XV. letnik. V Gorici, 19. decembra 1907. 51. številka. Uhlja viik Četrtek ob 4. ari popoldne Hokopisi is ne vračajo. Nefrankovana pUma as ne ipre-jemajo. Cena listu tnala aa celo loto 4 krone, ■a pol leta 1 krom. Za manj premolile ■a selo leto B krono, n pol leta K 160 Za Nemčijo je cena latu b K, ta druge i«lele iiven Avstrije S K. 8okopi»e »prejema i Tilkama" ptica Vet-loirni It. 9. Ti /i»Ooci25SJili m 3^4 Na ročnimi in na inanila 8 pri'j pma upravniStvo, Gorica SemoniSka ulica St. 16. Posamezne Številko se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Joaip Verdijevo m letališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu liaumgartl v Korenjaki ulici in na KoronjBketn bregu (Riva Como) St. 1 i. po H vin. Oglasi in poslanic* io računijo po petit vrstah in sicer: če »e liska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. '-"'to} (G^'v—1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt \ Gorici. Tiska ..Narodna TiHkar»a“ (odgov. L. Lukežič) t Gorici. Vesel Božic želi vsem svojim prijateljem, naročnikom, čilateljem in razširjevaleem ..Primorski iisl“. O d Vas vseli pa, ki Vam pošilja voščila, pričakuje, da mu Uidi Vi želite vesel Kožič. — Pa ve.-tc, kakega božičnega darila bo »Primorski List« najbolj vesel? Vam povem! »Primorski List« pridno berite! »Primorski List« pridno širile in ga priporočajte vsem svojim pri-jaleljcm! Pridno mu dopisujte! »Primorski List« sc mora še bolj razširiti in okrepili, ('.im več bo imel naročnikov, tem večji bo in več bo prinašal gradiva in bolj korajžen bo, ko so bo potegoval za koristi slovenskega kmeta in delavca na Goriškem. to, da boste pridobivali »Pri- morskemu Listu« novih n a roč- nikov. Vaše geslo naj bo: : Vsak dosedanji naročnik dobi io novih! Zalo pa še enkrat: VchcI Božič! Božične prašnike porabite v LISTEK. Halo življenje. (Povest. — Spisal dr. Kr. Detela.) Blizu štejerske meje leži v zelenem zatišju vas Dolin*. Malo ravnino, tu in tam vzbočeno po hribih in gričih, obdaja z gostim drevjem obraslo gunvje, ki Be le na eni strani nekoliko znižuje. Crez to sedlo drži glavna cesta dolinska, ki veže skriti kraj z drugim svetom. Kako po pravici nc hi vas ime, bp vidi iz te lege, in če pogledaš t. gore sv. Florijana, ki se diiga najvišje nad Dolino, vidiš pod stboj majhen kotel, ki ima dno nekoliko pokveceno in ki mu nosnika ne k»j obrebks. V vznožju Sv. Forijana izvira potoček Dol nšoica, ki se vije po dolini, kakor bi nerada 2apuš h, *tir h vča-ih tudi ene same hifte. Vjudni prebijale se štejejo zdaj med Goren.ce, zd»i med Djlenjce, kakor nanese druščina. Z« to, kar Be godi za gorr mi, se ne m-mjo dosti, in marnkeka novca potrebuje četrt leta, da doseže to dolino; zakaj da bi ljudje verjeli besedam »Ure M te, ki vozi vsako sreda samotež v L ubljano, Pred Božičem smo. Iz detinskih let hrani še vsak kristjan mile spomine na praznik Je zusovega rojstva. Domača hiša, v kateri se je zbirala družina okoli božičnega drevesa, in jaslic, je postala na sveti večer nekakšno svetišče. Pobožni oče je z blagoslovljenim kadilom in s pobožno molitvijo obhodil vse hišne prostore iu otroci smo v svetem spoštovanju šli za njim. Malokdaj smo se čutili tako srečne in vznesene v domačem krogu, kakor na sveti večer. Med pogovori, polnimi ljubezni iu zaupanja je kmalu minula po lovica noči, iu napotili smo se v cerkev. Polnočnica je bila slovesna kakor nobena druga