ali kapljica mošta od zgodnje rdeče sorte nam okuži mošt sorte, ki jo trgamo kasneje. Vse preveč rdečih vin je že v jeseni cik-njenih, kar je posledica predvsem nezadostne higiene v zidanici, na orodju, v posodah. Kako dolgo namakati “klobuk” oziroma kdaj je pravi čas za prešanje? Ta tema je še premalo razumljena in mnogi se odločajo za prešanje po treh do štirih dneh, ne glede na to, koliko je mošt obarvan, ali je raz-topljeno dovolj dragocneih snovi iz jagodnih kožic, ne glede na letnik, stanje, kakovost grozdja in kakovst vina, ki ga želimo imeti oziroma ga lahko pridobimo iz svojega grozdja. Prepričan sem, da je ravno namakanje kožic najšibkejša točka pridelave rdečih vin v naših krajih! V tej fazi nastajanja vina lahko pokažemo svojo sposobnost, lahko oblikujemo svoje vino tako, da bomo z njim zadovoljni in da bo imelo pričakovani značaj. Za metliško črnino je potrebno jagodno kožico bolj izlužiti kot za cviček. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ DOLENJSKI ŠAMPANJEC - Vse več dolenjskih vinogradnikov se odloča za pridelavo penečega vina po naravni metodi, dodatnega vrenja v steklenici. Družina Kos z Jesenic na Dolenjskem, ki ima vinograde v okolici gradu Mokrice, se s pripravo penin ukvarja že nekaj let. Črni kos jo imenujejo. Bela penina je pridelana iz boljših belih sort vina, rdeča pa iz cvička. Lepo opremljene steklenice so primemo darilo, vsebina pa za proslavljanje veselih dogodkov. Cvičkov šampanjec je prav gotovo dolenjska posebnost in zasluži pozomsot. Kosovi so letos pripravili blizu tri tisoč steklenic penečega vina, od tega tretjino iz cvička. (Foto: M. Vesel) \helena mrzlim^ gospodinjski kotiček Pretiravanje pri hranjenju Vzrokov za čezmerno otrokovo težo je lahko več. Potrebno je ugotoviti pravi vzrok, ki ne izvira vedno le iz nepravilnih prehranjevalnih navad, ampak tudi iz čustvenih. Poseganje po hrani lahko izvira iz občutka negotovosti, težav v družini ali šoli. Za uspešno hujšanje je potrebno najprej odpraviti osnovni vzrok in nato uvesti v prehranjevalni režim zdravo uravnoteženo prehrano s petimi obroki na dan. Otrok se zredi, če poje preveč, kot porabi energije. Odvečne energije se pretvarjajo v maščobo, ki se nabira pod kožo. Nepravilne prehranjevalne navade z veliko maščobe, sladkorja in bele moke se ponavadi kažejo na vseh članih družine. Rešitev je v temeljiti spremembi družinskih prehranjevalnih navad in razvad. Siljenje otroka s hrano ni vzgojno, saj se pri tem le podreja volji staršev. Tesnoba in stres lahko povečata željo po določenem živilu kot tolažbi (čokolada), in otrok se tega navadi uživati preveč. Vzroki za debelost so lahko tudi bolezenski, vendar so redki. Nenavadno zvečanje telesne teže je pogosto, ko otrok odrašča v mladostnika, predvsem pri deklicah, zaradi normonskin sprememb. To obdobje imenujemo adolescenca. Tedaj so mladostniki še posebej občutljivi zaradi svojega videza, ki je povezan tudi s telesno težo. Najresnejša mladostniška bolezen v zvezi s telesno težo je anoreksija (anorexia nervosa) in bulimija. Pomoč pri navedenih obolenjih je razumevanje, vlivanje volje in krepitev samozavesti. Problemi nastanejo, če ima mladostnik o sebi nerealistčno predstavo o pretirani debelosti in prične s strogimi shujševalnimi dietami. Takšno stanje zahteva najprej posvet z zdravnikom. Prostorska stiska, težave s kadri To so najpogostejši problemi, ki so jih na rednem občnem zboru Društva knjižničarjev Dolenjske izpostavili njeni člani - Predsednico Natašo Petrov zamenjal Ivica Milič letnih časov Nova knjiga Franceta Režuna NOVO MESTO - Sproščeno in prisrčno, žal pa bolj slabo obiskano, je bilo četrtkovo srečanje s trebanjskim pisateljem, pesnikom in publicistom Francetom Režunom v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca, ko je predstavil svoje novo delo kratke proze z naslovom V objemu letnih časov, ki gaje pred kratkim izdala založba Kmečki glas. Pri tem sta mu z branjem črtic pomagali Jadranka Matič-Zupančič, ki je prijetno vodila pogovor, ter Mateja Barbič. Pisatelj je z veseljem govoril o svojem otroštvu v kmečkem okolju v številni 17-članski družini, ki ga je zaznamovalo predvsem življenje z naravo in v naravi. V črticah namreč razkriva domače običaje in kmečka opravila, ki dandanes sicer vsa ne izginjajo, se pa spreminjajo, obenem pa v razmišljanjih in modrovanjih išče in najde skrivnosti ter višje dimenzije bivanja. Režun je dejal, da je knjiga, ki jo gre razumeti tudi kot opomin današnjemu vse bolj kaotičnemu življenju, nastajala leta, saj so mu pri pisanju pomagali njegovi dnevniški zapiski z zanimivimi doživljaji, ki jih je sedaj spravil v primerno pripoved. Pisatelj je v prijetnem klepetu z voditeljico razkrival tudi svoja zanimiva filozofska razmišljanja, tako o umetniškem doživljanju sveta, ki ni pogojeno le s “priznanimi” čuti, o zgodbi o semenih, ki je lep primer nedeljivosti sveta, ipd. Prav sedaj lahko v Prilogi Dolenjskega lista spremljate zanimiv podlistek Franceta Režuna z naslovom Neukročena vprašanja. L. M. KONCERT V MIRNI PEČI MIRNA PEČ - V petek, 4. aprila, se bodo ob 20. uri v domačem kulturnem domu staršem in vsem ostalim obiskovalcem na rednem letnem koncertu predstavili učenci klavirja, ki jih v mirnopeški osnovni šoli v zasebni glasbeni šoli poučuje Štefan Balažič. Vabljeni! NOVO MESTO - Društvo knjižničarjev Dolenjske (DKD), ki kot poklicno društvo združuje knjižničarje splošnih, osnovno- in srednješolskih ter specialnih knjižnic pa tudi cerkvenih in samostanskih na območju širše Dolenjske z Belo krajino in Posavjem, je v četrtek, 27. marca, na svojem občnem zboru v prostorih Knjižnice Mirana Jarca ugotovilo, daje v dveh desetletjih napredovalo in se razvijalo. Danes šteje 100 članov. To je v kratkem orisu zgodovine DKD, ki bo letos praznovalo 20 let obstoja, povedala predsednica Nataša Petrov in poudarila, da je knjižničarski poklic postal poklic v polnem pomenu besede. Preteklo leto je delovno označila za uspešno, saj se je število članov povečalo, dobra je bila organizacija raznih srečanj, predavanj, posvetovanj, na primer novembr- • Na občnem zboru so povedali, dabodo častna priznanja za prizadevno delo prejeli naslednji člani DKD: Lea Grabrijan, Anica Kralj, Jožica Barbič, Fani Lekše in Stanka Pungartnik. sko v Termah Čatež z naslovom Knjižnica in njeni uporabniki, pohvalna je bila redna distribucija revije Knjižnica med člane, dobro sodelovanje z občinami itd. Podobne naloge so si zadali tudi za prihodnje, ko bodo prav gotovo uresničili dvoje strokovnih predavanj še iz preteklega leta, o obdelavi novih medijev in o uspešnem poslovnem komuniciranju, in še druga. DKD pa organizira tudi strokovne izlete: na knjižni sejem v Bologni, ogled nove nacionalne knjižnice v Zagrebu itd. Na občnem zboru so člani za naslednji dve leti izvolili za predsednika DKD prof. Ivico Miliča, višjega bibliotekarja v Knjižnici Mirana Jarca. Svoje delo v preteklem letu so predstavile ravnateljice šestih splošnoizobraževalnih knjižnic: iz Brežic, Črnomlja, Novega mesta, Krškega, Metlike in Trebnjega. Nasploh so z obiskom povsod zadovoljni, saj se veča, v glavnem so tudi že prešli na računalniško izposojo, splošen problem pa je stiska s prostori, saj knjig nimajo več kam dajati, ter s kadri. Primanjkuje knjižničarjev. Knjižnice vse bolj skrbijo za živahno kulturno dogajanje v svojih mestih in krajih, v številu prireditev pa je prijetno presenetila Knjižnica KONCERT OB 15-LETNICI “AJDE” OREHOVICA - Mešani pevski zbor Ajda Orehovica-Šent-jernej priredi v soboto, 5. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu Orehovica koncert ob 15-letnici delovanja. Ob tej priložnosti bo zbor izdal tudi svojo prvo kaseto. Gosta večera bosta komorni zbor Otočec in Šentjernejski oktet. GODALNI KVARTET SEIFERT NOVO MESTO - V sodelovanju z avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani KC Janeza Trdine pripravlja danes, v četrtek, 3. aprila, obl9.30 v veliki dvorani koncert godalnega kvarteta Seifert, ki bo igral dela G. Puccinija, W.A. Mozarta in L.van Beethovena. Koncert je za glasbeni abonma in izven. DOŽIVET LITERARNI VEČER S FRANCETOM REŽUNOM - V četrtek, 27. marca, so delo V objemu letnih časov tudi z branjem črtic predstavili avtor sam ter Jadranka Matič-Zupančič (levo) in Mateja Barbič. (Foto: L. M.) Zlati Straški pihalci Pihalni orkester Krka Zdravilišča v Italiji prvi v 1. kategoriji, Miro Saje pa najboljši od vseh 44 dirigentov NOVO MESTO - Pihalni orkester Krka zdravilišča iz Straže je veselo presenetil pred dvema letoma, ko je na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v italijanski Vivi del Garda nastopil v 2. kategoriji in se izkazal za najboljšega, njegov dirigent Miro Saje pa je bil proglašen za najboljšega dirigenta v vseh kategorijah. Glasbeniki so se tudi letos, in sicer 23. marca, odpravili na takšno tekmovanje v Italijo in se še bolje odrezali. Nastopili so v 1. kategoriji in bili od 13 orkestrov najboljši, Miro Saje pa je zopet postal “zlati dirigent”, saj je bil najboljši od vseh 44 sodelujočih. Veseli so svojega napredka in uspeha, za katerim se prav gotovo skriva veliko truda, vztrajnosti in tudi časa, kot nagrado pa so glasbeniki domov prinesli klarinet v vrednosti 5 tisoč nemških mark. Ne pozabljajo pa, da imajo tudi za ta uspeh zasluge njihova glavna sponzorja Krka Zdravilišča in Krka, tovarna zdravil, iz Novega mesta ter ostali. Cilj Straških glasbenikov, prerasti meje majhnosti Dolenjske, so z uspešnimi nastopi v tujini prav gotovo že dosegli, dela pa imajo še veliko, samokritično pravi Saje, ki že od lani študira dirigiranje v Tilburgu na Nizozemskem. Straški pihalni orkester, ki ima 40-letno zgodovino, pa uspešno vodi štiri leta. Na nastopu v Vivi del Garda, ki se ga je udeležilo 44 pihalnih orkestrov iz vse Evrope, največ iz Italije, je strokovna komisija ocenjevala skupno igranje, interpretacijo, ritem, dinamiko, itd., Dolenjci pa so bili najboljši po umetniškem vtisu. “Izstopali smo po izraznem igranju, veliko pa moramo delati še na tem, da bo vsak posameznik res obvladal svoj inštrument,” je povedal Saje in dejal, daje bila odlična motivacija nastopiti pred tako polno dvorano. Sedaj že dobivajo vabila za koncerte v tujini, neka italijanska glasbena založba jim je ponudila, da bi zanje posnela zgoščenko, med daljnimi cilji pa je nastop tudi na svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov. Verjetno bodo v Italiji prisostvovali nekakšni generalki za letošnje svetovno tekmovanje. Sicer pa bodo najprej nastopili maja v Sežani na državnem tekmovanju - zanimivo - v 3. kategoriji. Prav gotovo je pred njimi lepa prihodnost, saj se zavedajo, da so tudi prihodnji uspehi pogojeni z delom. Mirana Jarca, kije lani pripravila največ, kar329 najrazličnejših prireditev. Pri tem je bila največ pohval deležna Mira Grahek, ki vodi knjižnici v Šentjerneju in Škocjanu. Vodja aktiva študijskih skupin za osnovnošolske knjižnice Marija Andrejčič je v svojem poročilu poudarila prostorsko stisko in slabo opremljenost šolskih knjižnic, nekatere šole sploh še nimajo čitalnic, v knjižnicah pa pogosto delajo kar učitelji. Stanje in delo srednješolskih knjižnic je prikazala Nataša Kumer in je podobno. L MURN REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE BREŽICE BREŽICE - ZKO Brežice in KD Franc Bogovič Dobova vabita v petek in soboto, 4. in 5. aprila, ob 19. uri v farno cerkev v Dobovo na revijo odraslih pevskih zborov občine Brežice. Oba dneva se bo predstavilo 14 pevskih zborov. PREDSTAVITEV KASETE IN ZGOŠČENKE NOVO MESTO - Jutri, v petek, 4. aprila, KUD Nove arkade iz Šmihela vabi ob 19. uri v dvorano KC Janeza Trdine na predstavitev glasbene kasete in prve zgoščenke z naslovom “Hvala prijatelji” vokalno-instrumentalne skupine Zaija in Sonce. Prireditev bosta vodila Jani Muhič in Darja Zupančič. v Šopek, cvetice, cvet V Galeriji Krka do 9. maja razstavlja akad. slikarka Vida Slivniker - Navdušil godalni kvartet Enzo Fabiani NOVO MESTO - Da je v naše kraje prav zares že prišla pomlad, je v Galeriji Krka v četrtek, 27. marca, zvečer z otvoritvijo svoje razstave del spomnila akad. slikarka Vida Slivniker. Razstavljena slikarki-na dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih - razen nekaterih, ki sodijo v njen stalni ožji izbor, nekaj pa jih na ogled postavlja tudi prvič - namreč gledalcu prinašajo rože, rože in še enkrat rože. Žal se umetnica otvoritve razstave, ki jo je pripravilo KUD Krka, zaradi zdravstvenih razlogov ni mogla udeležiti, obiskovalci pa smo njo in njeno ustvarjanje poleg ogleda njenih del lahko spoznali tudi preko gosta prireditve dr. Naceta Šumija iz Ljubljane, ki je na kratko predstavil umetnico. Vida Slivniker, doma iz Radelj ob Dravi, ima za sabo zelo razgibano umetniško pot. Po šolanju na mariborski pedagoški akademiji je leta 1966 študij nadaljevala na ALU v Ljubljani (diplomirala pri prof. Maksimu Sedeju), slikarsko specialko pa je obiskovala pri profesorjih Zoranu Didku in Gabrijelu Stupici. 27 let dela kot likovni pedagog na ljubljanskih srednjih šolah, od leta 1986 pa ima status samostojne umetnice. Še zdaleč se ne ukvarja le s čistim slikarstvom, ampak je sodelovala pri različnih projektih, npr. pri opremi pesniških zbirk, oblikovanju predlog za izdelavo dekorativnega blaga, oblikovanju darilnih kolekcij iz male grafike, poslikanih rut, darilnega papirja, razglednic, pri izdelavi koledarjev itd. Dr. Šumi je poudaril, da ji je uspelo obuditi staro likovno zvrst - ornament. Označil pa jo je kot tipično žensko slikarko in pravi, da postaja vse bolj nežna. K temu prav gotovo pripomorejo tudi barve, ki jim Slivniketjeva nasploh posveča veliko pozornost. Tudi tokratna razstava v Krkini galeriji kaže njeno stalnico v ustvarjanju - šopke, cvetlice, cvetove. “Na začetku svoje rože ovija v prosojne tančice, kasneje vanje vpleta svoj obraz. Potem pajčolan počasi odstira, dokler se v zadnjem času rože ne osamosvojijo kot odličen motiv celotnega slikovnega polja. Še več, zdaj osamosvoji celo posamezne cvetove, ki so tako zrasli do neslutenih razsežnosti,” med drugim ustvarjanje Slivnikerjeve označuje Jadranka Šumi v besedilu v katalogu, ki je izšel ob razstavi. Vida Slivniker se je s številnimi razstavami uspešno predstavila že doma in po svetu, tudi v Ameriki. Njene slike so v javnih in zasebnih zbirkah v Angliji, Franciji, Kanadi, Tuniziji in ZDA. Da likovna in glasbena umetnost še kako lahko najdeta skupno pot, so na otvoritvi njene razstave, ki jo je lepo vodila Barbara Barbič, dokazali mladi in vse bolj uveljavljeni glasbeniki godalnega kvarteta Enzo Fabiani iz Ljubljane. L. MURN Priprave na devetletno šolo Celodnevno delovno srečanje na OŠ Bršljin - T\idi minister dr. Gaber - Poskusno v letu 1999/2000 REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV NOVO MESTO - ZKO Novo mesto je v torek, 1. aprila, ob 17. uri v avli KC Janeza Trdine pripravila revijo mladinskih letnih zborov z naslovom S pesmijo v pomlad. Tokrat je v 7 zborih prepevalo 250 pevcev, in sicer so nastopili: mladinski zbor OŠ Bršljin, OŠ Šmarieta, OŠ Center, OŠ Šmihel, OŠ Žužemberk, OŠ Grm in OŠ Vavta vas. Organizator se za pomoč zahvaljuje sponzorju Dolenjski pekarni in slaščičarni. RAZSTAVLJA SLIKAR MIRKO BOGOVIČ SEVNICA - Danes, v četrtek, 3. aprila, bo ob 18. uri v galeriji Esculap v zdravstvenem domu Sevnica otvoritev slikarske razstave Mirka Bogoviča, ki bo na ogled do junija. V kulturnem programu bo nastopila pianistka prof. Karolina Vegelj-Stopar. BRŠLJIN - Z namenom, da bi se na uveljavitev devetletne osnovne šole, ki ni več tako daleč -poskusno naj bi se tak program začel izvajati v šolskem letu 1999/ 2000 (približno 40 osnovnih šol), obvezno pa v šolskem letu 2002/ 2003 ( vse ostale šole) - čimbolj pripravili, je ministrstvo za šolstvo letos pričelo organizirati 16 posvetovanj po vsej Sloveniji, da bi vse, ki se jih ta sprememba tiče, kar najbolje seznanilo z novostmi. Tretje takšno celodnevno delovno srečanje po vrsti je bilo v sredo, 26. marca, na OŠ Bršljin, med drugim pa so se ga udeležili tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, državna sekretarka mag. Teja Valenčič, s področne kurikularne komisije pa Janez Krek. V dopoldanskem delu srečanja so številni udeleženci, ravnatelji osnovnih šol in vrtcev, župani in drugi predstavniki občin, skušali ugotoviti, kakšne prostorske, kadrovske in druge pogoje imajo posamezne šole in kaj bo še potrebno storiti za uspešen prehod na devetletno osnovno šolo v občinah Novo mesto, Trebnje, Črnomeji, Metlika in Semič. Ravnatelj OS Bršljin Tone Dragan je o teh možnostih spregovoril na podlagi študije “svoje” šole. Popoldne so se udeležencem pridružili še predstavniki svetov staršev, učitelji in drugi, tema pogovorov pa je bila vsebinska prenova osnovnega šolstva. Prav gotovo so taka srečanja potrebna in zaželjena - to je pokazal dober obisk in živahnost pripomb in vprašanj predvsem učiteljev - na osnovi takšnih posvetovanj pa bodo po ministrovih besedah sestavili vprašalnik, ki bo vsaki šoli pomagal ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za vključitev v poskusno izvajanje programa in kdaj, oz. kaj je potrebno še storiti, da se v novo devetletno osnovno šolo vključi leta 2002/2003, ko bo to obvezno. Več o novi devetletni osnovni šoli v Prilogi naslednje številke Dolenjskega lista. L MURN IZDAJA PESMI V ANGLEŠKEM JEZIKU LITIJA - Osnovna šola Litija bo kmalu dobila naslov “literarna delavnica”, saj se med učenci in učitelji rojevajo novi in novi pesniki in pisatelji. V sredo je luč sveta zagledala knjižica pesmi v angleškem jeziku učiteljice Marjane Berložnik (priročnik za učitelje angleškega jezika). Berložnikova ob svojem delu z učenci v učbenikih pogreša predvsem pesmi za popestritev učne ure in razne uganke. Da bi to vrzel zapolnila, seje posvetila rimam, verzom itd. V 30-ih letih se je nabralo pesmi za celo knjižico, ki jo je izdala v samozaložbi ob pomoči OŠ Litija. Recenzijo ji je pripravil Zavod za šolstvo. Knjižica bo dobro služila kot pripomoček predvsem mlajšim učiteljem za popestritev ure angleškega jezika, pesmice pa so namenjene tudi učencem višje stopnje. Na šoli imajo sedaj v pripravi izid knjig dveh učenk: roman Elizabete Marn in pesniške zbirke Simone Paternoster. NOVA DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA LJUBLJANA - Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Urad RS za šolstvo sta pred dnevi izdala koristno knjižico z naslovom “Nova devetletna osnovna šola”, ki bo postala obvezna leta 2002. Knjižica je namenjena predvsem staršem otrok, ki bodo čez nekaj let začeli obiskovati novo devetletno šolo. "NA NOVO OSNOVNO ŠOLO SEJE TREBA DOBRO PRIPRA VITI," je na bršljinskem posvetovanju med drugim dejal minister dr. Slavko Gaber (drugi z desne, zraven njega pa je ravnatelj OS Bršljin Tone Dergan). (Foto: L. M.) NOVI PUBLIKACIJI NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE LJUBLJANA - Narodni muzej Slovenije je v okviru serije Katalogi in monografije izdal monografsko predstavitev kovinskih najdb bronaste dobe na Slovenskem v dveh delih: “Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem”. Knjigi sta ta teden na novinarski konferenci predstavila akademik prof. dr. Stane Gabrovec in urednica obeh delov publikacije prof. dr. Biba Teržan. Ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjige za otroke LJUBLJANA - Včeraj, 2. aprila, je kulturni svet praznoval rojstni dan velikega pravljičarja Hansa Cristiana Andersena, ki je obenem mednarodni dan knjige za otroke. Tudi Slovenija je članica IBBY-ja, mednarodne zveze za mladinsko književnost, v kateri je več kot 70 držav članic. Letos je prav Slovenija pokroviteljica mednarodnega dneva knjige za otroke, poslanico, ki se glasi takole: “Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta,” pa je sestavil pesnik Boris A. Novak. V tem sporočilu poudarja, da otroci znajo slišati besede, jih čutiti, okušati, duhati in tako jim branje odpira nove svetove. Ker se otroci z besedami igrajo, imajo besede otroke rade. Spomnil pa je tudi na današnje otroke, ki odraščajo v vojni, in dejal, da je treba storiti vse, da se njihhovo trpljenje čimprej neha. Ob mednarodnem dnevu knjige za otroke poteka v Bologni Fiera di libri največja evropska razstava otroških in mladinskih knjig, tudi z našo udeležbo. POTA IN ST$ O Ceste zahtevale 6 mladih življenj Na območju UNZ Novo mesto se je število mrtvih lani v primerjavi z letom prej povečalo za 60 odstotkov - Preventivnih akcij in akcij za umiritev prometa bo precej NOVO MESTO - Če je statistika slovenske prometne varnosti in žrtev, ki sojih zahtevale naše ceste, lani zabeležila ugodne rezultate, je območje uprave za notranje zadeve Novo mesto najbolj izstopalo, žal v negativnem smislu. Res, da se je število nesreč nekoliko zmanjšalo, skoraj za tretjino manj je bilo tudi huje poškodovanih, vendar je število smrtnih žrtev naraslo od predlanskih 20 kar na 32, predvsem na račun magistralne ceste številka 1, na kateri bodo policisti v sodelovanju s sosednjimi upravami izvajali obsežne poostrene akcije in kontrole prometa. dežurni poročajo OSTANKI 2. SVETOVNE VOJNE - Prejšnjo sredo je krajan iz Rožnega poklical policiste, ker sta dva občana ob Savi našla tri mini-metne mine kal. 80 mm in 40 vojaških nabojev kal 7,9 mm. Eksplozivna telesa in naboji so še iz 2. svetovne vojne. PREHITRI HRVAT - V četrtek, 27. marca, ob 22.20 je bil na magistralni cesti Grmovlje - Obrežje pri Gmajni zaradi prekoračitve hitrosti ustavljen voznik mazde 626, 40-letni državljan Hrvaške O. M. Policisti so ugotovili, daje vozil s hitrostjo 170 km/h in se je zaradi tega srečal s sodnikom za prekrške. ZASLUŽIL SI JE POČITEK -Prejšnji ponedeljek so policisti na Prekopi ustavili 22-ietnega P. J. iz Brežic. Ker je kazal očitne znake alkoholiziranosti, je bil odrejen preizkus z alkotestom, kije pokazal kar 1,75 promila alkohola. Mladenič, ki mu je bila sicer nadaljnja vožnja prepovedana, prepovedi ni upošteval, zato so ga pridržali do iztreznitve. POKLIČITE Če ste ogroženi ali potrebujete pomoč policije Letos je sicer statistika ugodnejša, saj so ceste na območju UNZ zahtevale dve žrtvi, vendar je bilo tudi lani prvo polletje manj kritično, saj je prvih pet mesecev v prometnih nesrečah umrlo 5 oseb. Za največ prometnih nesreč so krive prehitra vožnja, nepravilna stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti ter nepravilno prehitevanje, policisti pa ugotavljajo, da je na naših cestah vse preveč vinjenih voznikov. Lani je bilo pod vplivom alkohola kar 15 odstotkov povzročiteljev nesreč. Poleg magistralne ceste številka 1 vzbuja skrb tudi varnost na magistralni cesti številka 4 (Novo mesto - Metlika), medtem ko je med regionalnimi cestami najnevarnejša cesta R 333 (Novo mesto - Šentjernej), kjer se je število prometnih nesreč lani povečalo za četrtino. Največ hudih prometnih nesreč se je zgodilo od petka do ponedeljka, medtem ko je najbolj nevaren del dneva na cestah med 14. in 16. uro. Med povzročitelji nesreč se je kar za dve tretjini povečalo število voznikov koles z motorjem, slabo tretjino več nesreč kot leto prej so povzročili traktoristi, medtem ko so bili pešci in kolesarji krivi za manj nesreč kot leto prej. Največ nesreč so povzročili prometni udeleženci, stari od 24 in 34 let, sledijo udeleženci med 34. in 44. letom, medtem ko so zadnje čase zaradi zavarovanja najbolj izpostavljeni vozniki med 18. in 24. letom starosti med povzročitelji NA DVEH ODSEKIH BO CESTA VARNEJŠA - V teh dneh je na regionalni cesti R333 med Šentjernejem in Mokrim Poljem gradbišče in delna zapora ceste kar na dveh odsekih. Tako delavci podjetja VGP iz Novega mesta obnavljajo most, ki naj bi bil ob koncu aprila razširjen in opremljen z varnostno ograjo in pločniki. Obnovo mostu, vredno 30 milijonov, financira družba za državne ceste, ki s polovičnim prispevkom poleg občine Šentjernej sodeluje tudi pri rekonstrukciji križišča na Mokrem Polju, kjer bodo delavci novomeškega Viasa uredili pločnike, javno razsvetljavo, avtobusna postajališča in vodovod. Hkrati bodo uredili tudi napeljavo za telefon, saj naj bi bila v gasilskem domu mini telefonska centrala, ki bi razbremenila centralo v Šentjerneju. Kot kaže, bo kmalu cesta R333 od Gradišča do Mokrega Polja z avtobusnimi postajališči, preplastitvijo in pločniki postala varnejša. (Foto: T. G.) P vr E r BANKINA GA JE ZAGRABILA - V soboto, 29. marca, ob 4. uri seje 21-letni T. B. s Trebelnega z osebnim avtom peljal od Sevnice proti Mokronogu. Pri Mokronogu je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na neutrjeno peščeno bankino, nato pa sunkovito zavil v levo. Avto je začel bočno drseti preko vozišča, nato Pa se je prevrnil. Voznik se je hudo poškodoval. V JARKU OBSTAL NA STREHI - V petek, 28. marca, je 45-letni D. M. iz Ljubljane vozil osebni avto po magistralki od Biča proti Trebnjemu. Pri Benečiji je začel prehitevati osebni avto, za njim pa je prehiteval tudi 42-letni B. M. iz Nemčije. Da bi slednji preprečil trčenje, je zapeljal v levo, nato pa v desno, potem pa ga je bočno zaneslo v avto E L. Avto slednjega je odbilo preko travnate bankine in nasipa v jarek, kjer se je prevrnilo na streho. F. L. se, hudo poškodovan, zdravi v novomeški bolnišnici. TRČIL V TRAVNAT USEK -V petek, 28. marca, ob 18.40 je 29-letni M. R. iz Slovenske Bistrice na tretjem mestu, sledijo pa udeleženci stari od 44 do 54 let. Skrb vozil osebni avto od Šentjerneja proti Novemu mestu. Pri Mokrem Polju ga je v blagem desnem ovinku zaneslo. Izgubil je oblast nad vozilom, začel je bočno drseti in je trčil v travnati usek, nato pa ga je zaneslo nazaj na vozišče. Sopotnik 42-letni Ž. S. iz Novega mesta se je hudo poškodoval. POVZROČITELJ POBEGNIL - V četrtek, 27. marca, je neznan voznik peljal po magistralni cesti št. 1 od Ljubljane proti Obrežju. Pri Medvedjeku je nenadoma zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal 30-letni D. B. iz Hrvaške. Ta je sunkovito zavil desno, da se je izognil trčenju, in zapeljal na travnato bankino, po kateri je peljal nekaj metrov, nato pa zapeljal nazaj na vozni pas, kjer je izgubil oblast nad vozilom. Zopet je zapeljal na travnato bankino, trčil v skalnati usek in se prevrnil. Sopotnica v vozilu 26-letna M. R. iz Hrvaške se je hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. Neznani povzročitelj na kraju nezgode ni ustavil, ampak se je odpeljal proti Obrežju. Zlatko Romih vzbujajoč je podatek, daje lani na cestah Dolenjske in Bele krajine umrlo kar 6 otrok in mladoletnikov, medtem ko ni leto prej nobeden. Operativno delo policije pri kontroli in urejanju cestnega prometa je potekalo na podlagi temeljne programske usmeritve, programa dela, strategije dela policije po prometni varnosti in na podlagi prometnovarnostnih razmer na območju UNZ in posameznih enot, pri kontroli prometa pa je policija namenjala največ pozornosti tistim prekrškom, ki neposredno vplivajo na prometno varnost, s čimer nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Tako so policisti lani odkrili za petino več kršitev cestnoprometnih predpisov kot leto prej, naraščajo tudi kršitve, ki so glavni vzroki prometnih nesreč. Lani so izrekli skoraj 29 tisoč denarnih kazni, kar je 42 odstotkov več kot leto prej. Po besedah Zlatka Romiha, inšpektorja za posebne naloge v inšpektoratu prometa UNZ Novo mesto, bo letos precej preventiv- BO ODLOK REŠITEV? LOŠKI POTOK - Odvoz smeti je v pretežnem delu občine solidno urejen. Morda bi potrebovali še nekaj zabojnikov v manjših naseljih. Kljub temu se pojavljajo vedno znova večja ali manjša divja odlagališča, zlasti na pomlad. Z manjšimi se običajno spopadejo šolarji in zadnja leta planinsko društvo, vsem pa seveda niso kos. Za prevoze in nabavo zabojnikov je občina v zadnjem letu namenila kar 15 milijonov tolarjev, kar pa ne zadostuje. Na zadnji tiskovni konferenci je župan povedal, daje že sprejet odlok o komunalni taksi. Zaradi nekaterih še nedorečenih stvari, to pa je cena in način zaračunavanja, bo odlok stopil v veljavo šele prihodnje leto. OBNOVA DELA ŠMIHELSKE CESTE NOVO MESTO - Šmihelska cesta je postala zelo prometna, ker pa je povrhu še ozka in brez pločnikov, je tudi vse boli nevarna za pešce. Na odseku od Smreč-nikove pa do Šukljetove ulice, kjer je cesta najožja, je gradnja pločnika skoraj nemogoča, saj bi zahtevala večje posege v strnjeno pozidavo ob cesti. Na sekretariatu za komunalne zadeve vidijo rešitev v gradnji nove, t.i. Ljuben-ske ceste, ki bo potekala od podvoza za Revoz pa ob železniški progi do priključka za šmihelsko cesto in s tem obšla strnjeno naselje v Šmihelu. V izdelavi pa je dokumentacija za obnovo šmihel- kumentacija za obnovo Šmihel j ceste in Šukljetove u nih akcij, vendar jih je ministrstvo za notranje zadeve preneslo na lokalno skupnost, zato bodo poskušali k sodelovanju pritegniti tudi druge inštitucije, ki se ukvarjajo z varnostjo, kot so AMD, sveti za preventivo, zavarovalnice • “Dosedanji rezultati in ugotovitve kažejo, da udeleženci v prometu še niso pripravljeni dosledno upoštevati predpisov in norm, ki narekujejo varnost prometa. Želimo si, da bi udeleženci v prometu končno sprejeli dejstvo, da nam je skupni cilj zmanjšati število prometnih nesreč in posledice ter dvigniti raven obnašanja v prometu,” pravi Zlatko Romih. in druge. Dolgoročno zastavljene akcije bodo na podlagi analiz usmerjene k ciljnim skupinam glede na časovno izstopanje problematike. ____ T. G. DVA ZE DOPOLDNE PIJANA NOVO MESTO - Prejšnji ponedeljek dopoldne so policisti UNZ Novo mesto poostrili nadzor otrok v prometu, posebno pozornost pa so posvetili tudi dostavi blaga v središčih mest in drugim hujšim kršitvam. Ugotovili so, da tako pešci kot vozniki ne upoštevajo najbolj prometnih predpisov. V postopek k sodniku za prekrške so predlagali 10 pešcev, 23 pa so jih zaradi prekrškov le opozorili. Policisti so zoper 8 voznikov napisali predlog sodniku za prekrške, od tega enega zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ostale pa zaradi nepravilnosti v povezavi s pešci. Denarno so kaznovali 12 voznikov, kar 33 voznikov je prehitro vozilo, 29 pa ni bilo privezanih. ske ceste in gradnjo pločnika od lice do Košenic. Ustrelil nekdanjo ženo Prijatelja ranil - V blok na Kandijski je storilec sicer večkrat prihajal, tudi v petek, kljub domofonu NOVO MESTO - Na praznični petek nekaj po 20. uri zvečer so v stanovanjskem bloku na Kandijski cesti 47 v Novem mestu odjeknili trije streli, ki so zahtevali življenje 40-letne Jožice Šmiderer, medtem ko je bil njen 48-letni partner Rajko Jovič, s katerim je v tistem stanovanju slabi dve leti živela v izvenzakonski skupnosti, hudo ranjen. Nekdo od stanovalcev je o streljanju takoj obvestil policiste, ki so hitro razjasnili okoliščine tragičnega dogodka. V stanovanjski blok na Kandijski cesti je zvečer prišel Jožičin bivši mož 43-letni Jože Šmiderer iz Koštialove ulice v Novem mestu, ki se očitno ni mogel sprijazniti, da ima njegova bivša žena drugega moškega. Prav dve uri pred dogodkom so v bloku zaradi večje varnosti dokončno napeljali domofon, saj so bila vrata prej vedno odprta in stanovalci niso mogli vedeti, kdo vse hodi noter. Ker je Jože večkrat prišel v ta blok, po pripovedovanju ene od stanovalk je menda na podstrešju celo prespal, tudi tistega večera ni zbujal pozornosti in je skozi vrata vstopil za enim od prebivalcev bloka, se odpravil v najvišje nadstropje in pozvonil pred vrati Rajka Joviča. Odpirat je prišla Jožica. Jože je proti njej uperil pištolo in ustrelil, tako da je zaradi strela v prsi takoj umrla. Nato je v trebuh ustrelil še Rajka, ki se zaradi hudih poškodb zdravi v novomeški bolnišnici. Takrat je bila pri Jožici in Rajku na obisku soseda, vendar se je, ko je zaslišala strele, skrila. Po streljanju je Jože Šmiderer s pištolo v roki, ki jo je držal ob telesu, hladnokrvno zapustil blok, na vprašanje enega od stanovalcev, kaj se dogaja, saj je bilo slišati strele, pa je odgovoril, da pač “en norec gor strelja”. Pištolo je vrgel v Krko, policisti pa so ga našli doma in ga zaradi umora in poskusa umora predali preiskovalnemu sodniku. Po pripovedovanju žrtvinih znancev naj bi zaradi ljubosumja prizadeti bivši mož Jožici že grozil, da jo bo ubil. T. G. DELAVCI OPRAVUALI IZPITE IZ VARSTVA PRI DELU - Območna obrtna zbornica Novo mesto in Sklad za izobraževanje kadrov sta pred kratkim pripravila seminar in izpite iz varstva pri delu, ki jih je opravljalo blizu 130 obrtnikov in njihovih delavcev. Znanje na izpitih je bilo zelo dobro, najboljši pa so se izkazali še pri praktičnem gašenju požara, kjer so jim pomagali člani novomeške gasilske enote. Na sliki: Praktično gašenje požara (besedilo in slika: S. Dokl) VOZNIKI, POZOR! NOVO MESTO - V soboto, 5. aprila, bo med 22. in 6. uro na območju UNZ Novo mesto poostrena kontrola prometa. Policisti bodo še posebej pozorni na psihofizično stanje voznikov, zlasti na vožnjo pod vplivom alkohola, uporabo varnostnega pasu, hitrost in na druge hujše kršitve cestnoprometnih predpisov. POŠKODOVANI KAŽIPOTI - Prenekateri voznik je že zgrešil smer in se je namesto v Kočevje odpeljal proti Brodu na Kolpi, ker je že dalj časa poškodovan kažipot v Štalcerjih. Nepridipravi so tudi na tem prometnem križišču odščipnili njegov vrh, zato ne služi več svojemu namenu. (Foto: M. Glavonjič) • Lažje je vladati naciji, kot vzgajati štiri otroke. (Churchill) “Dekleta, zdaj pa izpraznite žepe!” Očitke, daje varnostnik v drogeriji DM v Novem mestu ravnal nekorektno, pri družbi za varovanje in v drogeriji zanikajo - V letu in pol prijeli 70 tatičev NOVO MESTO - Varovanje trgovin z varnostniki je v razvitejših državah nekaj vsakdanjega: predvsem v zasebnih trgovinah je pravzaprav pravilo, postopoma pa tovrstni nadzor prihaja tudi k nam. Varnostnik je na primer v DM Drogerie markt pri novomeški tržnici, ta pa je prejšnji teden povzročil kar nekaj razburjenja. Zaradi skupine petih mladoletnic, od katerih je hotela ena 16-let-nica brez plačila iz trgovine odnesti puder za tisočaka in pol. Pri družbi za varovanje G7, sektorju za Dolenjsko, očitke o netaktnosti zavračajo. “Naši postopki so korektni, pošteni in zakoniti. Delavci, ki opravljajo varovanje v trgovini, imajo še posebno stroga navodila, so strokovno usposobljeni in se držijo pravila, da kadar niso popolnoma prepričani, stranke ne pregledajo,” pravi Andrej Grubiša, vodja operative pri G7 sektorju za Dolenjsko, družbi, ki ima za območje Dolenjske, Bele krajine in Kočevja 50 zaposlenih, in je bilo od ustanovitve pred dvema letoma znano kot varnostno podjetje Bradač security vse do konca lanskega leta, ko se je pridružilo eni najmočnejših varnostnih služb v Sloveniji G7; ta pa združuje okoli 600 varnostnikov, ki delujejo na območju cele Slovenije in tudi izven. Po besedah direktorja dolenjske podružnice G7 Matije Bradača varnostnik, ki v trgovi- ni opazi tatvino, stranke ne pregleda, pač pa jo zaprosi, naj pokaže, kaj ima v žepih, torbici ali kje drugje, to pa opravi takrat, ko stranka že plača, kar je nakupila, v posebnem prostoru, in ne v trgovini. “Prav DM je ena redkih trgovin, ki ima na vratih celo napis, da si trgovina pridržuje pravico do pregleda stranke; to pa je pristojnost varnostnika, če ga za to pooblasti trgovina, in je v skladu z zakonom o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja. Prav pri omenjenem primeru pa so odšla dekleta po pogovoru z varnostnikom iz trgovine skozi zadnja vrata,” pojasnjuje Bradač. Kljub temu da so varnostniki v drogeriji v letu in pol varovanja prijeli okoli 70 kupcev, predvsem mlajših, ki so blago namesto v košarico zložili na kakšno bolj skrito mesto, je bila tokratna pritožba druga. Težko se je namreč sprijazniti z dejstvom, da moraš v posebnem prostoru obrniti žepe, če si v skupini, v kateri je le eno dekle, morda skrito očem ostalih prijateljic, vzelo kakšno malenkost. Tudi po besedah poslovodje drogerije Simone Smrekar prisotnost varnostnika v trgovini vpliva na zmanjšanje tatvin, kar so na primer ugotovili v treh mesecih, ko varnostnika v trgovini ni bilo. T. G. Matija Bradač Ognjeni krst med profesionalci Na dirki Po Sardiniji je moštvo Krke Telekoma prvič tekmovalo z najboljšimi na svetu -Manjka jim izkušenj - Štangelj trinajsti in petnajsti v etapi - Do konca le Andrea Zatti NA POČITNICE RIBNICA - Zelo dejavni člani planinskega društva Ribnica so lahko ponosni na lanske dosežke. Posebno pozornost so namenili novim članom, njihovi izobrazbi ter ureditvi planinskih poti po občini. Nepridipravi so poškodovali več markirnih točk in žigov, vendar jih bodo planinci letos obnovili. Planinska koča pri Sv. Ani je dobro obiskana, največ planincev pride tja ob koncu tedna. Med pohodniki je vse več Ribničanov in gostov, kar kaže primerno pohodniško kulturo in odnos do narave oziroma zdravja. Mladinski odsek PD oddaja med 1. julijem in 29. avgustom v najem taborni prostor v Kolps-ki dolini med Faro in Osilni- , Prijave do 1. junija sprejema Ciril Zbačnik. NOVO MESTO - Zasedba na dirki po Sardiniji, prvi pravi preizkušnji novopečenih kolesarskih profesionalcev iz Novega mesta, je bila res imenitna, saj seje med 120 kolesarji iz 15 moštev kar precej najbolj slovečih imen iz kolesarskega sveta, ko to Chiappucci, Bugno, Ugrumov, Colombo, Tonko, Casagrande in Tonkov, zato ni bilo čudno, da je bilo neizkušeno novomeško ekipo pred štartom strah, vendar jih je ta že po prvi etapi, ki je bila zanje najuspešnejša, minil. V prvi etapi je bilo namereč za Krko Telekom iz Novega mesta kar večkrat slišati, med prvih dvajset pa so se uvrstili kar štirje: 11. Michele Bedin, 13. Gorazd Štangelj, 16. Pavel Šumanov in 20. Andrea Zatti. Odlična mesta so si priborili v zaključnem šprintu. Že druga etapa je med Novome-ščani zaradi tipične začetniške napake terjala prvo žrtev. Pogumni Bogdan Ravbar se je pred večjim klancem odločil za samostojen pobeg. Seveda so ga gorski specialisti na klancu hitro ujeli, po izredno hitrem spustu pa je Ravbar toliko zaostal, da je moral v kombi k trenerju. y tretji etapi je Zatti ponovil Bedinovo 11. mesto z začetka dirke, v četrti etapi pa se je ponovno izkazal Gorazd Štangelj, ki seje tudi po klancu pred ciljem uspel