svečanost v letu. Vsa srenja, zatopljena v pobožnost, se je čutila tako blizu včlovečenenui Bogu, iu v tem Bogu tudi edina in složna med seboj. Niso le s kora doneli pevski glasovi: Gloria in excelsis Deo et in terra pax hominibus — ne, tudi vsako verno srce je prav v globini občutilo iu govorilo: slava Bogu — mir ljudem! tega ni misliti. *Ž nska je stara/ pravijo, „rada govori in pripoveduje več, kot je res“. Tndi birič, ki oklicaje ob nedeljah pred cerkvijo, jim pove razen davkov malo novega. F lina p-iložnost ogledati si nekoliko sv ta, se nudi Do-lincu kadar je kje kak semenj, dn žene žitino na prodaj. Rudar se vrne domov, pa pravi: „Lepo je v onih krajih, lepo; pri nas je pa še lepše". Ker Dolinci niso zapravljivi in radi delajo, Be jim ne godi slabo, in lehko in dobro kupujejo od njih knpc; ki jih ubislujejo na jesen in po z mi. Dolinski župniki učakajo sivo sttroft, zakaj, zdrav je zrak. in dolinske dnše. pasti je prava igrača, če zaide ka-terikrat kaMen k .zel v škodo, ga po-boljšu par bes*-di. Dasi je Dolina — v ožiem smislu besede — glavna vas vnh doline, vendar ne šteje mnogo številk, tl še so s častnim izjemami neznantne. S eJi vasi stoji cerkev sv. Jurija, Djlinct-m priljubljenega patrona ; na eni atrani cerkve ima župnik svoje stanovanje, staro nerodno stavbo z debelim zidovjem in mijhnimi okni, na drogi pa je šola, kjer se s šibo bistri nm laški mladini. Pred cerkvijo pa se koAati mogočen kostanj in zbira vsiko nedeljo pred službo božjo iu po njej v svoje senco može in fante, da se kaj pogovore in pokratkočasijo. Druge hiše stoje, kakor ti jih bil nanesel veter; ta tu, ona tam, ne dve na eno stran Take blage spomine imam na Božič, ki sem ga leto za letom praznoval v mirni gorski vasi pri ljubi materi, pri skrbnem očetu, med dobrimi ljudmi. Zdaj vem še bolj ceniti oni mir, ki je razprostiral krila nad tisto družbo, ker od tačas sem občutil, kako zlo je nemir. Občutil sem sam nemir, a še več nemira sem videl Koliko pa je ljudi okoli nas, ki bi uživali mir? Mnogi pogrešajo miru z Bogom — kako naj imajo mir med seboj? Nemir je v človeški družbi, zato ker se je po velikem delu odtrgala od Boga iu zdaj nima več ci'ja uiti središča, da bi se uredila. Brez cilja ni reda, brez reda ni harmonije, ni miru. Zastonj je ves napor, da bi se umirilo nemirno človeško srce in neurejena človeška družba, dokler se zopet ne obrne k svojemu Bogu. Kakor pred Odrešenikovim rojstvom, talfo je tudi dandanes zopet ve ik del člJvcštva zablodil v zemske in nravne zmote. Pred dvatisoč leti je bil Sin Božji prišel z nebe iskat in reševat kar je bilo izgubljenega. In zdaj, ali ni zopet toliko izgubljenega ? — Ali se Odrešeniku ne smilijo oni, ki so zdaj izgubljeni? Upamo, da tisti, ki so dobre volje, tudi zdaj najdejo svojega Boga, ki jih z isto ljubeznijo išče kakor pred dvatisoč leti. A vsi nimajo dobre volje. Mnogi nasprotujejo božjim ciljem. Zato pa je boj in ostane. Mir je božični dar vsem, ki se s pripravnim srcem oklepajo „kneza miru“, Odrešenika. A njegovi obrnjeni, okrog cerkve in ob cesti, ki drži po mnogih klane h in ovinkih zdaj navkreber, zdaj navzdol, črez hrib d > okrajnega oblastva dolinskega, na d*ugo plat pa ob potoku skoz sotesko do velike ceste. Dolinci so sicer t hi ljudje; a kadar mislijo, da imajo kaj vzroka za to, za-šnme tembolj. In teh misli so bili menda ta dan, ko se začenja naša povest B lo je meseca