obdržati spredaj in je osvojil 15. mesto. Pred zadnjo, najtežjo etapo, ki je potekala na krožni progi na otoku Sv. Magdalena, je bil od naših v najboljšem položaju Zatti, ki je bil v skupni razvrstitvi dvajseti, medtem ko so bili Štangelj, Šumanov, Miho-ljevič in Papež uvrščeni v drugo polovico, Bedin pa se je v tretji eta- l^KRKNZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC Turkova in Drobež “naj” športnika Za uspehe v lanskem letu nagrajena Janez Košak in Maja Nose - Športni kolektiv leta Atletski klub - Zlati Bloudkovi znački Jožetu Fifoltu in Slavku Novaku ■ Najbolji nogometaši TVapci ŠENTJERNEJ - Zadnji petek v marcu je občina Šentjernej pripravila prireditev, na kateri so razgiasili najboljše športnike preteklega leta, podelili Bloudkova priznanja in razglasili rezuitate medobčinske nogometne lige. Za prijetnejše vzdušje so poskrbeli Šentjernejski oktet, citrar Darko Duh in družinski ansambel Frančič iz Čadraž. Za “naj” športnika in “naj” športnico leta 1996 sta bila po mnenju komisije za šport, ki je naredila inventuro uspehov športnikov, izbrala rokometašico Slavico TUrk in atleta Darka Drobeža. Slavica TUrk je kapetanka ekipe ŽRK Šentjernej, ki nastopa v 2. državni ligi, je trenut- no na 3. mestu lestvice in je daleč najboljša strelka lige. V letu 1996 je bila izbrana kot edina tekmovalka 2. lige v slovensko žensko državno reprezentanco. Darko Drobež je član atletskega kluba Šentjernej, njegov največji uspeh pa je 1. mesto na državnem prvenstvu v mnogoboju v Ljubljani. Občinsko priznanje za 5 let dela v športu sta prejela Zdenka Krošl in društvo rokometnih veterank. V medobčinski nogometni ligi, v kateri se je pomerilo 14 klubov iz občin Šentjernej in Škocjan, so bili najboljši Trapci, drugo mesto je zasedel nogometni klub Tabor Zidaki, tretje pa NK trgovina Polona. Za najboljšega strelca je bil izbran Gorazd Plevnik (NK TVapci), za najboljšega vratarja pa Darko Ce-kuta (NK Tabor Zidaki. T. G Darko Drobež Za športnika leta 1996 za dosežene uspehe v preteklem letu sta bila izbrana Maja Nose in Janez Košak. Slednji je član kluba za konjski šport v Šentjerneju, na kasaških tekmah pa je lani dosegel eno 1. mesto, tri 2. mesta, tri 3. mesta, dve 4. mesti in eno 5. mesto. Maja Nose je lani na mednarodnem mitingu mladih v TVbižu dosegla dve 1. mesti, več prvih in drugih mest pa je osvojila tudi na državnih prvenstvih v Sloveniji. Za najboljši kolektiv leta je bil izbran atletski klub Šentjernej. Jože Fifolt in Slavko Novak sta prejemnika Bloudkove zlate značke, Milan Kalin je prejel Bloudkovo srebrno značko, bronasto pa Stane Koligar in Ivan Gomizelj. Slavica Turk Fink in Murn dobra Po Normandiji NOVO MESTO - Drugi del kolesarskega moštva novomeške Krke Telekoma je nastopal na dirki Po Normandiji, kjer so se Novomeščani že po tradiciji dobro izkazali, čeprav v končnem vrstnem redu ni bilo takega uspeha kot pred dvema letoma, ko je bil Gorazd Štangelj tretji. Na dirki, ki je enako kot dirka Po Feste del Vino Peter Ribič zmagal s Sloveniji uvrščena v razred 2/5, so se novomeški kolesarji redno uvrščali med najboljših deset v etapi, predvsem v šprintih pa se je izredno izkazal Bogdan Fink, ki je osvojil osmo mesto v drugi in zadnji etapi ter 10. mesto v končni razvrstitvi po točkah. Najboljšo etapno uvrstitev je dosegel Uroš Murn, ki je bil v tretji etapi sedmi, kar mu je prineslo zeleno majico, na koncu pa je bil v skupnem vrstnem redu 25. in četrti med kolesarji do 23 leta, medtem ko je bil Branko Filip 33. oziroma šesti med mladimi. Dirka je imela 8 etap in je bila dolga 1100 km. Nastopilo je 20 moštev, od katerih je bila polovica poklicnih. Naši so priložnost za boljšo končno uvrstitev zamudili že v uvodnem kronometru, ko so nastopili brez posebnih koles za take preizkušnje in si nabrali kasneje nenadomestljiv zaostanek. Zmagal je Šved Glenn Magnusson. Krka Tfclekom se je izkazala predvsem kot moštvo in je v peti etapi osvojila ekipno zmago. Konec prejšnjega tedna sta obe mladinski vrsti Krke Telekoma nastopili v Italiji. Med starejšimi mladinci, ki so tekmovali v San Cas-sianu, je na 112. dirki za 44. pokal povprečno hitrostjo 45,1 km/h, drugo mesto pa je zasedel Kanjčan Marko Žepič. Mlajši mladinci so nastopili v Sa-ranzanu, kjer se je izkazal Davor Logar, ki je še sam bežal in je še nekaj metrov pred ciljem 58 km NAJBOLJE STRELJAL ŽUPANC Bogdan Fink pi pridružil Ravbarju. Zadnja etapa se je za Krko Telekom nesrečno začela, saj je imel prvi mož moštva Zaiti že v drugem krogu okvaro na kolesu, ker so ga preostali člani moštva morali poča- Bojjše uvrstitve zapravili na uvodnem kronometru - Ribič zmagal v Italiji • Logarju zmanjkalo le nekaj metrov - Martin Derganc nadaljuje z uspešnimi nastopi v dresu Fiora_____ dolge dirke vodil, a sta ga tik pred ciljno črto prehitela Italijana Pitton in Geremia, tako da je bil tretji, medtem ko je bil njegov klubski kolega Gregor Zagorc peti. Na obeh mladinskih dirkah je krka Telekom osvojila prvo mesto v ekipnem vrstnem redu. Novomeščan Martin Derganc nadaljuje z uspešnimi nastopi za italijanski klub Fior. Na 150 km dolgi dirki za kolesarje do 23. leta s kar šestimi gorskimi cilji je v Forliu osvojil peto mesto. Zmagal je Italijan Bossoni. * Po besedah trenerja Srečka Gli-varja si pred to dirko niso predstavljali, kako blizu so najboljšim poklicnim kolesarjem na svetu. Izkazalo seje, da po telesni pripravljenosti niso tako zelo daleč, veliko pa jim manjka izkušenj, saj je način dirkanja precej drugačen od amaterskega. Maščuje se lahko vsaka taktična napaka in nepotrebno trošenje moči, saj odloča finale -zadnja ura dirke - ko gredo vsi na vso moč in preračunljivost ne prinese uspeha. kati, da so mu pomagali uloviti glavnino, so fantje pri tem izgubili precej moči in potem eden za drugim zaostali ter kot vsi, ki niso mogli slediti prvi skupini, odstopili. Tikih je bilo več kot 40. Žatti je svojo na- v Šport iz Kočevja in Ribnice RIBNICA - Do konca tekmovanja v prvi B-rokometni ligi sta ostali še dve tekmi, na katerih bi lahko Ribničani iztržili še štiri točke. Vprašanje je, ali bo to ob sobotni zmagi proti Radeškemu Papirju zadostovalo vsaj za drugo mesto oziroma za kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo. Sodeč po prikazani igri proti Radečam, se Ribničani lahko nadejajo velikemu metu, seveda če bodo igrali kot v prvih 45 minutah, ko so z gibčno obrambo in izjemno učinkovitim napadom povsem ustavili napadalno igro gostov. V končnici so se gostitelji vdali, saj so zanesljivo vodstvo 20:17 spremenili v negotovo končnico, ker bi gostje ob večji zbranosti lahko presenetili. RIBNICA - Medtem ko si med tednom v zaostali tekmi rokometaši Črnomlja zanesljivo premagali Ponikve Dobrepolje, so slednji proti sežanskemu Mitolu z bolj zavzeto igro (26:20) iztržili dve pomembni točki, ki jim zadostujejo za obstanek med dru-goligaši. Gostitelji so bili ves čas tekme za razred boljši od solidnih gostov. Upoštevali so navodila trenerja Melkiča, saj so z obrambo 3-2-1 ustavili hitro igro Mito-la. Že četrtič so v nadaljevanju prvenstva rokometaši Kočevja izgubili s tesnim izidom. Tokrat so jih na Igu premagali rokometaši Mokerca s 27:26. Kočevci res nimajo športne sreče, saj so tudi to tekmo izgubili v končnici. KOČEVJE - Klavrni začetek pomladanske sezone v ljubljanski nogometni ligi ni nič kaj spodbuden za nogometaše Kočevja, ki so v Jevnici izgubili kar s 7:1. Trener Srečko Rajšel nepričakovano katastrofo opravičuje z odsotnostjo petih standardnih igralcev, manjkala sta tudi oba vratarja, in slabšimi pripravami, kot so jih načrtovali. Priložnost za popravni izpit imajo Kočevci že v soboto, saj v Gaju gostijo drugouvrščene Dolomite. V primeru zmage, bi se lahko potegovali za uvrstitev v višjo ligo. KOČEVJE - Za rokometašice Kočevja se je letošnja sezona končala s porazom proti Ljubljanski Olimpiji. Čeprav so se sprva ekipe Polja, Izole in Kočevja dogovorile, da bodo igrale tekme za play out, so sodelovanje odpovedale Ljubljančanke. Kočevke in Izolčanke so se dogovorile za delitev mest brez tekme. Kočevke so osvojile 9. mesto. Trener Mikulin je dejal, da je škoda, ker bo imela ekipa nekaj mesecev premora, kar je velika škoda za mlade rokometašice. M. GLAVONJIČ Jk . Gorazd Štangelj logo opravil, kot je treba, in osvojil odlično 24. mesto v skupni razvrstitvi. Zmagal je Italijan Roberto Petito, drugi je bil Chiappucci, tretji pa Mazzanti. I. V. KRŠKO BREZ PORAZA Rokometaši Krškega so bili po treh krogih končnice državnega prvenstva v B skupini še neporaženi. V tretjem kolu so doma s 24:18 (14:7) prvič v sezoni premagali Prule in si tako rekoč že zagotovili drugo mesto v skupini. Akripol je v tretjem kolu doma s 17:19 izgubil s Preventom. Dobova, ki igra v A skupini, je doma izgubila s Pivovarno Laško z 22:38. ZLATA BLOUDKOVA ZNAČKA TUDI SLAVKU NOVAKU - PolegJožeta Fifolta je na prireditvi Športnik leta 1996 v Šentjerneju zlato Bloudkovo značko prejel tudi Slavko Novak, aktivni član Kluba za konjski šport Šentjernej od leta 1967, zadnjih 20 let pa je predsednik kluba. V času njegovega predsednikovanja je bil v klubu narejen velik napredek. (Foto: T. G.) Elan delovno ob 75-letnici kluba NOVO MESTO - V nogometnem klubu Elan Novo mesto letos praznujejo že 75 let delovanja, praznovanje pa bodo raztegnili tako rekoč na celo leto. Odbor, ki pripravlja obeležitev častitljivega jubileja, je sklenil, da bo proslavljanje delovno in da n^j jubilej proslavijo nogometaši vseh kategorij. Letos mineva 75 let, odkar je bilo v Novem mestu ustanovljeno društvo Elan, leto 1922 pa je tako tudi začetek nogometnega kluba, ki je v treh četrtletjih doživel vrsto vzponov in padcev, ki so bili najbolj izraziti ravno v zadnjih letih, ko je člansko moštvo igralo zelo pomembno vlogo v prvi slovenski nogometni ligi, a potem tako rekoč obubožalo in izpadlo celo v tretjo ligo. Letos so novomeški nogometaši na dobri poti, da se vrnejo tja, kamor spadajo. Vrnitev med drugoligaše bi bila najlepša nagrada nagometašev tistim, ki so tričetrt stoletja skrbeli za nogomet v Novem mestu. Odbor, ki se je zbral, da bi pripravil prireditve za 75-letnico kluba, je sklenil, da bodo jubilej obeležili z vrsto turnirjev za vse kategorije, od najmlajših pa do članov. Praviloma naj bi bili turnirji mednarodni in bi na njih nastopili štirje ali največ 6 klubov, iz tujine pa naj bi prišel vsaj po en klub. Povabili bodo klube, s katerimi so sodelovali že do sedaj, pa naj si bodo to različne selekcije iz partnerskih mest ali pa klubi, pri katerih so Novomeščani že gostovali in bi jim s tem vrnili gostoljubje. Pri izboru klubov in datumov posameznih turnirjev bodo sodelo- POMLADNI DŠI NOVO MESTO - Prejšnji teden je na strelišču Slovenske vojske v Bršljinu v Novem mestu potekalo prvenstvo Uprave za notranje zadeve Novo mesto v streljanju s službeno pištolo 9 mm. Tfckmovanje je bilo hkrati izborno za državno prvenstvo, ki bo 17. aprila v Murski Soboti. Najbolje je streljal Peter Župane (172 krogov), drugi je bil Boštjan Klobučar, tretji Mirko Hrovat, četrto mesto je zasedel Rudi Slapšak, peto pa Milan Pleško. Ekipno je zmagal urad načelnika nad postajo prometne policije in uradom kriminalistične službe. MIZARSTVO KROŠELJ PODPRVAK LITIJA - V derbiju državnega prvenstva v malem nogometu je ekipa Mizarstva Kro-šelj iz Boštanja v Litiji pred 800 gledalci izgubila odločilno tekmo za prvo mesto z domačim Assaloni Cosmosom. Litijani so postali državni prvakis 43 točkami, Mizarstvo Krošelj pa je končalo na odličnem 2. mestu s 40 točkami. V petek, 4. aprila, ob 19. uri bodo igrali mizarji v sevniški športni dvorani prvo finalno tekmo za pokal Slovenije z mariborsko agencijo Luvin. NOVO MESTO - V torek, 1. aprila, se je s tekmovanjem v šahu začel pomladnske del delavskih športnih iger novomeške občine. Tekmovanja so bodo nadaljevala v soboto, ko bodo ob 9. uri novomeški rekreativci tekmovali v kegljanju, v sredo, 9. aprila, bo ob 16. uri namizni tenis, teden dni kasneje bo ob 17. uri badminton, v četrtek, 24. aprila, ob 16.30. V torek, 6. maja, bo ob 16.30 v novomeški športni dvorani trojni program - odbojka, pikado in streljanje. KOŠARKARJI ZNOVA Jubilej bodo obeležili z mednarodnimi turnirji za vse kategorije - Darilo klubu vrnitev članov v drugo ligo • Sedaj imajo že pet točk naskoka - Uspešno tudi mlajši in starejši dečki * Začetek pomladanskega dela sezone je bil za novomeške nogometaše zelo uspešen. Članska vrsta je v gosteh na derbiju kola z zadetkoma Žagarja in Kostrevca premagala sežanski Tabor z 2:1 in ne lestvici zahodne skupine 3. lige vodi s 5 točkami prednostni. Naslednje srečanje bo v Novem mestu v soboto ob 16.30, ko se bo moštvo Radia Krke pomerilo z Ilirijo. Mlajši dečki so v Novem mestu zmagali na kavalifikacgskem turnirju za Patrickov pokal, starejši dečki pa so zmagali na kvalifikacijskem turnirju za Nike Premier cup in si tako prislužili celotno opremo firme Nike ter se uvrstili med šest slovenskih moštev, ki se bodo potegovala za nastop v evropskem finalu v Muenchnu in svetovni finale v Južni Afriki. vali tudi s prijatelji iz FIFA-e. Da bi čimbolj zmanjšali stroške, bodo, predvsem gostje na turnirjih za mlajše kategorije, prespali pri družinah svojih vrstnikov. I. V. V A-l in A-2 košarkarskih ligah so se minuli teden končala srečanja rednega dela državnega prvenstva. V zadnjem kolu je Krško doma izgubilo z Ovni s 64:71. Krka je v soboto v gosteh prav tako izgubila z Ježico 67:78 in tako prvo mesto v A-2 ligi prepustila Loki Kavi. Brežice so izgubile v gosteh s Cometom s 70:112. Črnomaljci so v gosteh z 89:65 premagali Pivovarno Haler in so tako vse bližje uvrstitvi v B-ligo. ZMAGALI TUDI VIDMAR, PEZDIRČEVA IN STRGARJEVA BOŠTANJ - Iz poročila o državnem prvenstvu v ju-jitsu v Boštanju je v prejšnji številki Dolenjskega lista pomotoma izpadel del, v katerem je navedeno, da je v kategoriji do 69 kg zmagal član krškega Policista Andrej Vidmar, kije bil tudi na sliki, prav tako pa sta naslov državnih prvakinj osvojili članici črnomaljske Ninje Mojca Pezdirc in Anita Strgar. Andrej med najbolj obetavnimi na svetu Andrej Markovič je eden izmed najbolj obetavnih alpinistov na svetu - Na tabor Sečuan 97 - Vzponi na še neosvojene himalajske vrhove - Zaradi nesreče nemškega soplezalca je ostal brez zadnjih treh problemov Alp Andrej Markovič, danes eden izmed najbolj ubetavnih svetovnih alpinistov, seje pred 21 leti rodil kot nedonošenček, za katerega je le malokdo veijel, da bo ostal. Prvi veliki boj med življenjem in smrtjo je dobil in morda gre tudi temu pripisati njegovo trdoživost, brez katere je vsak alpinist obsojen na neuspeh. Ker od rosjtva živi v Dolenjskih Toplicah in je še zelo mlad veliko zahajal na bazen, kjer je med plavalnimi treningi opazoval očeta Marjana, seje kasneje usmeril drugam. Oče ni bil le navdušen plavalec, ampak tudi zagrižen planinec. THglav. Ni čudno, da sije kot najstnik zaželel še kaj več od pešačenja po planinskih poteh. Ko je prebral knjigo Nejca Zaplotnika Pot, ga nič ni odvrnilo več od alpinizma. Začel je v alpinističnem odseku planinskega društva Novo mesto in prvo leto vse vzpone opravil v navezi s svojim novomeškim alpinističnim učiteljem Romanom Mihaličem, z njim se je dodobra spoznal z vrvno tehniko, za varovanjem. Ker je hotel več in več in člani novomeškega odseka niso mogli več držati koraka z njim, je začel plezati sam. Njegov hitri napredek gre pripisati bogatim izkušnjam s številnih planinskih tur z očetom; predvsem je s tem dobil občutek za orientacijo, poznavanje vremena in intuicijo. Že po letu alpinističnega staža, v času okoli mature, se je za en teden preselil v triglavske stene in sam brez soplezalca preplezal vseh 12 smeri, ki so opisane v Mihaličevem vodniku 100 najlepših plezalnih vzponov. Zavedal si je, da za cilje, ki si jih je zastavil, potrebuje kilometre in kilometre preplezanih sten, torej čimveč izkušenj. Največji mojstri alpinizma so zaradi podcenjevanja pogosto našli grob na za- nje otročje lahkih vzponih. Na treh najznamenitejših slovenskih stenah (Triglav, Travnik, Špik) je že po prvem letu “soliral” take smeri, kot jih je na primer Tomo Česen premagoval s petletnimi izkušnjami, kar je osupnilo slovensko alpinistično javnost. Naslednje leto, to je lani, se je z medruštveno odpravo posavskih in dolenjskih alpinistov podal v Južno Ameriko; tam je ugotovil, da z višino nima težav. V Peruju se je lotil tudi prvenstvenih smeri: z Brežičanom Matejem Zorkom je splezal 1000 m visoko pretežno ledno prvenstveno smer v severni steni Ranrapalke (6128), po treh dneh Alpinistični pozdrav Andreja Markoviča z Jalovca Dveletni Andrej je prve gore videl iz očetovega nahrbtnika, pri štirih letih pa se je že peš povzpel na V Šentjernju tudi reprezentanti V četrtem letu obstoja šentjemejski atletski klub načrtuje v svojih vrstah štiri reprezentante - Uspehi v nemogočih razmerah - Občina jim daje čedalje manj denarja ŠENTJERNEJ - Atletika je v Šentjerneju že pognala korenine, mladi športniki šentjemejskega atletskega kluba pa so s svojimi uspehi v lanski in tudi na začetku letošnje sezone prepričali tudi tiste skeptike, ki so mlademu društvu napovedali kratek rok trajanja. Lani so na državnih prvenstvih osvojili 3 zlate, 7 srebrnih in 6 bronastih medalj. mladinci - radi bi obnovili in dopolnili opremo in rekvizite, tako kot lani pa bodo priprave organizirali kar na Gorjancih. Največji problem kluba je seveda premalo denarja. Šentjernejska občina je atletom lani namenila celo manj kot leto poprej, kar je v veliki meri tudi posledica tega, da občina nima izdelanih ustreznih kriterijev vrednotenja posameznih športnih dejavnosti. Tudi tako rekoč ni razlike med atleti, ki dosegajo najvišje uvrstitve na tekmovanjih na državni ravni in na primer ljubiteljskimi malonogometnimi moštvi, ki nastopajo na prireditvah rekreativnega značaja na pretežno lokalni ravni. Tako so atleti še bolj odvisni od dobre volje drugih pokroviteljev, med katerimi velja omeniti Krko, Bra-mac, Novoles, Kobro, Mobitel, Vi-tacel, Labod, VGP, PIO in še tega ali onega. I. VIDMAR počitka v Huarazu pa je s Tržičanom Matejem Megličem splezal še prvenstveno smer na 5493 m visoki Churup, ki je bila ocenjena za lani drugo najzahtevnejšo smer v Peruju, poimenovana pa je Eleven joints. Lani je v domačih gorah preplezal 18 prvenstvenih smeri, od tega 12 v zimskih razmerah, in skoraj vse je soliral. Po končani gimnaziji ni veliko razmišljal; zavedal se je, da ne more več brez strmih sten, da ne bo srečen, če bi moral cele dni preživeti v zaprtem prostoru, in odločil se je za študij na fakulteti za šport. Letos si je zastavil zelo smel načrt: premagati Trilogijo, to ponoviti dosežek, ki je prvi uspel Tomu Česnu, v zimskih razmerah premagati tri zadnje probleme Alp - severne stene Grandes Jorassesa v Franciji, Eigerja v Švici, ki je znan predvsem po številnih nesrečah, in Matterhorna. Zadeve se je lotil skupaj s Ptujčanom Igorjem Kopšetom. Severno steno Grandes Jorassesa sta premagala v treh dneh. Ker so se razmere kljub lepemu vremenu slabšale in zaradi pomanjkanja opreme, sta se povezala z nemško-francosko