a»gu>ta leta 1857., ko je stari Primož, ki ima majh'«i> h sa pod cerkvijo, omožil »vojo hčer Franco na dom. Vsa vas je bila pokonco. Is Primoževe hiše se je razlegala gla-na harmonika, sladko veselje vaškim u^som, ki so s tako malim zadovoljna. Okr. g olepšane hiše je oglarila mladina, ki j« bila še premlada za pi» š <>e, in množila po svoji moči svatovski hrnp. Zdajpszdaj se je prikazalo na pragu kako nališpa >o dekle ali kak praznično oblečen mošsi, ki je zankal po vasi doli v dokaz, da se mn dobri godi. Bogatin nima ponavadi pol Milo svatov, kadar se ženi, kakor reven kmet; bodisi, da ima ta res več prijateljev ntgj oni, ali pa se bol) boji katerega razžaliti s tem, da ga ne bi vabil; ali pa hoče nemara vsaj enkrat pozabiti »voje reve in se prav oblastno ve-eliti. N^kaj mn gre seveda tudi za čast, ravnotako kakor ubegi vdovi, ki potrosi svoje zadnje nasprotniki so tudi nasprotniki naši, ki sc prištevamo častivcem Kristovim. Kri-stovili nasprotnikov je tudi med nami, zato pa je boj med njimi iu nami. Miru tukaj ne moremo narediti s praznimi frazami, ampak le s tem, če se srca spreobrnejo v Kristli. Socialni kurz v Gorici. „Slovenska krščansko socialna zveza" v Gorici, ki si je postavila za nalogo, da skrbi za povzdigo izobrazbe slovenskega ljudstva na Goriškem, je sklenila napraviti poučen tečaj, kjer bi se govorilo in razpravljala o najvažnejših dnevnih, gospodarskih, socialnih in sploh kulturnih vprašanjih. Ta poučni t^čaj, ta Bocialni knrz je v prvi vrsti namenjen možem in mladeničem, ki bi bili sposobni in voljni, v domačem kraja ustanoviti in voditi izobraževalna društva; podlago, pouk in navodilo k temu jim bo podal ravno ta socialni tečaj. Kolikor več izobraževalnih društev bo v naši deželi, toliko trdnejši in značajnejši bo stal naš narod slovenski, in naše delo stremi za tem, da preprežemo celo našo deželo z dobrimi, delajočimi izo raževalnitni društvi. Prvi večji korak in pobodrilo k tema bodi socialni kurz „Slov. kršč. soc. zveze1*. Spored soc kurza, ki bo 2., 3. in 4. januarja v Gorici, je naslednji: V četrtek 2. jan. OJ 9—11. zjutraj: Otvoriter. 0 izobraževalnih in sploh nepolitičnih društvih (Ciril M. Vnga). Od 11—12.: 0 političnih društvih (Dr. Dr-nustia). Popoludne: O zadružništvu in naak o knjigovodstvu (G. Bitežnik). Zve čer: Govorništvo (Dr. J«nez E/. Krek). — V petek 3. jan. Od 9—11.: 0 socializmu (Dr. Janez E*. Krek). OJ 11—12.; knjcarje, da pogosti pogrebce, ki so ji odnesli ljubega moža. Pri Primožu je bila vsa hiša polna. Za dolgo mizo so sedeli svatje, v sredi med njimi atarejšina in zraven njega priletni žnpnik. Ana Primoževa žena, je hkrbela, da dntuvni gospod ni trpel lakote. „0h gospod župnik, še to, pa še to,“ je go*orila in polnila venomer gospodu kupico in krožnik. Težko ne |e branil gospod silnim prošnjam. Oi druge strani pa mu je pripovedoval etar»*iAina počasi in dostojno, da pojde dež, ker se drži vreme tako kislo, da pa ne bo nič odveč, ker je zemlja šaha, in kako dobro znamen e je to, če dežuie na žnnitvanski dan. Ž‘mn France je g »voril zdaj s tem možem zdaj z onim, zikai kot nov go-p >d*r o« st >pil v eno vrito z nprni. „N-'*e-ado, naj se takoj loti nart dnostnega vprašanja. Ako se posreči narodna sprava, oziroma izvrši v drž. tem. zakona zajamčena narodna ravnopravnost, potem bode mogoče čez deset let Mažarom narekovati pogodbo ali pa s sigurnim a-spehom pričeti