navezo. Nekaj raztežajev pred vrhom je Nemec Robert Steiner padel 40 m globoko. Francoz je predlagal, da bi Nemca pustili v steni. Uspelo jim priti na vrh, sestopili so v 12 urah in * Na seji mednarodne alpinistične zveze ULAA, so Andreja Markoviča izbrali v skupino niti bolj obetavnih mladih alpinistov iz vsega sveta, ki bodo letos plezali v okviru mednarodnega alpinističnega tabora Se-chuan 97 na Kitajskem blizu meje s Tibetom v pogorju Covasan. Tam bodo fantjem imeli priložnost splezati na nekatere še neosvojene vrhove, prav deviški svet himalajskih gora pa je tisto, kar alpinista pritegne bolj kot karkoli drugega. Andrej si tam želi preplezati vsaj dve prvenstveni smeri. v Courmayetju obvestili reševalce, ki so Nemca rešili. Tedaj seje Andrej prvič dejansko zavedel, kako nevaren je lahko alpinizem. Motivacije nibilo več, z Igorjem sta tudi malo pomrznila po prstih, zato je zmagal razum. Kot pravi Andrej, moraš, ko začutiš slab znak, odnehati, saj stena vedno počaka. IGOR VIDMAR Jožko Vrtačič Kako veliko delo so opravili prizadevni trenerji šentjemejskega kluba ob izdatni pomoči ostalih članov upravnega odbora pa tudi staršev mladih atletov, je jasno, če upoštevamo za sodobno vadbo popolnoma neprimerne razmere -tekališče iz ugaskov in zimska vadba v šolski telovadnici, brez tekali-šča iz umetne mase in ustreznega doskočišča za skok v daljino. Ob tem so vsi uspehi v primerjavi z atleti iz, recimo, Celja in Ljubljane, ki Vadijo v tako rekoč najboljih pogojih, vredni še toliko več. Lani sta naslove državnih prvakov med pionirji osvojila Darko Drobež v mnogoboju v dvorani in na prostem ter Maja Nose, ki je postala prvakinja v teku na 60 m. Veliko so v šentjernejskem klubu pričakovali tudi od Kristijana Kralja in Jožka Vrtačiča, ki sta sezono imenitno začela. Kralj je nastopil tudi v državni reprezentanci v metu kopja in v štafeti, medtem ko so Vrtačiča, ki je med pionirji leto predtem kraljeval v skokih, Sprintih kot tudi v mnogobojskih disciplinah, pestile poškodbe in ni dosegel, kar je načrtoval in kar bi bil zdrav vsekakor sposoben doseči. Vse kaže, da je sedaj zdrav in se bo lahko na letošnjo sezono, ko bo med mlajšimi mladinci tekmoval drugo leto, pripravil, kot je treba. Za letos načrtujejo nastop štirih atletov v državni reprezentanci - dva med pionirji in dva med mlajšimi ARABCI V RIBNICI RIBNICA - Zvečer bosta v ribniški športni dvorani dve zanimivi rokometni tekmi. V prvi se bodo pomerili mladinski reprezentanci Slovenije in Saudske Arabije, ob 20. uri pa bo še tekma med Inlesom in člansko vrsto Sadske Arabije, ki se mudi na desetdnevnih pripravah v Sloveniji. V bodoče vse na domača dekleta Odbojkarice TPV-ja so uspešno zaključila sezono - V prihodnji sezoni se bodo morale še okrepiti - V bodoče pa vse stavijo na domača dekleta ■ Obetaven mladi rod Odbojkarice so letos celo presegle načrte, ki so sijih v klubu zastavili pred sezono. Načrtovani uvrstitvi med najboljše tri v državi so dodale uspešen nastop na turnirju CEV v Novem mestu, bile pa so tudi na pragu zmage v Finalu pokala. Vse od ustanovitve kluba dekleta TPV vodi Bojan Vernig, ki je takole strnil vtise o pravkar končani sezoni: “Dosegli smo več kot smo na začetku načrtovali. Računali smo, da se bomo v prvenstvu uvrstili med najboljše tri, kar nam je tudi uspelo, v pokalnem tekmovanju pa smo imeli zelo slab žreb in smo morali na poti do finala premagati državne prvakinje, kar nam je uspelo prvič v zgodovini kluba, ih z malo več sreče, kot soje imele Mariborčanke, smo se uvrstili v finale.” Tildi v Finalu ste bili na pragu zmage. “V finalu je bila za nas usodna zmaga na prvi tekmi v Kopru. Psihološko bi bilo za naša dekleta bolje, če bi tekmo izgubila, saj je bilo sedaj zanje samo po sebi razumljivo, da bodo zmagale tudi na domačem igrišču. Zmaga je v mnogočem odvisna tudi od trenutnega razpoloženja, motivacije in ne le telesne pripravljenosti igralk. Koprčanke so bile izjemno motivirane.” Kakšne so bile možnosti, da bi Finale pokala le dobili? “Ko smo po tekmi analizirali statistiko, smo ugotovili, da so naša dekleta naredila preveč napak, niso nas premagale z dobro igro, ampak smo jim z napakami zmago podarili mi. Samo v prvem nizu smo jim podarili sedem neposrednih točk in v četrtem devet. To je posledica treme. Vendar tudi v zadnjem tednu nismo imeli sreče, saj smo v športni dvorani lahko opravili le en sam normalen trening. Tisti, ki odločajo o urniku treninga in kdaj bodo v športni dvorani druge prireditve, bi morali bolj gledati na domače ekipe, ki so v dvorani celo leto in je dvorana finančno precej odvisna od njih, ne pa da jim onemogočijo treninge Bojan Vernig pred najpomembnejšimi tekmami v sezoni.” Vse vaše igralke se z odbojko ne bavijo poklicno. “Sest igralk prve ekipe je študentk in kljub vsemu so treninge obiskovale dokaj redno. Recimo v ponedeljek, ko imamo treninge do pol enajstih zvečer, smo jih vozili nazaj v Ljubljano. Ekipo je treba čimbolj držati skupaj.” Pred leti ste v ekipo uvrstili prvo tujko, Slovakinjo Ivico Pastuchovo, sedaj poročeno Menger, kasneje pa ste imeli v ekipi ves čas po dve Ukrajinki. Boste s tujkami nada-(jevali tudi v prihodnje? “Danes tega pravzaprav še ne vemo. Na določene okrepitve od zunaj bomo morali računati tudi v prihodnje, saj nadarjeni rod mladih domačih igralk, ki se kalijo v drugi vrsti, potrebujejo še leto ali dve, da bi se lahko priključile članicam. V bodoče nameravamo igro graditi skoraj izključno na domačih igralkah, da bi še naprej držali stik z vrhom, pa se moramo ta čas še okrepiti od zunaj.” Katera dekleta so to sezono najbolj napredovala? “Napredovale so praktično vse, ki so letos nastopale v prvi ekipi TPV-ja. Težava je v tem, da je to ena najboljših ekip v ligi in da igralke, ki so sedele na klopi, niso imele veliko možnosti, da bi igrale. Preskok iz tretje lige, ko bi lahko precej igrale tudi ostale, do vrha prve lige je bil za nekatere prehud. Na zadnji tekmi s Krimom, ki je sicer le mesto za nami, so tudi te igralke dobile možnost: Tina Ciglerje dobro sprejemala. Katja Vernig je svojo nalogo dobro opravila na servisu, Nataša Glavan lahko že dobro odigra na mreži. Tfe igralke sodijo v ekipo, a če se izrazim po košarkarsko, velike minutaže ne morejo dobiti. Za njimi je tudi 18 mladih igralk, ki redno in resno vadijo, in med njimi je kar nekaj takih, ki bodo kmalu resno potrkala na vrata prve vrste.” Kaj boste počeli v sedemmesečnem odmoru? “Sezone je konec le za člansko vrsto, saj so se mladinke uvrstile v polfinale državnega prvenstva, in prihodnji treningi bodo posvečeni predvsem njim. Lepe možnosti imajo tudi pionirke, ki imajo do sedaj en sam poraz. Jana Vernig in Špela Kreps sta povabljeni v reprezentanco in morata zaradi tega brez odmora trenirati naprej. Ukrajinke gredo domov. Pravi odmor si bomo privoščili le junija in julija, kar bodo nekatere igralke najbrž izkoristile tudi za nastope na turnirjih v odbojki na plaži, za kar pa se ne mislimo posebej pripravljati.” IGOR VIDMAR $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ?? 068/24-791 Specialna ponudba • BALENO 1.6 GLX ABS/4 V Pri nakupu vozila vam podarimo ABS zavore. • BALENO 1.6 GLX ABS, KLIMA/4 V Pri nakupu vozila vam podarimo KLIMA napravo. • BALENO 13, GL/4 V že na • ALTO1.0/3Vžeza CENA: 24.990 DEM CENA: 27.990 DEM 20.990 DEM 12.990 DEM Servisne storitve opravljamo tudi na ostalih vozilih! <©>HYunDni aaaa & MAR UTIWI renault $)$MO0A M HONDA lada a mazpa M jtAmm IZŠLA JE APRILSKA, 62. ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO Na športnih straneh gostujejo: Britta Bilač, Rudi Zavrl, košarkarice Ježice, Irena Avbelj, Sašo Udovič in še kdo ter seveda Primož Peterka v fotoreportaži z letošnjih planiških poletov. Na modnih straneh predstavljamo: modne dodatke — nakit, sončna očala, italijanske novosti in modne vplive Daljnjega vzhoda. Avtomobilistične strani so tokrat namenjene predvsem: ženevskemu salonu; spoznali boste 30 novih avtomobilov, med njimi Audi A6, Ford pumo in Seat aroso. Aprilska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO vas že čaka pri prodajalcih časopisov — z obilo pestrega branja in 250 fotografijami na 120 barvnih straneh. V prodaji je tudi že spomladanska številka ugankarske revije E-ŠPORT KRIŽANKE s 100 privlačnimi nagradami za reševalce. AVTOKUNIKA 068/ 323-035 Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKUNIKA tudi uradni zastopnik za športne vzmeti °JAIVEXin amortizerieMOHROE <®> 0 JAMEX ^MONROEF amortizerji . .. VEČJA VARNOST NA CESTI. . . ZARJA Zarja d.d., Prešernov trg 5, 8000 Novo mesto PRENAVLJAMO STANOVANJSKI OBJEKT KOČEVARJEVA 10 vBršljinu v Novem mestu. NAPRODAJ SO: garsonjere (19m2) enosobna stanovanja (40m2) dvosobna stanovanja (60,50m2 m 54,50m2) Dodatne informacije so kupcem na voljo na sedežu podjetja ali po tel. 068/323-171,322-970 Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9,..”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevki na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov; ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali Če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). V čigavi denarnici so judeževi groši? Dol. list št. 12, 27. marca Tudi jaz sem kupil knjige ževi groši, v prepričanju da tej knjigi našel nekaj zan go Jude-t da bom v tej knjigi našel nekaj zanimivih podatkov o dogodkih iz druge svetovne vojne, pod Goijanci. Bil sem zelo razočaran, ker je ta knjiga, knjiga pravljic in fašistične propagande. Vsi, ki smo doživljali drugo svetovno vojno dobro vemo, da je bilo človeško življenje okupiranih ljudi, za tujca brez vsake vrednosti. Takoj ko je okupator prišel k nam s tanki, topovi, smo spoznali, da nam ne prinaša nič dobrega, toda našli so se ljudje iz cerkvenih in klerikalnih krogov in takoj odhiteli v Rim in se zahvalili Mussoliniju, ker nas je osvobodil in že takrat obljubili, da mu bojo zvesti do smrti. V članku Franca Mervarja v Dolenjskem listu, je razvidno, da tudi on zagovarja to izdajstvo in ga še želi povečevati. Sam sem po vojni imel sodelavca, ki sva skupaj delala in je bil aktivni domobranec, mi je pripovedoval, da je v času službovanja v domobranski vojski prejemal otroške doklade in plače od Nemcev. Torej dobivali so od Nemcev in Italijanov orožje, obleko, hrano in plačo, pobijali pa so slovenski narod. Mislim, da je taka razlaga dragi gospod Mervar za kolika] pametnega človeka, nesprejemljiva. Ko v članku pišete, da je bilo v Šentjerneju 500 do 600 žrtev druge svetovne vojne. Želel bi paprika-zati resnične podatke, o žrtvah druge svetovne vojne za vas Šentjernej: 23 pobitih kot talci, 22 padlih v partizanih ali kot sodelavci Osvobodilne fronte. 22 pobitih domobrancev in sodelavcev, tudi takoj po vojni. Torej celotna bilanca je taka, od strani okupatorja in sodelavcev je bilo pobitih 56 ljudi, partizani so pa pobili 22 ljudi, k temu pa moramo prišteti še 18 žensk in moških, katere so domobranci in okupatoiji, odvedli v razna taborišča. Za vse gori navedene osebe imam poimenski seznam in se ga lahko vsak ogleda. STANKO KUŠLJAN Na Gmajno 3 V čigavi denarnici so Judeževi groši? Dol. list št. 11, 20. marca Ne zavajajoči ugovor Franca Mervarja (FM) v Dolenjskem listu 20. marca 1997 na moj prispevek pod gornjim naslovom odgovarjam izključno zaradi bralcev Dolenjskega lista. S človekom, ki se poslužuje že med vojno na pro-tipartizanski strani uporabljene metode diskvalifikacije (diskvalificirati kritika in s tem njegovo pisanje) in ki meni, daje ustanavljanje kvizlinških oddelkov legitimno dejanje, nimam namena polemizirati. Poleg tega sta si najini stališči in odnos do razumevanja dogajanja v letih 1941 -1945 na Slovenskem diametralno nasprotni. Jaz govorim o narodnoosvobodilnem boju (NOB), FM o komunistični revoluciji in državljanski vojni. Elementi socialne revolucije so (upravičeno) bili prisotni. Toda govoriti o držav- ljanski vojni v primeru, ko ena od udeleženih strani sprejme orožje iz rok okupatorja in z njim ubija borce za svobodo, se mi zdi neumestno. FM opravičuje in zagovarja boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju (NOG) in s tem kolaboracijo Zame je oboje nesprejemljivo in izdajalsko, ne glede na to, kaj o tem pravijo avtorji, kijih bogato ponuja v branje in naj bi bili edini objektivni. Vsekakor moram ponoviti, da sem se kritike Brulčeve knjige lotil z zgodovinopisnega in ne literarnega stališča. Če to dvoje zamenjamo, lahko dobimo bistveno drugačen rezultat. Zato je tudi pomembno, kdaj seje kaj zgodilo in kdo je pri tem sodeloval. Tudi v literarnem delu, ki pa je ponujeno v branje kot zgodovinopisno, ni dopustno trditi nekaj, kar se ni zgodilo.vZato očitek o napačni lokaciji Šmarje-Šentjernej zavračam, saj se je, kar je sicer v Brul-čevi knjigi izkrivljeno prikazano, zgodilo le v Šentjerneju. Pri obravnavanju okupacije moramo izhajati iz tedanjih razmer. Te pa so domoljubom narekovale boj proti okupatorju in ne sodelovanja z njim pri uničevanju lastnega naroda. Bistvo moje kritike je bilo nakazano v naslovu ob konkretni knjigi, ne pa reševanje vseh zgodovinskih vprašanj. Zgodovinsko dejstvo je, da je “protirevolucionarni tabor” oziroma njegova belogardistična in domobranska vojska ne le na simbolni ravni, temveč dejansko prejemala poleg orožja tudi denar iz rok tedanjih smrtnih sovražnikov slovenskega naroda, Italijanov in Nemcev. V primeru njihove zmage slovenskega naroda zanesljivo ne bi bilo več. Mervarjev ugovor je tipičen primerek enostranskega pisanja, katerega namen je zagovarjanje kolaboracije in zanikanje legitimnosti NOB, ki ga po njegovem očitno sploh ni bilo. V njegovem ugovoru je malo objektivne zgodovine, pa mnogo opravičevanja neopravičljivega. Slovenski kolaboracionisti zakmjeno vztrajajo v svoji zablodi. Zato si ob kritiki očitnega potvarjanja NOG v Bralčevi knjigi nisem delal utvar, da bom z njo pri le-teh vplival na revizijo njihove “zgodovine”. Njihov negativni odnos do NOG potencirajo, pri čemer velja omeniti, da je bila celo v povojni Nemčiji dokaj uspešno izvedena denaci-fikacija. Sem pa skušal posvariti na nevarnost in škodljivost poveličevanja kolaboracije in zaničevanja domoljubja. Člen 133 sodi le posredno v to polemiko. Po njem je bil marsikdo po nepotrebnem obsojen in preganjan. Toda tisti, ki so se ga iz preračunljivosti bali, danes pa se razglašajo za mučenike, morajo sami poravnati račune s svojo vestjo. Tildi če bi bil še vedno v veljavi kak člen s podobno vsebino, bi si upal zapisati: v času, ko se narod bojuje za svoj obstoj, predstavlja kolaboracija s sovražnikom narodno izdajo. Nejevera FM v zvezi z omembo bele garde v italijanskem dokumentu 1. junija 1942 je odveč. V rokah sem imel po en italijanski, belogardistični, partizanski in “nevtralni” dokument, v katerih je omenjena bela garda. Eden nosi datum 30. december 1941. Partija uradno nikakor ni imela svojega človeka pri Italijanih. Oficirji za zvezo so bili na relaciji Italijani - bela garda. Za pronemške manifestacije v prvih mesecih okupacije krivi FM komuniste, kar je že glede na odstotek članstva partije, ki ga sam navaja, preveč naivno in zavajajoče razlaganje. Ta, za slovenski narod nič kaj zavidljivi pojav ie bil dokaj množičen, vzpodbudilo pa ga je več dejavnikov. Da je bil med organizatorji tudi kak posamezen član partije, je točno. Zanesljivo mi je znan primer člana iz Črnomlja, ki je bil ob življenje tudi zaradi zbiranja podpisov za priključitev Bele krajine k Nemčiji. Toda ob tem ne moremo mimo zgodovinskega dejstva; večina tistih, ki je sodelovala v manifestacijah, je najpozneje do jeseni 1941 spoznala svojo zablodo. Slovensko domobranstvo s svojim vodstvom se do spoznanja o zgrešenosti svojega protinarodnega delovanja ni bilo ne pripravljeno ne sposobno dokopati do konca vojne in ne do današnjih dni. Vprašanje pogajanj med Italijani (Karteljevo, Vavta vas, Srebrniče) in Nemci (Mokronog, dece-mer 1943) ter partizani: predstavljajo priznanje in moralno zmago za partizane. Redne armade velikih držav so morale priznati, da niso sposobne uničiti “banditov”. Da niso uspela, ker pač slovenski partizani kot sestavni del jugoslovanske partizanske vojske niso pristali na separatno premirje, pa je bilo v prid belogardistom oziroma domobrancem, ki bi v primeru podpisa sporazuma največ izgubili. Pri omembi zločina pri Turjaku sem (premišljeno) mislil resno. Odgovora na vprašanje “Koliko za enega?” nisem iskal in ga ne bom. Vsekakor pa je treba pri izračunu upoštevati ne en Turjak, ampak na desetine “Turjakov”. Glede na zgodovinska dejstva neomajno ostajam pri zapisanem v kritiki Bralčeve knjige. Človek mora imeti tudi oseben odnos do zgodovine. In moj je v skladu s cilji, ki sojih zasledovale sile pro-tihitlerjevske koalicije, tj. uničenje fašizma, nacizma in kolaboracije. Da je bil tak zapis potreben in koristen, dokazujejo tudi stališča, ki jih zagovarja Franc Mervar, in bojevite izjave novega slovenskega nadšokoda. Oboje sodi na smetišče zgodovine. Nepravilnosti in napake, storjene s strani NOG so, upoštevajoč celovitost dogajanja, nadčloveške napore in trpljenje v boju za narodov obstoj, v primerjavi z zločini kolaboracije, pa naj se sliši še tako cinično, neprimerljive in zanemarljive. Tako, tokrat ne bom klical Boga za razsodnika, saj mi je očitno dal prav, čeprav z molkom. Upati je, da se bo slovenski narod znal ubraniti pred skušnjavci, ki mu vsiljujejo izkrivljeno podobo NOB, in jih bo nagnal kot je Jezus satana na gori. Ob koncu še pomisel: po petih desetletjih so slovenski kolaboracionisti v ofenzivi. Pričakovati je, da bodo ostali pri svinčniku v roki! ANTON ŠTAMPOHAR Novo mesto APLAVZ NI OBVEZEN Srca kot govedina Na nedavni dobrodelni prireditvi Sonce za vre, r katero je Območna organizacija Rdečega križa Metlika zbirala denar za letovanje otrok iz revnejših družin, je povezovalec ob koncu programa prebral tudi vse tiste posameznike in podjetja, ki so nakazala denar za poletni odhod otrok na Debeli Rtič. Med omenjenimi so gledalci pogrešali marsikatero ime, tako posameznika kot fabrike, v kateri delajo starši, ki prejemajo plače, s katerimi svojih nadobudnežev ne bodo mogli poslati pod toplo morsko sonce. Darovati ali ne je seveda odločitev posameznika, toda vse prepogostokrat pozabljamo, da gre za naše otroke. Nastopajoči, ki navadno niso iz dežele belih brez, se širokogrudno odpovedo honorarjem, kar pomeni lep kupček denarja. “Tujcem” torej ni vseeno, ali sonce res sije za vse enako, nam, ki naj bi nam bili naši otroci največje bogastvo, pa. Zanimivo je tudi to, da skušajo omiliti socialne krivice est-radni umetniki, ki so zanje najmanj zaslužni. Srca novonastalih kapitalistov pa se vedejo kot govedina, vržena v krop: zakrknjena so. Dobrodelne organizacije, društva in drugi natančno vedo, na katera vrata se pri iskanju pomoči splača potrkati in na katera ne. TONI GAŠPERJČ Pretresljivo in vzpodbudno Dr. Metka Klevišar, Slovenka leta, v Brežicah Na drugem kulturnem večeru za odrasle 18. marca (prvi je bil v februarju s Tomom Križnarjem) smo imeli posebnega gosta: gospo dr. Metko Klevišaijevo, lanskoletno Slovenko leta. Glede na to, da je bila predvidena tema pogovora smrt in njena bližina oziroma spremljanje umirajočih ter evtanazija, smo pričakovali bistveno manjši obisk kot običajno. Vendar je število obiskovalcev potrdilo domnevo, da bo prišel vsak, ki ga vsebina zanima, pa najsi je zdrav ali bolan, in s svojo prisotnostjo sebi in dragim vlil pogum za soočenje z življenjskimi dejstvi. Življenjski humor gospe Klevi-šarjeve, njena strokovnost, preprostost besed in prepričanje o verskem in humanem poslanstvu so že po prvih besedah poskrbeli za prijetno, skoraj domače vzdušje. V pogovoru, ki seje nanašal ne le na knjige dr. Klevišarieve (Kako udomačiti bolezen, Spremljanje umirajočih in Čisto vsakdanje stvari), pač pa še bolj na njene vsakdanje izkušnje pri delu z ljudmi, smo odkrivali potrošniško oziroma storilnostno naravnanost sedanje dražbe, ki se seveda odra- • Po smrti bi imel rad dvojno državljanstvo, nebeško in peklensko. (Petan) / PCetae \ JSmSSSP DoMrtetc. MUZIKAL ZA INVALIDE Društvo invalidov Novo mesto je že peto leto zapored v marcu poskrbelo za izredno čestitko svojim članicam ob dnevu žena in materinskem dnevu. Obiskali so Šentjakobsko gledališče v Ljubljani in po predstavi zaključili večer z zabavno prireditvijo. 20. marca si je okoli sto članic in nekaj članov ogledalo gledališko predstavo Dana Goggina Nunsense. Zabavni del večera je društvo vsem udeležencem pripravilo v restavraciji Pionir v Bršljinu. Po večerji jih je zabaval duo Srebrnjak. Poskrbeli so tudi za nekaj nagradnih presenečenj. Vodstvo društva pa s čestitkami ni pozabilo na članice, katere zaradi starosti ali težke invalidnosti ne morejo biti prisotne na takih prireditvah. Te so obiskali na njihovih domovih in jim ob čestitkah izročili skromna darila. Res izjemna pozornost do članstva. Društvo pa že pripravlja za svoje člane rekreativni pohod v mesecu aprilu. Kdor zmore dobro uro zmerne hoje, naj ne zamudi te priložnosti, saj bo poleg prijetne družbe naredil veliko za svoje zdravje in, kot je društvena posebnost, doživel še kakšno prijetno presenečenje. ANDREJ GREGORČIČ Bomo spet hlapci na svoji zemlji? Cerkveni pohlep po zemlji in bogastvu ni v skladu z njenim izročilom, ki naj bi bil predvsem oznanjevanje evangelija - Ob izjavi dr. Rodeta Na Dolenjskem so se že pred leti slišali javni protesti proti vračanju zemlje in drugih dobrin nacionalnega pomena veleposestnikom. Sedaj je prišel čas, da ponovno dvignemo svoj glas s podporo za razpis referenduma “Ohranimo naše bogastvo”, ki so ga predlagali združena lista, Jelinčičeva stranka in zelena alternativa. Ne dopustimo, da bodo naši ljudje zopet hlapci na svoji zemlji. Pred kratkim je televizija objavila, da je velik del gozdov na Gorjancih že vrnjen veleposestnikom iz tujine. Ko govorimo o gozdovih, se spomnimo, koliko dela in odrekanja je bilo vloženega po drugi svetovni vojni v gozdove, zlasti na Gorjancih, ko so gozdarji za svoje težko delo prejemali nizke plače zato, da so se velika sredstva vlagala v obnovo gozdov, izgradnjo cest in splošno posodobitev. Vse dotlej brezvredne gmajne so bile pogozdene in tako nekateri sedanji denacionalizacijski upravičenci bogatijo z žulji tisočev, ki danes prejemajo nizke pokojnine. Kdo lahko zagotovi, da bodo tujci tudi naprej tako gospodarili s tem narodnim bogastvom, ki za narod nima zgolj ekonomske, ampak večjo biološko vrednost? Kdo lahko zagotovi, da novi lastniki ne bodo le pospravili les in zapustili prazne goličave? Kdo nam lahko zagotovi, da se bomo še naprej brezskrbno sprehajali po ten gozdovih, črpali iz njih zdravje, nabirali gobe in razne zdravilne zeli, ne da bi nam tujci mahali z lastništvom in nas preganjali? Tildi cerkveni pohlep po lastništvu tolikega kosa zemlje majhne Slovenije ni v skladu z njenim izročilom, ki naj bi bil predvsem oznanjevanje evangelija, ne pa kopičenje bogastva in premoči nad posvetnim življenjem državljanov. Po izjavah nekaterih visokih pravnih strokovnjakov pa je bilo latništvo Cerkve sporno že v stari Jugoslaviji, pred nacionalizacijo. Sem ateist (morda največ po zaslugi Cerkve, ki se je v usodnem času spetljala z okupatorjem), vendar spoštujem verujoče, tudi prijatelje imam med njimi. Da je cerkev tujek, nisem nikoli mislil, saj je vedno bila prisotna v vsakdanjem življenju. Tildi v toliko opljuvanem času socializma je opravljala svoje poslanstvo, ki ji pritiče. Da ni bila bogata, je dejstvo, kdo pa je takrat bil? Duhovniki in farovške kuharice pa so le imeli zagotovljeno socialno varstvo tako kot ostali državljani. Sicer pa je poslanec krščanskih demokratov iz Argentine gospod Šifrer javno povedal, da je Cerkev v Argentini se danes zelo revna in zato nič manj ne opravlja svojega poslanstva. Da pa je naša Cerkev že sedaj kar dobro stoječa, dokazujejo v nekaj letih obnovljene in na novo zgrajene cerkve pa župnišča, zidana v hotelskem slogu, ki se bohotijo po gričih. Na drugi strani pa propadajo tovarne, vedno več je revnih in brezpravnih državljanov, ki nimajo dela ali pa živijo v večnem strahu, da ga izgu- ža tudi v (ne)osebni skrbi za tiste izmed nas, ki jih je prizadela neozdravljiva bolezen ali pa se poslavljajo do sveta. Kulturna raven neke družbe oziroma njena morala se najbolj pokaže prav na tem zadnjem izpitu. In marsikdo od svojcev ga ne opravi, čeprav misli, da je s tem, ko je bolnika prepustil oskrbi v bolnišnici, storil najboljše za njegovo zdravje. Pretresljiva, zanimiva in vzpodbudna je bila izpoved gospe, ki se zdravi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Brez sramu in strahuje opisala svoj položaj, občutke pred diagnozo in potem, ko se ji je svet sesul pred očmi. Vendar se je pobrala, sprejela vsiljivca in ga skušala s pomočjo prijaznega osebja inštituta obdržati v mejah normale, kolikor je to mogoče. Vse nas je obogatila za življenjsko spoznanje, ki ni le iz knjig, da rak še ni smrt, ampak predvsem čim bolj kvalitetno življenje pred tem. Izvedeli smo tudi, da je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo HOSPIC za pomoč umirajočim in žalujočim, ki deluje na prostovoljni bazi in ima že več podružnic po Sloveniji. V Brežicah je še ni. Najnovejši brošuri, ki sta izšli pod okriljem HOSPICA in v prevodu ge. Klevišarjeve, sta Zadnji tedni in dnevi ter Pomoč žalujočim. Obe lahko dobite na ljubljanskem naslovu dr. Metke Klevišar, Neu-bergerjeva ul. 4, od 1. aprila letos pa na naslovu HOSPIC, Resljeva 11, tel. 061-131-53-99. DRAGO PIRMAN bijo, saj se obnavljajo kapitalistični, da ne rečem fevdalni odnosi, katerih značilnost je skrajno bogastvo in skrajna revščina. Moram reči, da so mene pa tudi veliko mojih znancev zelo neprijetno presenetile prve izjave novega nadškofa, prispelega iz inozemstva, v katerih si je dovolil razdeliti Slovence na prave in tujke. Iz tega je bilo sklepati, da so pravi tisti, ki mislijo tako kot on, ostali pa tujci na svoji zemlji. Nadalje je napovedal “pohod” Cerkve v šole, večji vpliv na vernike, kako naj volijo državne predstavnike in se kaj, “kar je bilo prema-Kljub tem upam, da lil Cerkev v dobo mračnjaštva ali v čase pred drugo svetovno vojno, ko so pri javnih delih ponekod delovodje zaposlili le tiste kandidate, ki so prinesli potrdilo, da hodijo v cerkev. Ker je nadškof razdelil Slovence na prave in tujke v zvezi z vračanjem veleposesti, mislim, da bo večina Slovencev rekla: “Ne, ne potrebujemo veleposestnikov ne sejanje razdora, ki je že imelo in lahko še ima tragične posledice za narod.” Ob koncu bi izrekel vse priznanje odhajajočemu dosedanjemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, ki je bil, vsaj kar se tiče javnih nastopov, vedno toliko strpen, kot pritiče visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. JANKO MAVER Novo mesto Vse, kar je prav Lani je v Novem mestu pri založbi Erro izšla knjiga anekdot in prigod upokojenega novinarja Slavka Dokla pod naslovom Dober večer, smeh! V tej publikaciji je objavljena tudi anekdota Barbarska puščica je bila pila, ki pa je netočna in žaljiva. Govori namreč o pokojnem profesorju Janku Jarcu, ki pa je prikazan kot pravi naivnež in nevednež, saj je navadno pilo z vtisnjenim tovarniškim znakom Solingen zamenjal z antično “barbarsko puščico” in jo celo poslal na Dunaj, kjer naj bi strokovno ugotovili njen izvor. Tega prof. Jarc prav gotovo ni storil, kakor tudi ni vodil novomeških dijakov na grad Hmeljnik “na praktične vaje iz izkopavanja’’. Tam naj bi le-ti našli “barbarsko puščico” in mu jo podtaknili kot original. Prof. Jarc pač ni nikoli imel nobenega stika s kakim dunajskim arheološkim inštitutom oz. zavodom. Pač pa sta Dolenjski muzej in njegov že pokojni kustos Tone Knez tesno sodelovala z restavratorsko delavnico v Rimsko-germanskem muzeju v Mainzu, kjer so zares restavrirali mnogo dragocenih arheoloških predmetov, ki so jih po zadnji vojni odkrili v Novem mestu in bližnji okolici. Zato gotovo ni primerno, če je prof. Jarc, dolgoletni uspešni ravnatelj Dolenjskega muzeja, prikazan kot pravi naivnež in diletant. Naj si torej sestavljalci anekdot drugič za svojo tarčo poiščejo kako anonimno osebo, ne pa pokojnega profesorja, ki je bil resen zgodovinar in muzejski strokovnjak. Rajši naj vzamejo v roke Jarčev zbornik, ki gaje Novo mesto leta 1993 izdalo svojemu častnemu meščanu ob njegovem visokem devetdesetem življenjskem jubileju. Potem bodo verjetno spoznali vrednost Jarčeve osebnosti in dela. Vedeti je namreč treba, da ima vsaka stvar svojo mero. Tudi - anekdota! -ar “Velodromski” glavobol šele prihaja Zakaj ne prekriti naprave v Češči vasi? - Je sploh razumna rešitev za zgrešeno naložbo? Novomeški velodrom je objekt, okrog katerega se je lomilo mnogo kopij. Veliko od tega povsem po nepotrebnem. Zakaj? Velodrom je kolesarski objekt, dirkališče, ki je v osnovi namenjeno predvsem profesionalnim kolesarjem, pa še tu le delu teh, le tistim, ki se specializirajo za tak tip kolesarjenja. Torej je daleč od tega, da bi bil potreben širši skupnosti. Toda v svetu poznamo primere, ki združujejo funkcijo velodroma oz. kolesarstva z drugimi športnimi dejavnostmi. Kako so prišli do tega? Spoznali so da so stvari drage, in objekt raje priredili tudi za druge namene, ga morda prekrili, daje funkcionalen v daljšem časovnem razdobju oz. skozi vse leto. Tak lahko zadovolji potrebe več družbenih skupin ali, bolje, več športnih klubov in rekreativnih skupin (čeprav poudarek sploh ni na slednjih). Objekti te vrste so zelo dragi, zato jih ne postavljajo v katerikoli družbi in tudi ne kjerkoli v urbanem okolju. Zato ker so dragi, ker zahtevajo velike naložbe, ker niti vzdrževalni stroški niso majhni, je v interesu investitorjev, da s jim tudi čimprej izplačajo, kar pomeni, da jih je potrebno dobro tržiti, dobro tržiti pomeni tudi imeti primerno ceno za uprabo oz. najem prostora. No, tudi zaradi te najemnine ponavadi niso zanimivi za različne rekreacijske skupine. Velodrom sam po sebi torej ni posebno privlačen objekt, tak ni niti športna dvorana. Torej kaj narediti? Rešitev se skriva v izgradnji športno-rekreacijskega centra, ki vključuje poleg tega objekta tudi bazene, stadion, razna igrišča za razne športe, mini golf, tekaške steze, jahanje,... Skratka čimveč. Zakaj čimveč? Zato, ker na ta način lažje upraviči svoj obstoj, svoj smisel v družbi, svojo ceno. Na ta način je infrastrukturna oprema cenejša, prostor je bolj organiziran, zadovo- ljuje različne interese in potrebe. Kakšno zvezo ima to z Novim mestom? Močno. Novomeškega velodroma ne bomo rešili z investicijo v prekritje. Ne, s tem bomo dobili le še eno žrtev! Ta žrtev bo novomeška občina in preko nje družba oz. davkoplačevalci. Lahko bi ga rešili z izgradnjo športno-rekreacijskega centra, ki bi imel tako privlačnost, da bi kompenziral zgrešeno lokacijo tega kompleksa. Kajti le kdo bo hodil na rekreacijo v Češčo vas, če ne bo tam res nekaj posebnega. In kako bo tja prišel? Javnega prometa v Novem mestu ni, pešpoti so slabe, v glavnem le ob cestah, oddaljenost niti ni tako majhna za hojo, kolesarskih stez tako rekoč ni. Torej kako? Tja se lahko pelje z avtomobilom. Vem, vprašali boste: kakšen smisel ima to? Nima ga, kakor ga nima tudi politika novomeške občine. Le komu se kaj sanja o prioritetah pri izgradnji prostora? Poleg tega se je v Češči vasi zbralo že nekaj drugih interesov, ki imajo s športom in rekreacijo le toliko skupnega kot pomaranče z mahom. V skrajni fazi je torej moč najti nek skupni imenovalec? Morda ste si ogledali predlog urbanističnega razvoja Novega mesta, morda veste, kje se že razvijajo taki prostori, kje bi bili smiselni, no, potem veste, koliko denarja in dobre volje bo potrebno, če hoče kdo imeti športno-re-kreacijski center v Češči vasi. Tja se bodo zlivali težki milijoni, medtem ko bo mesto^stagmralo. Zakaj? Zato, ker si je skupinica ljudi z nikakršnim občutkom za družbo vbila v glavo, da mora Novo mesto imeli nekakšno kolesarsko svetovno prvenstvo, nekakšen velodrom, nekakšno profesionalno kolesarsko društvo, da mora velika tovarna svoj odnos do mesta, v katerem se nahaja, kazati s tem, koliko denarja podeli raznim športnim klubom, da morajo Že od nekdaj je želel imeti na vrtu po eno zgodnjo češnjo, breskev in hruško, v vinogradu pa nekaj trsov ranine. Pa mu ni uspelo. Tega je bil deloma tudi sam kriv. Sadike je vedno kupoval šele spomladi, in to na tržnici, kjer dobiš vse, kar hočeš. Potem se je vselej izkazalo, da plodovi tega drevja ne dozorijo nič prej kot tistega, ki ga je že imel. S trtami je bilo še slabše; polovica se jih ni prijela. Čez dve leti pa je še ugotovil, da so jagode tik pred običajno trgatvijo še vedno trde in kisle. Pred lansko leto, enkrat spomladi, pa mu je rekla soproga: "Oglasi se še pri vrtnarju in prinesi sadike poznega zelja." Vrtnar je imel le zgodnjo vrsto, zato je odšel spet na tržnico. “Vse to je kasno zelje, "sega je razveselil prodajalec in pokazal na več zabojčkov s sadikami. _ Seveda se je zgodba ponovila. Že sredi poletja so imeli polno njivo počenih zeljnatih glav. Z ribanjem in jesenskim kisanjem ni bilo nič. Svoje težave je zaupal stalni družbi pri kavici. Sosed, ki ima velik sadovnjak in še hčer po- vrhu, ki se razume na sadjarstvo, mu je dal tale nasvet: “Nikar ne kupuj sadilnega materiala pri neznanih prodajalcih na tržnici! Pa tudi vprašati je treba znati." Sklenil je, da bo spremenil taktiko. Lani spomladi, že malce pozno, se je oglasil pri najbližjem drevesničarju. Na razpolago je imel le še nekaj zakopanih sadik jabolk in šop hrušk. “Hruške bi rad. ” “Kakšne pa ? Zgodnje ali pozne?" ga je zvito vprašal prodajalec. “Ne boš me, ne, "si je mislil in odgovoril sproti z vprašanjem: “So tele tu zgodnje ali pozne sorte?" Nekaj časa je prodajalec okleval in najbrž razmišljal, kakšne hruške bi kupec najverjetneje rad. “Zelo pozne so, zelo primerne za ozimnico." "Hvala, rad bi zgodnje. ” Isto metodo je uporabil pri drugih drevesničarjih in uspelo mu je dobiti vse željeno. Sedaj nestrpno čaka na prvi obrod, da vidi, če ga niso spet “okoliprinesli". SLA VKO KLAN ČIČ AR nekako zaslužiti za svoj kos kruha, pa čeprav preko “trupel”. Verjetno bi si morali takšni in drugačni sponzorji predefinirati svojo filozofijo o socialnem pojmovanju lastnine, o družbeno odgovornem poslovanju. Predvsem si razjasniti pojem socialno. Temu morda res niso krivi sponzorji, temu je lahko kriv neetičen odnos glasnih posamez- nikov do družbe, posameznikov, ki znajo svoj parcialni interes uveljaviti s tem, da preglasijo potrebe skupnosti, katere interes očitno ni nikomur lasten. Zaradi vsega tega in mnogega drugega, raje ne prekrivajte velo-droma! XOMAž LEVIČAR Mladi liberalni demokrati in demokratke Novo mesto Na Bučki še živi kultura Prirejajo različne prireditve, želijo pa si več sodelovanja krajanov - Polni načrtov NAJDEBELEJŠI SLOVENSKI OREH - V Kočevski Reki se lahko pohvalijo z najdebelejšim orehom na Slovenskem. Orjak raste na hribu zraven nove cerkve in spomenika NOB. Skrb zanj je prevzel Zavod za varstvo kulturne dediščine. (Foto: Milan Clavonjič) Loterija s sadikami BUČKA - Kulturno društvo Bučka je bilo ustanovljeno leta 1989 z namenom, da se ohrani vse, kar so ustvarili naši predniki in da pustimo sled našim otrokom, ki bodo to delo nadaljevali. Tako društvo deluje na različnih področjih pravljično-literarna delavnica, likovna delavnica, srečanja z umetniki, oblikovanje mladinskega pevskega zbora, športne dejavnosti, glasbeni nastopi, oživljanje šeg, navad in običajev kraja). Knjižničarka Mira Grahek iz knjižnice Mirana Jarca Novo mesto mesečno prireja za šolsko mladino ure pravljic, likovnica Vida Cizelj likovne delavnica za otroke od 10 leta naprej. Aprila predvidevamo gostovanje gledališča Tone Čufar z Jesenic, želimo pa si sodelovanja z drugimi društvi v kraju, na primer z gasilskim, Spremembe ZDEN rušijo načelo pravičnosti Resolucija ZLRP Slovenije, sprejeta 21. marca Vznemiijanjejavnosti v zvezi z domnevnim vračanjem gozdov in zemljišč tujcem, fevdalcem in grofom, čeprav je to izključeno ze z veljavnimi določbami Zakona o denacionalizaciji, namerno ustvarjajo biološki in ideološki dediči komunističnega režima. V ozadju vsega je namen ne vrniti premoženja slovenskim razlaščencem in slovenski Cerkvi ter izničiti ZDEN, kateremu so od vsega začetka javno nasprotovali in ga načrtno ovirali. Njihovo vztrajno govorjenje o potrebnih revizijah denacionalizacije je v resnici odvračanje pozornosti od prepotrebnih revizij privatizacije, ki pa dejansko predstavlja rop skupno ustvarjenega premoženja državljanov, tu brezposelnih Udeleženci izrednega zbora Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije obsojamo tiste državne organe, politične stranke in posameznike, ki se namerno nočejo zavedati svojih odgovornosti za izvajanje ZDEN. Še prav posebej pa obsojamo tiste, ki s svojimi dejanji načrtno sejejo nestrpnost in sovraštvo med ljudmi. V imenu 200.000 razlaščenih državljanov zahtevamo od izvršne oblasti Slovenije, da takoj preseka politično in pravno kaotično stanje ter začne pospešeno izvajati ZDEN. Lastninska pravica je temeljna pravica človeka tudi po naši ustavi in je ni moč v nedogled balkanizirati. Ustvarjanje in vzdrževanje takšnega političnega stanja ne more biti harmonizacija z evropsko zakonodajo in normami in je sramoten madež za državo, ki se hvali, da vidi svojo prihodnost v demokratični Evropi. Spremembe ZDEN, kijih predlaga LDS v letu 1997, rušijo načelo pravičnosti, pravne varnosti in zaupanja v pravo. Namesto tega naj izvršna oblast upošteva Odločbo Ustavnega sodišča z dne 10.1.1997, ki ponavlja opozorilo državnim organom, daje v javnem interesu, da se vsi postopki vračanja odvzetega premoženja kot a pridobili mlade za ustanovitev društva mladih. 27. aprila nameravamo prirediti srečanje v kulturni dvorani z izganci in borci iz nekdanje KS Bučka in njenega okoliša. Imenovali smo 5-članski gradbeni odbor, ki mora poskrbeti za obnovitev in ureditev kulturne dvorane. 