gospodarski boj z Ogri. (Govorniku živthno pritr ujeio ter ob koncu mnogi čestitajo.) Dr. Benkovič je polovico svojega govora govoril v slovenskem jezika; steno-grsfoval je gospod dr. Skaberne iz naučnega ministrstva. Dne 12. t. m. se je razprava nadaljevala. Govoril je tudi baron Beck. Dne 13. t. tr. ra je vršilo prvo glasovanje o nagodbi. Vsi slovenski liberalci, razun Hribarja, so glasovali proti nngodbi. P i poimenskem glasovanju je bilo 266 glasov za nagodbo in 140 proti njej. PriSlo je velikih škandalov. V soboto se je nadaljevala razprava. Givoril je med dragimi tudi dr. Laginja. V ponedeljek so Basini stavili 101 interpelacijo in 1 nujni predlog glede nemirov na lvovskem vseučilišču. Pri či-tanju tega predloga so Rmini strašno razdajali z namen m zavleči razpravo o nagodbi. Rmin Bac>yaity ,e tako tolkel po pulta, da bo je del pulta razbil. Ta del je pos1. zgrabil in g* razburjen vrgel proč od sebe. Slučajno sta se tam sprehajala dr. Korošec in dr. Bankovič, ki ga je zadel oni kos lesa v glavo in ga krvavo ranil. Dr. Benkovič se je zgradil. Nastal je velik brap. Sajo so morali prekiniti za nekaj časa. Načelnik Rusinov K o m a n č a k je nato v imena tovarišev obžaloval grdo počenjanje omenjenega poslanca ter prosil zbornico za odpuščanje. Enako je B*czinsky pro«il za odpuščanje dr. Benkoviča. Zbornica je nato sprejela prvo skupino zakonskega načrta nagodbe. V torek je zbornici rešila še dalmatinsko železnico s spremljevalnimi predlogi dr. Šušteršiča. Sprejela se je njegova resolucija, da se bodo pri gradbi železnic porabljali le domači delavci. Nato je bila n a g o d b a v tretjem branju sprejeta. Nato je zbornica začela razpravljati o proračunu Zbornica je včeraj sprejela nujnost prorarunskega provizorija in prvo branje proračuna. Podržavljenje železnic. Z ozirom na zbornično deiovanje as prično odločilna posvetovanja o podržavljenju šele po Novem letu. Hrvaški sabor, ki je bil Bklican v četrtek, je bil takojrazpuščen. Nove volitve bodo meseca fibrutrja. Delegacije. 13.1. -m.-o imele stranke sejo radi volitve v delegicno. Z Goriškega pride letos v deleg*cjo Italijan, drago leto pa član S. L. S. h ŠW|erskega pride letos v delegscijo nemiki konserva-tivavec Hcganh far in on nemški nacio-nalec. drugo leto en Slovenec. Itaiijauski svobodomisleci v Italiji. — Italijanski naucul lumi-ter R.va je črtal v novem učnem načrtu obligato-rični verouk. Državni svet je pa črtal 12. t. m. to svobodomiselno rtfjrmo, ker jo zamore uvesti le postava in ne minister sam. S-reda besni italijansko ta-kozvano ..svobodomiselno" časopisje. Mažari so razburjeni na na-> Avstrijce, ker je naš državni zbor obsodil ravnanje Mažarov s Siovaki. V Perziji je revolucija. Če ne bo kmt|u miru bo Rusija zasedla Perzijo. V Maroku se vrše še boji. N>vi sultan je izjavn, da se podvrže staremu Abdul Azizu, ako odpusti dosedanje ministre. Položaj ob tur5kočrnogorski meji je jako antičen in so razmere med obema državama jako napete. Položaj ni še popolnoma jasen._ M »rali so se pa že vršiti med Turki in Črnogorci boji, ker je naročila turška vlada svojemu cetinjskemu poslaniku, da naj izposluje pri črnogorski vladi, da se prenehajo napadi in da naj kaznujejo krivice. Po črnogorskih poročilih se pa ranože spopadi med Turki in Črnogorci ob meji in je položtj resen. Turki imajo ob meji 14000, Črnogorci pa 4000 vojakov. Nasilstvo proti katoličanom v Rusiji. — Ki kor zm>no, je ruska vlada izgnala vilnskega škof Roppa, ker ji ni bilo všeč njegovo krščansko socialno delovanje v korist ljudstva. Zdaj pa je pozvala rovka vlada vilnski stolni kapitelj, da naj ime-nnje oskrbnika za osirotelo viln«ko škofi.o, a da ne sme imenovati kanonikov Franckievi\v cza in Sadovvikega. Kapitelj je pa sklenil, da se hoče držati določil kanoničnega prava, po katerem imenuje ik< f sam administratorja. V tem smisla odgovore tudi vilnskema generalnemu gubernatorju, dasi je zagrozil, da jih izžene v N itranjo Rusijo, ako ne ubogajo. Kanoniki so pripravljeni na vse in so pripravljeni za na pol. V Peterburgu so pa izmiclili še drugo nasilstvo Odpraviti hočejo namreč vilnsko 4k' fij >. kar bo storili že svojčas z minsko ek li o. Polovico vilnske ftk« lija bi priklopni mohy levski, drngo polovico pa samogitijsci Š*ofl,i. Pač res nimajo ruski čioovniški mogotci v sedanjih resn b časih dragega poda, kakor .brokrašu* kulturni boj proti katoličanom. Zaroti proti sultanu. Poročajo o xtr<>ti proti suilaou Abdu 11 .mniu. Tur4k> ba-gunci v At-nnh ho bili v z-^zi z viso kimi turšk mi dostojanstveniki, da bi odstavili -ultana. Zaroto so odkrili nekoliko prej, predoo so izvedli načrt. Zipletnnh je v zaroto mnogo turšuh d mtojan-stvenikor. Novi škof v Budjejevicah na Češkem NjVOIIIiHI ittln »k. f m gr. J Ži f H ilka je pri dunajski nunciaturi pr šli ponedeljek izvedel itfjrmalivni proces. Prekoniziran bo v pr h idnjem pap>žavem konzistoriju. M B >žič« se pridela v cvetličnjaku kakih 20 do 30 kg lepih dpargljev in mnogo radiča. Tam cvetejo sedaj jagode, ki bodo sredi februarja gotove, tadi gobe bodo februarja meseca na prodaj. Daželni odbor vabi meščane in okoličane, da si ogledajo v nedeljo ta čndež. — Nedelski izleti učencev kine-tljskih šol. — Ose deželni kcnatijski šoli sta se preosnovali. Do sedaj so bili učenci na zavod h po dve leli nepretrgana, a letos so se vpeljali zimski tečaji, ki trajajo le pet mesecev. Vsaki oddelek deželne kmetijske šole imi letos po 20 aiencav, ki imajo ziatrti in popoldne teoretičen podak. V nediljah pa, če vrema to dopaMa, naprarijtj) izleti po okolici na rorno oblelaua posestva, kjer dobivnjo podata v prattičaan kma-tistva. Pred 14 Jaen so šli slovsa<*i ia italijanski učnnci v Furlanijo, v Ri4ic. ter so si ogledali vzorno posestvo grofa Lstoarja; zadn|0 nedeljo so bili pa na Vogerskem, kjer jih je gospod Kabbia prav prijazno sprejel, ter so t'čni uradniki za spisat tako potrdilo cale 2 uri? Ah' mislijo, da ima kmet res toliko časa, da bo hodil 2—3 nri daleč po kiščak papir/a? A!i mislij o morda dr-lavni uslužbenci da je kmat kaUron? Km H je pjtrpežljiv, vendar le do neke , meie. Dru;i mož je peljal sodčsk žganja j od Prvačine k sv. Luciji ob S. Oldal ga je v voz za prtljago. Doma je bil sod napolnil s 70 litri žganja; ko ga je pa na svojem mestn iztočil, ga je manjkalo 9 litrov. N kjer ni bilo poznati, da bi bil sod putčai. Ja morala v vbro je, da ni ničesa vžgala, ker je bilo slučajno odjužno vreme. a Ki bi si bil mislil. — Na poti iz Batuj v Črniče je počivalo dolgo iet v velikih kopih droboo kamelje, ktero so uavozili iu nanosili B ttajci, ko so čistili svoje travnike ia njive. Zlaj mora tudi to kamenje zapnstiti svoje počiva-lišče; vozijo je na železno progo. Pri delu imajo sedaj zaslužek delavci in vozniki in kamenje tali pltčajejo po G do 10 v. za kol. Podjetnik