23. marca smo imeli proslavo v počastitev 8. in 25. marca. Na proslavi so nastopali moški pevski zbor Bučka, mladi harmonikarji iz Brezja, domačin Nace Marjetič in učenci podružnične šole Bučka. Tako seznanjamo s svojo dejavnostjo in vabimo vse zainteresirane v kraju in občini, da se nam pridružijo. Kljub za zdaj slabemu odzivu bomo vztrajali in se trudili tudi v zadovoljstvo in veselje vseh krajanov. SAVO STOŽINIČ Predsednik KD Bučka DELA PRI DEVETDESETIH - Tudi v 88. letu starosti je upokojenec Franc Hočevar iz Podpoljan pri Ortneku v ribniški občini delovno zmožen, saj vse leto, razen pozimi, več kot 20 let za cestno podjetje Ljubljana pripravlja kole za sneg. Doslej jih je oblikoval in obarval več kot 15.000, a s tem še zdaleč ni zadovoljen, saj ima veliko več naročil, kot jih zmore. Dokler je sam hodil po gozdovih v Ribniški dolini, se mu je delo še izplačalo, zdaj, ko ga je noga izdala, pa mu sušice in odpadne veje pripeljejo drugi. Plača jih marko po kosu, pri delu prispeva svojo barvo, od kola pa zasluži tri marke. Sicer je vajen garanja, saj se je že 1932. zaposlil na Kozlerjevi žagi v Ortneku. (Foto: M. Glavonjič) RADIO 104.5 105.9 107.3 107.5 91.2 OGNJIŠČE ...— — - - - - -. - - — - Čestitke, osmrtnice, obvestila... '■ od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro : na telefon 061/1521126 in 1521671 I ter po faksu 061/1521647. Kaj bi Jože z računalnikom Po dolgih letih iger na srečo “nepotreben” zadetek TURJAK - V gostilni pri Ahcu na Turjaku se vsak dan zbira družba domačinov, ki z resne in šaljive plati sproti obdela slovensko politično in gospodarsko sceno, pa tudi domače se ne izogiba. Tako nas je oni dan zgovorni gostilničar na svoj šaljivi način opozoril na domačina Jožeta Levstika, 66-letnega upokojenega cestarja, ki “je še za časa socializma igral loto in nikoli nič zadel, zdaj, v demokraciji, pa je pri zadnjem žrebanju zadel kar računalnik”. Jože se je takoj pohvalil, da je res zadel tisti ^premium”, nakar ga je gostilničar popravil, da ni premium (pivo), ampak znamke Pentium. Na vprašanje, kaj bo počel z računalnikom, je Jože odgovoril, da ga bo prodal, saj z njim ne zna delati, niti nima zanj dovolj prstov na roki. Pepl, kot mu rečejo po domače, je izgubil dva prsta, ko je teden dni po zavzetju turjaškega gradu septembra 1943 našel bombo in se z njo tako dolgo igral, dokler ni eksplodirala in ga hudo ranila. Natanko se še spominja, kako je bilo: “Operiral me je dr. Stanko Pirc, zdravnik J- PRIMC Jože Levstik-Pepl 14. divizije. Namesto injekcije so mi dah dve žlici žganja in me tako omamljenega - malo od šoka, malo od žganja - operirali.” Prisotni so dodali, da kljub poškodovani roki Jože odlično meče pikado. Jožetu ni vseeno, kaj se dogaja s tuijaškim gradom. Pravi, da se odgovorni premalo brigajo zanj in da so za njegovo ureja- kar je škoda. lup NKUpilU lega premoženja držav-adi upokojenih in sedaj lnih Slovencev. PRED USESLOUENSKIM PARTIZANSKIM TABOROM ’97 Začetki odpora pod Goijanci 1941 O prvem in drugem rojstvu Gorjanskega bataljona in njegovi bojni poti Največjo partizansko enoto na Gorjancih je dobila Dolenjska 13. maja 1942, ko so na Pragu nad Javorovico ustanovili Gorjanski bataljon. Odbor skupnosti te enote bo počastil 55. obletnico bataljona 25. maja na šent-jernejskem hipodromu, prav na spominski dan, ko seje bataljon za binkošti 1942 predstavil množici vernikov v Lurdu v Šentjerneju. Vrsta srečanj, pohodov in drugih aktivnosti, ki jih bo Skupnost borcev Gorjanskega bataljona pripravila prihodnje mesece, bo hkrati tudi pjen delež priprav na vseslovenski partizanski tabor junija v Prečni. prva oblika privatizacije v'državi čimprej končajo. V primeru, da tega v kratkem ne bomo zaznali, bomo prisiljeni nadaljevati z internacionalizacijo problema. Podpisniki resolucije, sprejete na izrednem zboru podružnic ZLRP Slovenije (30 podpisov) Priprave na oborožen boj proti italjanskemu okupatorju so na Dolenjskem stekle že v prvih dneh, ko so Slovenijo zasedli fašisti in nacisti. Vodili so jih najbolj prekaljeni predvojni komunisti in domoljubi, domačini pod Gorjanci, ki so se zavedali, da v okupacijskih razmerah ne mora priti do oboroženega boja proti tujcem. Bili so to Jože in Franc Pirkovič, Martin Bajc-Grega iz Kostanjevice, Franc Prhne iz Orehovice, Maks Vale in učitelj Jože Zamljen, Jože Penca-Dečko, Vencelj Perko-Štefan in drugi. V skladu z odločitvami ustanovnega plenuma OF so že konec junija 1941 ustanovili prve tri odbore OF v Šentjerneju, Kostanjevici in Sv. Križu (zdaj Podbočju). Bili so to prvi vojno-politični organi NOB, ki so bili tesno povezani z vodstvi upora v Ljubljani in Novem mestu. Od tam so se naglo pletle nevidne niti zaupnikov in terenskih odborov OF pod Gorjanci. Člani odborov OF so načrtno pridobivali ljudi za Osvobodilno fronto in za oborožen boj proti osovraženim okupatorjem. Sirili so ideje in mrežo organizacije, zbirali orožje, strelivo, vojaško opremo, živež in druge potrebščine za narodnoosvobodilni boj. Na območju Kostanjevice in Šentjerneja so se ljudje že v jeseni 1942 pripravljali na odhod v partizane. Ob koncu decembra 1941 sta rajon- ska odbora OF v Šentjerneju in Kostanjevici odločila, naj gre prva skupina prostovoljcev v partizane 5. januarja 1942. Tega dne so šli v boj proti fašistom prvi partizani iz Podgorja: Franc Prhe, Tone Rešetič, Rudi Kromar-Fric in podnarednik Ivan Strojin, oba iz Cadraž, Nace Zagorc-Stari z Javorovice ter Tone Tomšič z Apnenika. Čez 3 dni se jim je pridružila še skupina prostovoljcev iz Kostanjevice. Pot jih je vodila v kraje domovanja Novomeške čete in v partizansko taborišče na Kočevskem. V začetku februarja 1942 so tja prišli novi šentjernejski prostovolci, 10. marca pa še tretja skupina Šentjernejčanov na Toplo Reber. Med potjo so se jim pridruževali novi prostovoljci, na Frati tudi 21 novomeških vajencev in pomočnikov. Bilo jih je za dobro četo, ki jo je vodil Franc Pirkovič. Četa se je 13. marca pridružila Prvemu dolenjskemu bataljonu, ki mu je poveljeval Ivan More. Po ponesrečenem prvem vojaškem napadu na Žužemberk 26. marca 1942 so borci treh čet v Dobruškem gozdu pri Rdečem Kalu prisegli zvestobo osvobodilnemu boju. Tri čete so se še isti večer razšle. Prijateljeva četa je z bataljonskim štabom odšla proti Trebnjemu, Švarova v škocjanske kraje, Pirkovičeva četa pa se je vrnila kot Gorjanska četa na Gorjance. Bojna pot Gorjanskega bataljona je kronika ene izmed številnih enot osvobodilne vojske našega naroda. Potem ko je njegovih 150 dobro oboroženih borcev 13. maja 1942 postalo jedro novega bataljona, je bataljon hitro podvojil število borcev: že 1. junija 1942 je bil v njem 301 borec. Prvi komandant bataljona je postal Franc Pirkovič-Črt, politični komisar pa Tone Šuštaršič-Tine Železnik. Bataljon je imel 3 čete: Kostanjeviško, Sentjernejsko in Brusniško. Deloval je na takrat najbolj izpostavljenem prostoru v Sloveniji, ki je bil prepreden z vojaškimi in policijskimi silami treh sovražnih držav. Tu so se sekali apetiti Mussolinijeve Italije, Hitlerjeve Nemčije in Paveličeve NDH, kmalu pa še vojaške formacije domače bele garde. Bataljon naj bi pomagal oživiti tudi partizanstvo v Beli krajini, zato je takoj po ustanovitvi poslal v Belo krajino 19 svojih borcev. Gorjanski bataljon je bil disciplinirana, odporna in izredno gibljiva partizanska enota. Speljal je na desetine uspešnih napadov na sovražnikove utrjene postojanke. Napadal je sam ali v sodelovanju z drugimi slovenskimi in hrvaškimi partizani, med drugimi tudi v Brusnicah, na Ratežu, pri Zajcu, Hrastu, Sv. Križu, na Sošicah, Jezer-nicah, na Suhorju in drugod. Vodil je premične boje na odprtem bojišču in ob prometnicah ter številne druge boje pri čiščenju in varovanju osvobojenega ozemlja. Kako so se njegovih napadov bali italijanski vojaki, zlasti po velikem spopadu 29. marca 1942 pri Miklavžu na Gorjancih, pa v prihodnjem nadaljevanju. Zajec in postovka izumrla? Pred 30 leti odstrelili na leto preko 100 zajcev, zadnja leta le še po enega - Postovk ni več DOBREPOLJE - “Žled je presenetil divjad in nas, lovce, smo ugotovili na nedavnem občnem zboru lovske družine Dobrepolje,” je povedal Jože Miklič in dodal, da so veliko govorili o nujnem prehranjevanju divjadi v letošnji zimi. Lovci so sklenili, da bodo letos zgradili 12 pokritih krmilnic, seno zanje pa si bodo zagotovili z odkupom zemljišč, kijih kmetje več ne kosijo. V lovišču pa imajo še 9 herkulesov (avtomati-krmilnice s koruzo), ki so bili vso zimo dobro založeni. Lovci so bili ogorčeni nad početjem kmetov, ki po (črnem) zakolu govedi odvržejo drobovino v bližnji gozd in tako vabijo k vasem medveda. Ko pride do nesreče, pa so za vse krivi lovci. Sicer pa je v njihovem revirju najmanj pet medvedov. Doslej so imeli dovoljenje za odstrel le po enega medveda letno. Po revirju bodo namestili še več opozorilnih tabel, da vsak vstopa v lovišče na lastno odgovornost. Lani so odstrelili enega medveda (upleniteli je bil Bojan Zgonc s Ponikev), 3 jelene in 3 košute ter 4 divje prašiče. Plan odstrela so v glavnem izpolnili. V zadnjih letih postaja že prava trofeja poljski zajec, saj je vedno bolj redek. Njihovo število se je zmanjšalo zaradi bruceloze, ki sojo vnesli iz Češke, pa še zaradi herbicidov in kosilnic, LOVEC IN TROFEJA - Na fotografiji je lovec Jože Miklič, član i LD Dobrepolje, s trofejo gamsa, j ki ga je uplenil leta 1981 pri Bo- j hinjski Bistrici. ki pokončajo precej zajcev in tuai srn. Med pticami pa je iz ; Dobrepolja izginila postovka, za kar so vzrok rastlinski strupi. V občini Dobrepolje deluje- , ta lovski družini Dobrepolje in | Struge ter gojitveno lovišče Žitna gora. Razen teh na območje občine delno posegata še lovski družini Suha krajina in Velike Lašče. Slednji pripada okoli 500 ha zemljišč, medtem ko revir LD Dobrepolje meri 5000 ha. J. PRIMC PREDSTAVILI PROJEKT “DRUŽINA V PRIHODNOSTI" - Ob materinskem dnevu so učenci 4. c razreda OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja pod vodstvom učiteljice Zlatke Jarc svojim mamicam pripravili proslavo, na kateri so poleg osvojenih znanj iz raznih področij predstavili tudi obsežen projekt “Družina v prihodnosti", ki so ga oddali na razpis Unesca. Gre za projekt, ki obsega kar 230 strani, na katerih so učenci popisali svoja opažanja, razmišljanja, znanje, izkušnje in sanje o družini v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Za svoj trud in sodelovanje na natečaju, na katerem je sodelovalo skupno 43 razredov iz 35 slovenskih šol, so v začetku tega tedna prejeli plaketo. (Foto: M. L.-S.) Plesalci brez dvorane KOČEVJE - Odločiti se je bilo treba: ali naj športni ples v Kočevju še naprej životari ali pa naj s pomočjo strokovnih vaditeljev napreduje. Starši nekaterih mladih plesalcev so se lani odločili za napredek in pred slabim letom ustanovili plesni klub Kočevje, za predsednico pa izvolili Marjeto Golob. V klubu se vadi latinskoameriških in standardnih plesov 5 športnih parov. Plesalci in ple- MLADl PLESALCI - Čeprav mladi športni plesni pari vadijo pod strokovnim vodstvom šele slabo leto, na turnirjih in tekmovanjih že pridno nabirajo točke. Na fotografiji: nastop na sejmu Alpe Adria. salke so stari od 12 do 17 let. Doslej so pod vodstvom plesnih učiteljev in trenerjev naštudirali po pet plesov iz vsake skupine in tudi že sodelovali na plesnih in kvalifikacijskih turnirjih v Kranju, Ljubljani, Vipavi in drugod, tudi na meddržavnem “Urška open”, kjer so tekmovalce ocenjevali mednarodni sodniki. “Čeprav so se naši tekmovalci prvič pojavili, so jih med 30 do 40 pari, kolikor jih hkrati tekmuje, sodniki že opazili. Tako že skoraj leto dni nabiramo točke,” pravi predsednica Marjeta Golob in dodaja, da stroške za vadbe in tekmovanja, nakupe oblek itd., ki so precejšnji, nosijo le starši. Klub sodeluje s plesno šolo Urška in plesno šolo Fredi iz Ljubljane, kočevske plesalce prihajajo vadit štirje različni učitelji, med njimi tudi neki Ukrajinec in Boris Janjevčijevič iz Novega mesta, sicer član “Urške” Ljubljana; iz plesne šole Fredi pa vaditelj za individualne plesne ure, se pravi, da dela z vsakim parom oz. plesalcem posebej. Prav z vadbo pa je največ težav. V Kočevju ni primerne dvorane. Zato imajo vadbo v domu telesne kulture, v stari Bračičevi šoli, individualne ure pa v dijaškem domu. Seveda bi morali plesalci vaditi še doma. Na razpolago bi morali imeti prostor najmanj 10x10 m, in to z ogledali na stenah. Vsega tega še ni, ob pomoči pokroviteljev pa bi se clalo marsikaj urediti, menita tudi starša mladih plesalcev Barbka Bižal in Brane Arko. J. PRIMC Po napadu medvedke lepo okreva Januarja so mu napeljali telefon • V prostem času dela v mlinu ZLATI REP PRI RIBNICI -Grudnov Stane z Zlatega Repa pri Ortneku, si bo za vse življenje zapomnil lanski 16. april, ko gaje streljaj od doma napadla medvedka z mladičema. Hudo poškodovanega so odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer se je zaradi težke poškodbe glave zdravil nekaj mesecev. Od začetka jeseni pa je tesarski mojster zopet doma, največ časa pa je z ženo, saj ji po svojih zmožnostih pomaga pri vsakodnevnih opravilih, hkrati okreva od hudih poškodb in psihičnega zloma. Bil je zelo počaščen ob novoletnem obisku ribniškega župana Jožeta Tanka, ki mu je prinesel majolko in liter belega. Žal pa mu je, ker z županom nista trčila, saj Staneta ni bilo doma. Še bolj so ga teden dni pozneje presenetili poštarji, ko je pri Grudnovih prvič zazvonil telefon in hkrati pregnal večni strah pred osamljenostjo in zaprtostjo (hiša je ob reki, obraščena z gozdom). Novoletne praznike so mu voščili tudi ribniški invalidi in velikolaški lovci, kljuko na vratih pa so si podajali tudi številni sosedje in drugi znanci. “Se danes se pri meni ni oglasil nihče iz lovske zveze Slovenije, kar meje še ptosebej prizadelo. Ali se res čutijo odgovorni za napad medvedke ali pa pričakujejeo, da jim bom “izstavil” visok račun za težke poškodbe, se sprašuje zgovorni Štane. Pravi, da ni denarja, s katerim bi poplačal oko, uho, Obisk norcev Abonamajska predstava MGL Norci iz Helma v Domu kulture NOVO MESTO - Pa smo ga le dočakali! Obisk norcev namreč. Predstava male scene MGL z režiserjem Zijahom M. Sokolovi-čem na odru Doma kulture je bila končno abonmajska predstava, ki nas je opomnila na čas, v katerem živimo. Konec 20. stoletja! Gib, zvok, beseda, pesem, mimika, krik in še veliko več. Vse to je bilo nekaj magičnega. Sedmero mladih, a dovolj norih je ob še bolj norem Sokoloviču ustvarila predstavo, ki brezpogojno navdušuje. Tako literarna predloga kot vse, kar soji z zanosom dodali no-vovalovci MGL-a in gost režiser. Norci par exellence! Verjamem, da je že avtor Isaac Bashevis Singer zastavil dovolj noro, ampak norost MGL-a je zares noro nora. Polna vsega tistega, za kar smo bili prikrajšani že leta: sodoben, dinamičen teater, ki združuje in obilo izkorišča vse izrazne možnosti odrskih desk in dosežke sodobnega teatra ter doda še tisto nekaj, kar ločuje predstavo od predstave. Predstava brez glavnega igralca, brez statistov, brez scene, brez kostumov, brez postankov, a s silno energijo, z valovi, ki jim ni videti konca. Brez lagodnosti in opuščanja! Slednje velja tako za sedem (plus eden) norih kot za vse prisotne Novo-meščane. Ni je take neumnosti, ki ji ne bi mogli najti smisla in je ob tem brez domišljije in naprezanja postaviti ob njeno večkrat klonirano kopijo. Še posebno ne neumnosti, ki jih je Singer z lahkoto poiskal v svoji (naši) okolici. S količino zagotovo ni imel težav, morda le z izborom. Ob tem se mi porajajo vprašanja. Mislite, da nam bo toliko norosti škodilo? Odsotnim prav gotovo ne. Smo res tako nori, da nam le norci lahko odprejo oči? Po predstavi smo ravno vsi dovolj nori, da smo sposobni živeti naprej. Tlidi v Hel-mu bi se znašli. Želim le, da nas norost ne prevzame preveč. Za nekaj pa smo bili prikrajšani: imena soustvarjalcev, ki so pomagali izjemno navdahnjenemu Sokoloviču pri gibu, glasbi, izvedbi, sem zaman iskal med podatki o predstavi. Je bil mar sam? Kdorkoli so že, naj jih doseže delček zasluženega aplavza in po- JANKO HROVAT Novo mesto • Nekaterim duševne bolečine popustijo takoj, ko so plačane. (Cjuha) • Prepir je dim ljubezni. (B"rne) težke poškodbe in živčni zlom. Svojega telesa sicer ne prodaja nikomur, pravično pa bi bilo, da bi dobil nekakšno odškodnino. “Če bodo ugotovili, da mi ne Stane Gruden v mlinu OBISKALI ANICO BLATNIK TURJAK - “V domu starejših občanov v Štepanj-skem naselju v Ljubljani smo za materinski dan obiskali našo najstarejšo krajanko, 84-letno Anico Blatnik”, je povedal France Pečnik, znani kulturni in družbeni delavec s Turjaka. V turjaški delegaciji je bilo kar 25 članov, največ je bilo kulturnikov in turističnih delavcev, ter nekaj drugih krajanov. Predstavniki doma starejših občanov so povedali, da takega obiska ni doživel doslej še noben njihov oskrbovanec. Anica Blatnik pa je tak obisk gotovo zaslužila, saj je bila leta 1986 pobudnica ustanovitve turističnega društva Turjak in njegova dolgoletna predsednica. Šestdeset let Prijatelja v dobrem in slabem Marija in Jože Prijatelj iz Željn pri Kočevju bosta jutri praznovala jubilejnih 60 let skupnega življenja. Kljub svojim letom - Marija, rojena Gabrielj v Druščah, jih bo 8. junija imela že 87, Jože, rojen v sosednji Novi gori pri Tel-čah, pa štiri dni za njo štiri leta manj - in težkemu življenju, ki ga imata kot starša devetih otrok za seboj, sta oba še dokaj zdrava. Marija, kije vse svoje življenje skrbela za družino tudi z delom svojih pridnih rok na polju, celo preseneča, saj še vedno vidi brati brez očal, za Jožeta, ki je kot partizan med vojno in “furman” po njej upokojitev dočakal kot rudar v kočevskem rudniku rjavega premoga, pa je tako vsem dobro znano, da skoraj ne mine dan, da se ne bi v zanj tako značilni opravi - gumijastih škornjih - odpravil v gozd. Na Kočevsko sta prišla leta 1941 kot begunca in tu pognala svoje korenine. Otroci so počasi odhajali od doma in v hiši sta ostala sama. Imata pa danes 18 vnukov in 8 pravnukov, ki ju radi obiskujejo in jima skupaj z njunimi danes samo še petimi hčerami in tremi sinovi pomagajo po svojih najboljših močeh. M. L.-S. pripada nič, se bom pač s tem sprijaznil,” pravi. Še danes si ne upa peš na bližnjo avtobusno postajo in v vas, večkrat se mu v smeri poraščene in razbite ceste, kjer ga je mrcina iznakazila, “prikaže” medved. Po telefonu bo prosil pristojne, da bi gozdno cesto popravili in jo prekategorizirali v lokalno. Podnevi je večkrat v 150 let starem mlinu, ki je njega dni mlel za več vasi. Vode je bilo dovolj, ko so jo pobrali studenci, je moč usahnila. Danes obratuje le malo, saj so le redke hiše, ki se niso odpovedale tradicionalni predelavi moke. “Najbolj mi je žal, ker ne morem več opravljati tesarskega poklica. Malo je dobrih mojstrov, ki znajo izdelati kozolec dvojnik (topler). Jaz sem jih po vsej Sloveniji in Bosni skupaj s skednji, strehami in strehami na hišah naredil več kot tisoč”, pravi Stane. M. GLAVONJIČ Naš Dolenjski list Že vrsto let izhaja priljubljeni Dolenje, z veseljem ga prebira med nami vsak Sloven 'c. Iz vseh dolenjskih krajev veliko je novic, ki jih med nas prinaša dolenjski časopis. Vsak četrtek poštar pri vratih pozvoni, Dolenjski list prinese in nas razveseli. Vsakdo rad pogleda vse, kar je novega, je zanimiv za branje, Dolenjca vsakega. Ko ga v roke vzamemo, ga prelistamo, reklame in oglasi nas zanimajo. Vsi ga radi beremo, saj nas razvedri, radi ga imamo naročniki vsi. Po vsebini je bogat, vsakdo ga pozna, Sraka in pa Studio D v njem program ima. Še nadalje zvesti vsi mu ostanimo, naš dolenjski tednik vedno z nami bo. MARIJA VOVK V DOBREM IN V SLABEM - “Življenje je iz dneva v dan eno samo veliko presenečenje, tako v dobrem kot v slabem," je razmišljala ob svojem visokem jubileju Jožefa Gregorčič. “Če se tega zavedaš, te potres ne uniči in te tudi sreča ne zapelje. Toliko da sem povila, pa mi je na Javorovici vojna že vzela moža. Vedela sem, zavestno ali ne, da je žalosti treba vzeti čas. Z delom. S pogledom v jutri. To je postalo moje vodilo. Živela sem za otroka, obdelovala posestvo, zgradila hišo, se vključevala v družbeno življenje kot krajevna in občinska odbornica, aktivistka Rdečega križa, upokojenka, vaščanka. Danes delim dan že s pravnučkami in upam, da bom dočakala tudi srečo praprababice. Na koncu koncev, kaj je 85 let kakšna starost?" Če vas pogledamo, res ne, se strinjamo vsi, ki vas poznamo in ki smo si te dni kar podajali kljuko vašega doma na Brezovici pri Mimi, nekateri z darili, drugi brez njih, vsi pa z iskreno željo: še na mnoga leta! (S. P.) ŠEST DEVETDESETLETNIC - Aktivisti KORK Dolenjske Toplice obiščejo vse naše krajane, ki slavijo v tekočem letu 90. rojstni dan. Če smo malo hudomušni, zanesljivo lahko trdimo, da gre našim upokojencem kar dobro. V letošnjem letu imamo 6 krajanov, kateri bodo slavili 90-letnico. Nedavno smo zaželeli prvi letošnji slavljenki še mnogo zdravja in veliko dobre volje Julki Lavrič z Gornjega Polja, ki je v krogu svojih domačih veselo praznovala. Pred kratkim smo se na pokopališču v Dobovi poslovili od vaščana, sodelavca, prijatelja in iskrenega tovariša Karla Pinteriča z Mosteca. Zahrbtna bolezen se je nanj spravila že pred nekaj leti in ga vztrajno uničevala. Čeprav je bolezen skrival, smo lahko opažali, da mu življenjske moči pojemajo. Kljub vedremu značaju in pokončni drži ter neizčrpani želji po ustvarjanju je izdihnil. V življenju je premagoval mnoge težave, toda bolezni ni mogel prema-gati. Karl se je rodil leta 1925 na Mostecu. Tu ga je ujela vihra 2. svetovne vojne. Pri nedopolnjenih 16-ih letih so ga okupatorji skupaj s starši preselili v Šlezijo. Od tam mu je sicer uspelo pobegniti, vendar so ga na Dunaju prijeli in odpeljali nazaj v izgnanstvo. Tam je bil vse do konca vojne. Po vojni si je ustvaril družino. Delal je v vec podjetjih, največji del življenja pa je služboval na raznih delovnih mestih brežiške občinske uprave. Tam se je tudi upokojil. Vse življenje je posvetil delu v raznih društvih, odborih in organizacijah. Še najbolj ga poznajo gasilci, saj je v domačem gasilskem društvu delal od mladosti pa vse do smrti. Prav v zadnjih dneh življenja je prosil za razrešitev predsedniške dolžnosti v GD Mostec, vendar ga je smrt prehitela. Zadnja leta je bil podpredsednik OGZ Brežice (prej tudi predsednik) pa dejaven pri organizaciji ZŠAM, še prej je vneto delal pri civilni zaščiti ter pri ' svetu za preventivo in vzgojo v j cestnem prometu. Njegova zasluga je, da je prav ob izteku njegovih življenjskih moči v brežiški občini I znova začel delati svet PVCP. Pinterič je bil neutruden aktivist, kjerkoli je že bil. Gasilstvo pa je sploh bila njegova velika ljubezen j in obveza. Temu je zares posvetil vsa svoja leta. Za prizadevno delo j je prejel več priznanj in celo visokih državnih odlikovanj. Ob slovesu smo Karlu izkazali | zahvalo za vse stotjeno, saj smo ga j na zadnji poti pospremili v velikem številu. Gasilci iz 32-ih gasilskih društev in člani ZŠAM so mu postavili veličasten špalir. Z be- j sedami se je od velikega prijatelja poslovilo kar 6 govornikov. Ob zares ganljivih besedah so solze zastrle oči vsakemu poštenemu | človeku. Hvalaženi smo'mu za i vse, kar je storil za vse nas. Tega pa ni malo in ostalo bo trajno. IVAN KAPUŠIN ’ SMEH V ŠOLI Okrogle in oglate Zbral Branko Vrbinc Ob UO-lelnici Srednje kmetijske Sole Grm je izšla tudi drobna knji-| žica z naslovom Okrogle in oglate ' z Grma pod Trško goro, v kateri je I inž. Branko Vrbinc, dolgoletnipro-| fesoma tej šoli, objavil “umotvore” j iz dijaškega življenja, ki si jih je [ desetletja potrpežljivo zapisoval. j Ponatiskujemo nekatere. j • Razlaga dijaka S. M.: “Vegetativno razmnoževanje pomeni, da sadimo gomolje, ne pa krompir." • Š. je pravilno ugotovil: “Kisline so po značaju kisle. ” R. pa je rekel: “Kazein imamo v mleku pa tudi v možganih. ” • Prvošolec, ki še ni vedel, kaj je to molzni stroj, je zapisal: “Krava se na šoli molze na posebne prepara-ture. " • Na vprašanje, kaj so togranulira-na gnojila, je dijakinja P. F. odgovorila: “To so tista gnojila, ki so narejena v bunkice. ” • K. F. iz ribniške občine je zapisala: “Prešeren je študiral v Ribnici ‘n bil zato zapisan v zlato knjigo. ” • Pri nekem poskusu je N. S. zapisala, da se bo nivo gladine dvignil. • “Lemež pri plugu lahko skrhamo, če orjemo zmerom gor in dol, ” je stokovno ugotovila dijakinja B. Z. • “Glavna sestavina lesa je celulitis, "je bila razlaga druge. • Na katero je mislil C., ko je laško ljuljko imenoval laška julka? • B. T. je za najbolj znanega raziskovalca atoma proglasil Nielsa Bohorja. • “Zjutraj sem s traktoristom namazala vsa mazalna mesta, ” je v dnevnik prakse zapisala J. J. • O Aškercu je dijak zapisal: “Namesto da bi ostal veren, je začel pisati pesmi. ” • “Do novih sort lahko pridemo z mutacami, "je trdil dijak J. • A. M. je v nalogi zapisala: “Pršica se najaha na mnogih rastlinah. ” DOBRODELNI KONCERT ANSAMBLA NOVINA Družinski ansambel Novina prireja po Sloveniji dobrodelne koncerte, katerih geslo je: “Samo življenje za druge je vredno življenja.” Thdi namen njihovega nedavnega koncerta v trebanjskem kulturnem domu je bil zbrati denar za nakup invalidskih vozičkov za otroke, obo-lele za rakom. Povezovalec progra-j ma koncerta, s katerim smo Bili lah-I ko vsi zbrani zadovoljni, saj so igrali vse zvrsti glasbe, je bil oče Marjan, [ ki igra tudi kitaro. Sin Marjan igra ! klaviature, Borut bas, najmlajši I Tomaž pa se je prvič predstavil na i koncertu s klarinetom. Med koncertom je bilo žrebanje vstopnic. Nekaj sadja in sokov so namenili obolelim otrokom v bolnišnici. Peli in igrali so tudi narodne pesmi, pri katerih smo sodelovali vsi poslušalci v dvorani. S koncertom sem bil zelo zadovoljen; Vesel sem, da sem lahko prispeval I delček sredstev za bolne otroke. UROŠ DRAGAN, 8. c OŠ Trebnje Gledam zeleno lepotico. Hiti, poslavlja se od mesta, a ga s prvimi zelenimi kapljami zopet pozdravlja. Od izvira pa do izliva poje s šumenjem odo svoji Dolenjski. Je kakor mati mnogim mestom, gozdovom, soteskam. S svojim bogastvom nas rešuje. Je prvi spomin na moje mesto - Novo mesto. In je večna popotnica, tujka, a vendar edina prava domačinka. In vendar, zakaj ni več tisto, kar je bila? Zakaj se je le še sramujemo? Zakaj prikrivamo naše napake, ki so bile zanjo usodne? Zakaj smo njeno prijateljstvo le izrabili? Porabili smo jo za mnoge namene. Postavili smo žage, vanjo speljali odpadne vode, se hvalili z ribiškimi trofejami... Dajala nam je vse, mi pa smo jo zastrupili. Zaradi svoje koristi smo ji povzročili neizbrisno bolečino. Na nekoč mogočno zeleno kraljico nas spominjajo le še imena nekaterih ustanov, tovarn, vasi, ki s ponosom nosijo svoje ime, a se ne zavedajo, da so si ga vendarle sposodili od reke. Nič ne pomaga Krki, da bo čista, zdrava, lepa. Nihče ji ne pomaga. Mesto, ki je bilo prej njen prijatelj, je postalo njen sovražnik. A Krka še vedno teče, bori se. Zanjo in z njo se borimo tisti, ki vemo, da je vedno bila in bo nepogrešljiv delček nas, naše Dolenjske. ANJA HLAČA, 7.a OŠ Šmihel Novo mesto Šmihelskemu turizmu pomagala lastna glava Na il. regijskem tekmovanju ŠMIHEL - V petek, 14. marca, smo se članivtpristič-' nega podmladka OŠ Šmihel z mentoricama Lidijo Skube in Janjo Bukovec odpeljali v Črnomelj, kije gostil 9 šol, od Novomeščanov pa smo bili mi edini. Dopoldne je bilo sproščeno: popeljali so nas po Beli krajini, mentorji pa so imeli svoje srečanje. Med pripravami razstave in vajami za dramski nastop je bilo že čutiti napetosti in tremo, vendar se je dobro izteklo. Po prireditvi nas je čakala pogostitev. Mi smo prepričani, da se je OŠ Mirana Jarca upravičeno uvrstila na nadaljnje tekmovanje, na republiško srečanje, ki bo letos v Kostanjevici. Nam Šmihelčanom pa ostane možnost, da se predstavimo z razstavo. V Kostanjevico bomo odšli, saj je sodelovanje pomembno. Glavno “nagrado” za temeljito, resno delo pa smo že prejeli - to je znanje, izkušnje, ki smo jih pridobili. Hvala, Belokranjci, za gostoljubnost in dobro organizacijo, hvala Malkomu, ki nam je odstopil svoj kombi, da nam ni bilo treba na vlak, in hvala šoferju, ki nas je ves dan potrpežljivo čakal! VIVIJANA VITKOVIČ z mentoricama OŠ Šmihel KLIC V SILI ' Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na številke 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/20-370 (med 19. in 21. uro). • NOVO MESTO - Otroci in mladostniki, če ste zaradi neurejenih družinskih odnosov, težav v šoli, sporov z vrstniki ali česa drugega v stiski in potrebujete nasvet oz. pomoč, pokličite - prisluhnili vam bodo in vam skušali pomagati strokovnjaki Posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer na številki 068/341-304 od ponedeljka do petka (med 14. do 15. uro). • TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka je 068/44-293. • ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro na številko 068/53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8. • SEVNICA - Otroci in odrasli, ki imate težave ali ste v stiski, lahko pokličete na številko 0608/41-536 vsako sredo med 15. in 16. uro. NAJ MLAJŠI NA SMUČEH - Za varovance vrtca “Sončni žarek" iz Velikih Lašč je bil smučarski tečaj. Udeleležilo sega 18 otrok, ki so pod vodstvom smučarskega učitelja Rada Peterlina hitro pridobivali znanje o smučanju. Tudi na vlečnici, ki so jo dobili med tečajem, so se mladi hitro znašli. Za zaključek tečaja je bilo še tekmovanje. Tečaj je organiziralo vodstvo vrtca in osnovne šole Primoža Trubarja, pod okriljem katere vrtec deluje. (Besedilo in Foto: F. Sedej) Tisoč dni za boljšo šolo Projekt šmarjeških osnovnošolcev, ki ga bodo predstavili na Dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani Veliko je predvidevanj, kaj se bo zgodilo leta 2000. Kljub različnim razmišljanjem menimo, daje leto 2000 nekaj izjemnega. Do tedaj pa lahko naredimo še marsikaj koristnega zase in za našo osnovno šolo v Šmarjeti, s katero živimo in s katero bomo še živeli. Le malo eneracij ima ta privilegij, da aj takega doživi. In prav mi smo tisti, ki nas bodo sodile prihodnje generacije, kakšno popotnico smo jim pripravili za vstop v tretje tisočletje. Še okroglih 1000 dni nas loči od tega datuma, do takrat pa si lahko postavimo enega alt več ciljev. Namen tega prispevka in dejavnosti, ki naj bi sledile, je namreč v tem, da bi se vsakdo izmed nas odločil, da bo do tega zelo zanimivega datuma naredil za svoj razvoj in za razvoj naše šole nekaj posebnega. Da bi v tem času prenehali kaditi, da bi se v tem času odvadili še drugih razvad in da bi čas in denar us- merili v kaj pozitivnega; da bi uspešno končali šolanje, da bi rtčeli z varčevanjem za nakup akšne pomembne stvari, da bi se obnašali spoštljivo do sebe in prijazno do okolice, predvsem pa, da bi se učili in naučili marsikaj koristnega. Odštevanja 1000 dni samo po sebi nič ne stane. Korist, ki jo lahko od tega procesa pridobimo, pa je lahko velika. In zakaj ne bi izkoristili te priložnosti? Tisoč dni, ki se lahko začnejo z današnjim dnem, tisoč inovativnih in gospodarnih misli, tisoč učinkovitih poslov, tisoč uspešnih projektov, tisoč vzpodbudnih besed. Tisoč... kot pot k odlični šoli v Šmarjeti. Takšne vsebine in cilje ima šolski projekt, ki bo trajal 1000 dni. Predstavili ga bomo na Dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani. JOŽE PEČNIK ravnatelj OŠ Šmarjeta \L% u m ip a ^ m n ac PESEM SRCA OGREJE v soboto, 8. marca, smo v Pišecah pripravili 6. glasbeni festival. Učenci in učitelji smo z veliko truda sestavili program, v katerem je nastopilo 23 pevk in pevcev z razredne in predmetne stopnje. Festival sta duhovito povezovala učenca Valentina in Marko. Ob petju nas je spremljal . Stanislav Cetin, naš učitelj glas-ene vzgoje. Izvajalce sta ocenjevali strokovna žirija in publika. Medtem ko smo čakali na razglasitev rezultatov, smo prisluhnili našim mladim glasbenikom in gostji, pevki Klavdiji Kerin, kije pri 15-ih letih že posnela svojo prvo kaseto. In zmagovalci? Z razredne stopnje je bila izbrana Jožica Zupančič iz 4.r., kije zapela pesem Nocoj prinesla bi ti zvezde. Dvojčici Mateja in Marjetka Ogorevc iz 8.r. pa sta zmagali s pesmijo Bomba. Zmagovalke so odnesle domov ponos in kristalno kocko, mi pa veliko dobre volje. Festival v Pišecah je bil res bomba! Na svidenje prihodnje leto! MATEJA GABER, 7.r. OŠ Maksa Pleteršnika Pišece AKCIJA ZA OBOGATITEV KNJIŽNIH POLIC Decembra lani smo slovenskim založbam poslali poseben dopis, v katerem smo jih zaprosili, da bi naši šolski knjižnici pomagali napolniti olice in da bi nam podarili nekaj njig. Na našo pobudo se je doslej odzvalo 10 založb: Mohorjeva družba iz Celja namje poslala 15 knjig, Arterika 14, ČZP Kmečki glas 14, Slovenska knjiga 13, Rokus 10, Karantanija 10, Didakta 9, Pomurska založba 6, Učila 4 in Mondena 2. Tri knjige nam je podaril tudi Marjan Špari, zastopnik DZS. ČZP Kmečki glas pa se nas je spomnil še z nekaj izvodi revij Moj mali svet in Revije o konjih. Naša knjižnica je tako bogatejša za 100 knjig. Ogledali smo si jih lahko na razstavi, ki smo jo pripravili ob 8. februarju. Podarjenih knjig smo zelo veseli in jih bomo s pridom uporabljali. Literarno-novinarski krožek OŠ Loka Črnomelj SAPRAMIŠKA V KORENČKOVEM PALČKU V šoli hodimo prvo leto k lutkovnemu krožku. Pri njem sodelujemo same deklice. Krožek vodita učiteljici Jožica Marinčič in Eli-ca Lipoglavšek. V zadnjem tednu smo imele veliko dela, saj smo se pripravljale na nastop. Učiteljice in me učenke smo morale pripraviti veliko sceno. Doma sem izdelala veliko sončnico. Nastopale smo pred prvimi, drugimi, tretjimi in četrtimi razredi. Zaigrale smo lutkovno igrico Korenčkov palček. Tisti teden smo veliko vadile in se Upravljale na nastop. Jaz igram apramiško. Vloga mi je kar všeč. Največ besedila ima Korenčkov palček. Ko smo igrico odigrale, so nas vsi zelo pohvalili. Morda jo bomo ponovile še za nekatere podružnične šole v naši občini in za male šolarje. Drugo leto se bom ponovno prijavila h krožku, ker mi je sodelovanje pri tem krožku in igrici res všeč. DARJA MOHORČIČ, 4.a OŠ Trebnje Mamica je samo ena Mamica je samo ena na vsem širnem svetu, zato otroci ljubite jo z vsem svojim srcem in bodite srečni, da jo še imate. Ko je ne boste več imeli, takrat um bo zelo hudo. Nič več ji ne boste mogli pomagati, nič več ji stisniti roko. Samo tedaj le spomin bo ostal, spomin in njena fotografija, ki spremljala bo vas vsepovsod, iz srca pa nikdar ne bo izbrisana. In tako si zvečer boste obrisali solze, da lažje zasanjali boste o njej, in tako še naprej bo v srcu vas čuvala, solze pa v radost spreminjala. ANDREJA HOČEVAR-ŠENICA, 3.r. OŠ Žužemberk DOMAČE BRANJE V1. in 2. razredu smo učenci brali knjige za bralno značko. Letos smo se srečali še z domačim branjem. V začetku leta smo izvedeli, da bomo morali prebrati: Martin Krpan, Drejček in trije marsovčki, Lukec in njegov škorec. Razredničarka nam je povedala, do kdaj moramo knjige prebrati. Prva je bila knjiga o Martinu Krpanu, rok je bil do decembra. Po branju smo v zvezi s knjigo reševali naloge v skupinah. Prva skupina je morala pripraviti miselni vzorec. S pomočjo vzorca smo pri poročanju predstavili knjigo - ustvarjalca, ilustratorja, kraj, čas in osebe. Druga skupina je morala zbrati podatke o pisatelju. Učenci v tretji, četrti in peti skupini so odgovatjali na vprašanja in odgovore risali. Šesta skupina pa je pripravila in zaigrala igrico Prepir na dvoru. Jaz sem sodeloval v prvi skupini. Ker smo knjigo prebrali vsi, naloga ni bila težka in smo jo hitro rešili. TOMAŽ VIRANT, 3.b OŠ Dolenjske Tbplice KONCERT PEVSKIH ZBOROV OŠ TREBNJE V trebanjskem kulturnem domu sem z veseljem prisluhnila koncertu pevskih zborov OŠ Trebnje. Prvi je nastopil zbor prvošolčkov, nato pa zbor, v katerem pojo učenci od drugega do petega razreda, oba pod vodstvom učiteljice Slavke Kukman. Prvi je zapel pet pesmi, drugi pa osem. Za popestritev je Nina Rot zaigrala na violino. Ker pa je bil koncert ravno na gregorjevo, so prvošolci zaigrali igrico o pomladi, kot zadnji seje predstavil še mlajši mladinski pevski zbor, ki ga vodi prof.Tatjana Mihelčič - Gregorčič. NINA CUGELJ, 8. c OŠ Tbebnje Prihod pomladi Prebudila se je narava, mrzlo zimo je nagnala. Toplo sonce sije nam in cvetlice prebudi nam. Ptičice že veselo žvrgolijo in se pomladi veselijo. Travica že zeleni in v njej se murenček veseli. Polje je že zorano s pšenico posejano. Moja želja pa je ta, da nas narava rada ima. ANJA PLOJ, 5.a Dopisniški krožek OŠ Mirna Peč RAZVESELILI SMO MAMICE IN BABICE - Na OŠ Šmihel v Novem mestu smo učenci podaljšanega bivanja z učiteljicami pripravili 26. marca proslavo za mamice in babice ob njihovem prazniku. Zbralo se je veliko mamic, babic, pa tudi očetov in dedkov v pomladno okrašeni telovadnici naše šole. Na panoje smo nalepili risbe mamic. V programu so sodelovali vsi učenci z deklamacijami, pevskimi točkami in plesi. Z nastopom smo razveselili vse udeležence prireditve. (Foto in tekst: Helena Murgelj, OS Šmihel) OD PUSTA DO VELIKE NOČI MAMA ZA VSE SKRBI - To je bil moto materinskega dneva, ki ga je že sedmo leto izvedel OO SKD, sodelovali pa so učenci krožka ljudskega izročila OŠ Trebnje in skupina Raglje. Gost večera je bil pesnik in igralec Tone Kuntner. Prepolna dvorana je bila tudi tokrat navdušena. Ker smo letos praznovali materinski dan v velikem tednu, se je organizacijski odbor odločil piredstaviti običaje in navade, vezane na velikonočni čas. Povezovalca in vsi nastopajoči so pričarali na odru del velikonočnega veselja. Pesnik in igralec Tone Kuntnerje recitiral zlasti pesmi o materi in v njih poudaril ljubezen do matere kot osnovno človekovo navezo. Po prireditvi so si obiskovalci z zanimanjem ogledali razstavo butar in se zadržali ob sladkih dobrotah in kozarčku dolenjskega cvička. Organizator se zahvaljuje vsem nastopajočim, še posebej Juršičevi teti in Zdenki Ograjšek za lepo izdelano cvetje, Lojzetu Roglju za demonstracijo izdelave pušlja; gospodinjam za domače dobrote in vsem tistim, ki so pomagali pri izvedbi prireditve. (I. V.) NOVA “BANKA" VŽUŽEMBERKU-V avli osnovne šole v Žužemberku že nekaj časa uspešno deluje šolska hranilnica. Vodijo jo učenci in učenke 7. razreda, njihova mentorica pa je Irena Pelc. Hranilnica je odprta ob torkih in ob petkih zjutraj pred pričetkom pouka. Otroci so zelo pridni varčevalci. Najboljše čaka posebno presenečenje, tokrat je bila to lična denarnica. Nagrade je prispevala Dolenjska banka, pa ne samo to, žužemberška šola je dobila od nje tudi lep pult, za katerim se šolajo novi “bankirji ” in varčevalci. Osnovna šola Žužemberk se jim za darilo iskreno zahvaljuje. (Foto: S. Mirtič) rte nCdTt BRŠUINSKA ŠOLA JE EKO ŠOLA - “Eko šola kot način življenja" je evropski projekt, ki letos prvič poteka tudi na OŠ Bršljin, koordinatorica pa je Mateja Trampuš. Namen projekta, v katerega so se vključili učenci vseh razredov, je, da bi postalo ekološko razmišljanje način življenja vseh nas. Tako pripravljajo naravoslovne dneve z ekološko vsebino, šole v naravi, mladi bodo v gozdu urejali učilnice, učne poti, poimenovali bodo drevesa. Seveda sortirajo tudi odpadke, izvedli pa so že anketo in ugotovili, da ljudje želijo več zabojnikov za smeti. V šolski kuhinji so uvedli avtomat za filtriranje vode z dvema okusoma. Tudi letošnje pustno rajanje (na sliki) je nosilo predznak “eko" in zanimivo je bilo opazovati domiselnost maškar. Trampuševa je povedala, da bodo 4. marca predstavili dotedanje delo projekta, ki bo sicer trajalo dve leti. (Foto: L. Murn) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridriuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 3. IV. SLOVENIJA 1 7.15 -1.45 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 10.35 TEDENSKI IZBOR CAROL1NE V VELEMESTU, amer. naniz, 23/23 10.55 VESELA PADALCA, amer. film 12.30 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 5/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. tv igrice 14.40 MADE IN SLOVENIA 14.50 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.10 V VRTINCU 15.45 POLITIKOVA ŽENA, angl. drama, 1/2 17.00 OBZORNIK 17.10 SPREHODI V NARAVO 17.25 SANTA ŽUŽKITO, amer. risana naniz. 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 TEDNIK 21.05 FORUM 21.25 FRASIER, amer. naniz., 6/24 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 OMIZJE SLOVENIJA S 9.00 Euronews ■ 11.15 Karaoke -12.15 Tedenski izbor: Domače obrti na Slovenskem; 12.45 Koncert simfonikov RTV; 14.15 Posadka, amer. naniz., 7/25 -14.40 Šport -16.20 Dežela smehljaja, dok. oddaja -16.50 Echo Point, avstral. naniz., 45/65 - 17.20 Podeželski utrip, angl. naniz., 9/10 -18.50 Računalniška oddaja -19.25 Echo Point, avstral. naniz., 46/65 - 20.00 Zakonska komedija, polj. film - 21.45 Podoba podobe - 22.15 Sprehod po Vilinovi ulici - 23.35 Aliča, evropski kulturni magazin KANALA 10.15 Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah shovv (ponov.) -11.50 'Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Coopetjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -1650 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (100. del) -17.45 Rajska obala (99. del) -18.10 Očka major (5. del) -18.40 Nora hiša (99. del) -19.05 Družinske zadeve (100. del) -19.35 Cooperjeva druščina (17. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (100. del) - 20.30 Nujni primeri (8. del) - 21.20 Nenavadna doživetja (19. del dok. oddaje) - 22.10 Odklop (6. del) - 22.45 ’Alo 'alo (81. del) - 23.15 Vitez za volanom (39. del) - 0.05 Dannyjeve zvezde HTV 1 7.40 Tv spored - 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 58/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -14.10 Izobraževalni program -16.45 Hugo, tv igrica -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Dok. oddaja -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.20 Glasbeni program - 22.25 Opazovanja - 22.55 Klub d.d. • 23.15 Ples na dežju (film) - 0.50 Poročila HTV« 13.20 Tv koledar -13.30 Dok. serija -14.20 Ameriški film -1555 Glasbena oddaja -16.25 Volitve ’97 - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dosje X (serija, 24/49) - 21.10 Zaklad Siera Madre (amer. film) - 23.10 Filmska gibanja - 23.50 Seinfeld (hum. serija) PETER, 4. IV. SLOVENIJA 1 7.15 -1.55 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.10 VIDEORING 9.40 AEROBIKA 9.55 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 10.10 DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 9/20 10.35 TEDENSKI IZBOR PODEŽELSKI UTRIP, angl. naniz., 9/10 11.25 ZAKONSKA KOMEDIJA, polj. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.45 OMIZJE 15.15 RASTI, RASTI 15.50 PALETE, franc. dok. naniz. 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 HUGO, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 PLANET IN 21.35 CLIVE JAMES, angl. dok. serija, 1/6 22.30 ODMEVI, VREME, ŠPORT 23.00 MURPHY BROWN, amer. naniz., 13/25 23.25 SPREOBRNJENA UČENKA, amer. film SLOVENIJA I 9.00 Euronews -10.25 Tedenski izbor: Mostovi; 10.55 Računalniška oddaja; 11.25 Sprehod po Vilinovi ulici; 12.25 Aliča, evropski kulturni magazin; 12.45 Podoba podobe; 13.15 Forum - 14.10 Zgodbe iz školjke -13.55 Mesija, italij. film -16.15 Frasier, amer. naniz., 6/24 -16.40 Echo Point, avstral. naniz., 46/65 - 17.10 Saga o Mcgregorjevih, avstral. nadalj., 5/26 -18.00 Sonce ne sije vsak dan, češka nadalj., 1/6 -18.50 Humanistika -19.25 Echo Point, avstral. naniz., 47/65 - 20.00 Morilci in priče, amer. film - 21.40 Alpe Adria - 21.50 Tv avtomagazin - 22.20 Nedelja na vasi, dok. oddaja - 22.50 Slovenski jazz - 23.20 Morilci in priče, ponov. KANALA 10.15 Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah shovv (ponov.) -11.50 ’Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponovi) -14,00 Vitez za volanom (ponov.) • 14.50 Karma -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) • 17.15 Drzni in lepi (101. del) -17.40 Kuharska oddaja - 17.50 Rajska obala (100. de!) -18.15 Očka major (6. del) -18.40 Nora hiša (100. del) -19.05 Družinske zadeve (101. del) -19.35 Cooperjeva druščina (18. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (101. del) - 20.30 Ned in Stacey (20. del) - 21.00 Gola bomba (film) - 23.35 Karma - 23.45 Ulica ljubezni (20. del) HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 59/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.10 Izobraževalni program -16.45 Hugo, tv igrica -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program) - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 23.45 Potovanja (dok. serija, 3/6) - 23.40 Glasba - 0.25 Poročila HTV* 14.35 Tv koledar -14.45 Seinfeld, (hum. serija) -15.10 Leto spominov (amer. film) -16.45 Triler -17.45 Zvezdne steze (serija) -18.30 Svet zabave -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L.A. (serija, 24/44) - 21.05 Kdo je moj šef? (serija, 13/22) - 21.35 Cobb (amer. film) - 23.40 Prihaja dr. Beeching (hum. serija, 3/9) - 0.05 Izgubljeni mladeniči (amer. film) -1.45 Košarka SOBOTA, 5. IV. SLOVENIJA 1 7.15 - 23.45 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 8.00 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.15 TABORNIKI IN SKAVTI 8.30 MALE SIVE CELICE 9.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.45 LJUDSKI PEVCI IN GODCI 10.15 TEDENSKI IZBOR SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz., 5/26 11.05 HUGO, tv igrica 11.35 TEDNIK 12.30 TV AVTOMAGAZIN 13.00 POROČILA 13.05 KARAOKE 14.05 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 21/26 15.00 SPREHODI V NARAVO 15.15 JOHNNY IN MRTVECI, amr. film 17.00 OBZORNIK 17.10 KRONIKA DIVJE NARAVE, franc, poljudnoznan. serija, 6/12 18.00 NA VRTU 18.25 OZARE 18.35 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 22.00 ZA TV KAMERO 22.15 ODMEVI, VREME ŠPORT 23.45 TRD OREH, angl. nadalj., 4/7 SLOVENIJA I 8.00 Euronevvs - 9.00 Tedenski izbor: Sonce ne sija vsak dan, češka nadlaj., 1/6; 9.50 Morilci in priče, amer. film; 11.30 Roka rocka; 12.30 Echo Point, astral. naniz., 47/65 - 14.55 Šport • 19.30 Echo Point, avstral. naniz., 48/65 - 20.00 Ran, jap. film - 22.35 Alpe Adria - 22.45 Življenje na zemlji, jap. dok. serija, 3/9 - 23.35 Zlata šestdeseta sloven. popevke - 0.35 V vrtincu -1.05 Sobotna noč KANALA 8.40 Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.30 Nora hiša (ponov.) -10.55 Očka major (ponov.) -11.20 Čooperjeva druščina (ponov.) -11.45 Ned in Stacey (ponov.) -12.10 Vitez za volanom -13.45 Kako je bil osvojen divji zahod (12. del) -15.35 Ih čudna znanost (19. del) -16.00 Alf (39. del) -16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe -18.00 Atlantis (glasbena oddaja) -18.45 Kung Fu (21. del) - 19.30 Fawlty Towers (1. del naniz.) - 20.05 Poročen na kvadrat (film) - 21.40 Spoštuj očeta (film) - 23.20 Vroči pogovori (2. del) - 23.50 Emanuela na orientu (erotični film) HTV 1 8.05 Tv koledar - 8.15 Poročila ■ 8.20 Srečni Luke (risana serija, 25/26) • 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.45 Risana serija -11.10 Dok. oddaja • 12.00 Poročila - 12.25 Junaki Pavlove ulice (mad. film) • 14.40 Briljanten • 15.25 Filipovi otroci • 15.55 Virovitica (dok. oddaja) • 16.40 Televizija o televiziji ■ 17.10 Poročila ■ 17.15 Prva žlindra ■ 18.15 Potovanje po Hrvaški ■ 19.03 V začetku je bila Beseda • 19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.25 Komandos (amer. film) -21.45 Opazovanja - 22.35 Svet zabave - 23.05 Radetzky March (film) HTV« 11.05 Tv koledar -11.15 Obalna straža (serija) -14.35 S knjigo -15.20 Divje srce (serija) - 17.10 Zakon v L. A. (serija, 24/44) -18.00 Skrita kamera -18.25 Zadnja predstava na svetu (dok. serija, 1/2) -19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Vesoljska doba - 22.20 Nove priložnosti (serija, 14/16) - 23.15 Glasbena oddaja NEDELJA, 6. IV. SLOVENIJA 1 7.15 - 0.25 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 8.40 OZARE 8.45 OTROŠKI PROGRAM ŽELJKO, avstral. naniz., 4/13 9.10 ŽIVŽAV 10.00 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 10.05 NA VRTU 10.30 SVET DIVJIH ŽIVALI, amer. dok. serija, 6/13 11.00 POMAGAJMO SI! 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 NEDELJSKA REPORTAŽA 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 PLANET IN, ponov. 14.25 SAMI, amer. film 16.00 ŠKOFOVSKO POSVEČENJE 18.00 OBZORNIK 18.10 POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 13/22 18.35 SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE 19.05 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.15 RONDO KVIZ 21.40 VEČERNI GOST 22.30 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 LE SKIRVNOST VEČ, angl. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 8.50 Mali oglasi - 9.25 Tedenski izbor: Južna Amerika; 10.55 Zlata šestdeseta sloven. popevke; 11.05 Karaoke -12.05 Echo Point, avstral. naniz., 48/65 - 12.30 Nibelunški prstan: rensko zlato -15.00 Po domače -16.10 Zgodilo se je neke noči, amer. film -17.55 Košarka -19.30 Echo Point, avstral. naniz., 49/65 - 20.00 Starinarna, angl. nadalj., 3/4 - 20.50 Slovenski magazin - 21.20 Zlati petelin ’97 - 21.50 Soška fronta, 1/3 - 22.25 Šport - 23.10 Noč filmske glasbe KANALA 8.40 Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.30 Atlantis (ponov.) -11.15 Dediščina sončnih bogov (2. del dok. oddaje) -11.50 Zvezda je rojena (nedeljska matineja) -13.45 Kuharska oddaja -13.55 Daktari (31. del) -14.45 Ta čudna znanost (ponov.) • 15.10 Najstniki proti vesoljcem (20. del) -15.35 Super samuraj (20. del) -16.00 Alf (40. del) - 16.30 Mupet shovv -17.00 Osvoboditelja (mlad. film, 2. del) -17.50 Miza za pet (20. del) -18.40 Avtovizija -19.10 Mantis (2. del naniz.) 20.00 Latino (film) - 22.00 Vitez za volanom (40. del) - 22.50 Vročica noči (20. del) - 23.40 Odkop (ponov.) - 0.10 Nenavadna doživetja PONEDELJEK, 7. IV. SLOVENIJA 1 7.15 -1.35 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.25 VIDEORING 9.55 TEDENSKI IZBOR POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 13/22 10.20 LE SKRIVNOST VEČ, angl. film 11.55 ZA TV KAMERO 12.05 UTRIP 12.20 ZRCALO TEDNA 12.35 RONDO KVIZ 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.05 TEDENSKI IZBOR ZOOM 15.05 LJUDJE IN ZEMLJA 15.35 VEČERNI GOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 RADOVEDNI TAČEK 17.30 SKRB ZA ZEMUO, angl. dok. magazin, 13/13 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 O NARAVI IN OKOUU 18.40 LINGO, tv igrica 19.10 RISANKA 19.15 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 PRO ET CONTRA 21.00 ODDAJA O TURIZMU 21.20 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 HUDSON STREET, amer. naniz, 1/22 23.10 SESTRICA, nizoz. film SLOVENIJA « 9.00 Euronevvs -10.45 Na potep po spominu - 11.50 Tedenski izbor: Humanistika; 12.20 Šport; 13.05 Ljudski pevci in godci; 13.35 Clive James, angl. dok. serija, 1/6; 14.25 Obzorje duha; 14.55 Quincy Jones, noč filmske glasbe -16.00 Starinarna, angl. nadalj, 3/4 - 16.45 Echo Point, avstral. naniz, 49/65 - 17.15 Jake in debeluh, amer. naniz. 1/23 - 18.05 Sedma steza -18.50 Oddaja o zdravju • 19.25 Simpsonovi, 74/92 - 20.00 Komisar Rex, nem. naniz, 6/15 - 20.50 Divja Sibirija, Šved. dok. serija, 1/4-21.50 Roka rocka - 22.50 Brane Rončel izza odra KANALA 10.15 Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah shovv (ponov.) ■ 11.50 Miza za pet (ponov.) -12.40 Super samuraj (ponov.) -13.05 Vitez za volanom (ponov.) - 14.00 Mantis (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov,) • 16.00 Oprah shovv -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (102. del) -17.45 Rajska obala (101 del) -18.10 Očka major (7. del) -18.40 Nora hiša (101. del) -19.05 Družinske zadeve (102. del) -19.35 Cooperjeva druščina (19. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (102. del) - 20.30 Sam svoj mojster (21. del) - 21.00 Filmska uspešnica: Trije begunci - 22.40 'Alo ’alo (82. del) - 23.10 Tihotapci (1. del) - 0.05 Dannyjeve zvezde TOREK, 8. IV. SLOVENIJA 1 7.15 -1.25 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.55 VIDEORING 10.25 TEDENSKI IZBOR JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 1/23 11.15 CESTNI BOJEVNIKI, amer. film 12.45 SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.05 TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE 15.15 PRO ET CONTRA 16.05 ODDAJA O TURIZMU 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI 17.25 ŽELJKO, avstral. naniz, 5/13 17.50 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 PORTRET 21.10 STUDIO CITY 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 BERLIN ALEXANDERPLATZ, nem. nadalj, 2/14 23.40 SVET POROČA SLOVENIJA X 9.00 Euronews -11.05 Tedenski izbor: Sobotna noč; 13.05 Pomagajmo si; 13.35 Oddaja o zdravju; 14.05 Nedeljska reportaža; 14.35 Murphy Brown, amer. naniz.; 15.00 Osmi dan; 15.30 Divja Sibirija, Šved. dok. serija; 16.20 Slovenski magazin -16.50 Komisar Rex, nem. naniz, 6/15 -17.35 Simpsonovi, amer. naniz, 74/92 - 18.05 Vesoljska policija, amer. naniz, 14/24 -18.50 Prisluhnimo tišini -19.25 Echo Point, avstral. naniz, 50/65 - 20.00 Dnevnik sobarice, fran.-ita-lij. film - 21.45 (Ne)znani oder - 22.15 Posnetek predstave SLG Celje - 23.25 Zlati petelin KANALA 10.15 Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -16.00 Oprah shovv (ponov.) - 16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (103. del) -17.45 Rajska obala (102. del) -18.10 Očka major (8. del) -18.40 Nora hiša (102. del) -19.05 Družinske zadeve (103. del) -19.35 Cooperjeva druščina (20. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (103. del) - 20.30 Ellen (21. del) - 21.00 En otrok preveč (film) - 22.35 Alo alo (83. del) - 23.10 Bergerac (20. del) - 0.05 Živeti danes - 0.35 Logika ljubezni (dok. film) SREDA, 9. IV. SLOVENIJA 1 7.15-1.00 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.15 VIDEORING 9.45 OGLEJMO SI, angl. dok. serija, 12/12 10.10 TEDENSKI IZBOR VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz, 14/24 10.55 DNEVNIK SOBARICA, franc,-italij. film 12.30 BITKA ZA REKO, dok. film, 1/3 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.40 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 15.30 KRONIKA AFRIŠKIH ŽIVALI, franc, oddaja, 6/12 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 POLITIKOVA ŽENA, angl. drama, 2/3 21.15 PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 POSADKA, amer. naniz, 8/25 23.05 PLATINASTA BLONDIKA, amer. film (čb) SLOVENIJA X 9.00 Euronevvs - 10.50 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.20 Prisluhnimo tišini; 11.50 Posnetek predstave SLG Celje; 13.05 (Ne)znani oder - 13.30 Hudson Street, amer. naniz, 1/22 -14.00 Življenje na zemlji, jap. dok. serija, 3/9; 14.50 Studio City -15.35 Berlin Alesanderplatz, nem. nadalj, 2/14 -16.35 Echo Point, avstral. naniz, 50/65 - 17.00 Moesha, amer. naniz, 1/14 • 17.25 Karaoke -18.30 Domače obrti -19.00 Vaterpolo - 20.00 Nogomet - 22.25 Zavrtimo stare kolute - 22.55 Koncert simfo-ničnega orkestra SF DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj ROJ NA ROKI - Franc Zupan iz Loške vasi pri Dolenjskih Toplicah je v mlajših letih ves svoj prosti čas posvečal čebelam. Fotografija, posneta junija 1964, kaže, kako so čebele rojile na njegovi roki. (Tekst: Tone Virant) LE V KLUB, UBOGA GM.4JNA Planetarni daljnogled Velikonočni ponedeljek nosi krivdo, da te vrstice pišem v petek, ko je vikend z dogodki pred mano, teden pa na lokalni ravni ni prinesel nič pretresljivega. Zatorej bo naš pregled bolj telegramski in pa široko planetarni. Žoambo žoet vvorkestrao, znani lomilci zvoka, so se vrnili s turneje po Nizozemski in Nemčiji. Pravijo, da je na Nizozemskem nesporni vladar tehno, da se po klubovju zbira manjšina, ki pa je jezna kot se za kritično mladino tudi spodobi. Drugače je prehod v novo tisočletje kar dekadenten; zadnje leto so v Holandiji izjemno popularni Rock-bitch koncerti. Na odru se ob glasnem roku dogajajo sado mažo perverzije, srečni izžrebanec lahko seksa s kitaristko. Žoambo so povedali, da na take zabave hodi po nekaj tisoč ljudi! Po novem štiričlanska Lolita so tudi popotovali. Koncert so imeli na Dunaju, o samem dogodku pa so imeli za povedati le, da so na boljšem trgu kupili poceni majice. Znotraj državnih meja kar mrgoli dogodkov. Koncertno so se aktivirali 2.2.2.7., ki bodo sredi aprila obiskali tudi Novo mesto. V zasedbi ni več violinista, za- menjava je nekdanji Dicki B. Hardy, ki igra klarinet. V naše okolje prihajajo še eni redki primerki in sicer z vzhodnega dela tete Evrope. Ne ždali so estonski Rusi, njihove poskočnice smo lahko slišali že na dveh slovenskih turnejah, njihov opus pa obsega več tlačenk kot je prstov na eni roki. Na Dolenjskem jih bodo podprli v Krškem, v okvirju festivala “Polnjeni april” in sicer v soboto, 12. aprila. V KUD-u France Prešeren so prejšnji teden oder zasedli trije štajerski bendi: Delaware, Feed-back in Pridigarji. Jeza in uporništvo pa na prvi akord so atributi katerih smo vajeni pri bendih, ki prihajajo iz tistega okolja, vendar od najstarejših Pridigarjev počasi pričakujemo več od zgolj burkaška. Vremenski pogoji onemogočajo sproščeno opazovanje naravnih pojavov. Po nebu nad nami se namreč klati komet, doživetje pogleda na njega pa prekaša tudi najsodobnejše mojstre pirotehnike. Torej, ob morebitnem vsena-cionalnem slavju, ki bi se lahko v kratkem spet zgodilo, pozabite na petarde in raje poglejte v nebo. Mogoče vas zadene preblisk. BORIS PETKOVIČ DOLENJSKI UST „nt Aotr