je g. Doplikar is Dornberga. Pravijo da tega kamenja napeljejo na železnico okoli 7 tisoč kvadr. metrov. a Koga zagovarjajo naši liberalci. — V zainjem „Pr. L^ta- sem zastonj iskal odgovora na neko notico v „ZainorčkuJ, ki jo je ponatisnil, kakor sem slišal iz „Siov. Naroda". Tiče se g. žnpnika iz B., ki ni hotel pustiti neke osebe kot botra gri krstu, in to kmala potem ko je razlagal v cerkvi o dolžnostih krstnih botrov. SluJajno sem bil takrat v cerkvi in nekaj razumel, ker govorjenje ni bilo v našem jeziku. Tistega botra jaz dobro poznam; nikdar ga ni v cerkev, ne prejema zakramentov za vel. noč in tndi preklinjati zna da je groza. (Gotovo ne v našem jezika. Op. stavca). Bakel je, da bi že hodil v cerkev, pa da je premajhua. No, komaj se je priselil sem in dobil drž. pravico, bi že hotel komandirati 1 Ta je lepa. Slišal aem tali besedo .politika11. Najbrž |e hotel očitati g. župniku narodnost. Tudi to je hvaležnost, da ga je g. župnik nekdaj učil posebe kršč. nank v njegovem maternem jeziku. Iu vendar ga je za takrat pustil g župnik za botra ne ker ma je pokazal oče otrokov „iobe“ ampak ker ga je prosil. Ša več. Cijte kako jim je hotel dati otroka. „E era“. G. župiik strmi, ker oče pravi da to pomeni .Bršlan-ka“. Drugo ime nVenere*. To ime je pa kar sramotno, kakor »em pozneje isve- del. In tega človeka in njegovega strica kompareta brez dri. pravice, ki si jemlje takega botra zagovarja napredni »Slov. Narodu in napredni .Zamorček*. Zato ne morem drnzega reči, kakor: „Viva librarija Gaberiček*. Nekdo. a V Skriljah imajo župana, ki ni ne liberalec, ne klerikalec, ampak se povsod poteguje za sebe. Dobra mu je bila pomoč klerikalcev, pa še rajše je sprejel roko liberalcev. Ker mu Skriljani niso hoteli podstaviti županskega stolčka dal si ga je napraviti pri Štomažauih. Pa ena noga tega stolčka se je že zlomila v nekem kanalu. Kaj pravi evan- gelj? Kdor se povišuje, bo....Če bo, bom že povedal. Iz kanalskega okraja. ki Iz Lukovca. — »Primorskemu listu* z dne 12. dec. t. ,). štv. 60 odgo-varjsm. On pravi, da so vse vesti o njegovi osebi neopravičene in mu delajo krivico. Kje so dokazi, da so vesti neopravičene? Pravite, da niste liberalec, in de Vas tudi »Primorec* napada. Mi-goče ste v temi zasukane hlače obuli, ker v zasukanih hlačah je tudi liberalec smešen. Pravite, da ni"te za g. dr. Gregorčiča in g. dr. Gruntarja radi agitacije nobenega koraka naredili. Mučne korake ete pa naredili ko ste z vso ailo na večer volitve državnih poslancev pograbili vzornega klerikalca, in ga obdelavah. Drog h korakov Vam tudi ni bilo potrebno delati — ker istočasno je bilo v Vaši hiši mnego več lokovških ljudi, kakor jih je dandanes. Pravite, da svojo siuibo natančno in vestno 0|navijate: No, čemu se pa v uradu znašate celo nad otroci? Povsem pravi pa ;e nasvet, ki pravi: Kdrr ima kako pritožbo naj se oglasi na pristojnem mestu I Nevem, če ste to resno misijli, sicer pa Vas pridemo prašat, kam naj se prih žimo; bomo videli, kaj porečete. Resnicoljub. Iz cerkljanskega okraja. c Cerkljanske novice.— Sv. mi-si jo n. — V Orknam smo imeli od 1. do 8. decembra 1.1. sr. misijon, ki so ga vodili trje duhovniki D J. iz L;ubljane. Ljudje so radi ic obilno prihajali v cer kev, kjer so zveste poslušali vsak dan po tri jedrnate, sedanjemu času zelo primerne govore. Zato pa tudi uspeh ni izostal: približno 36C0 ljudij, domač h m iz sosednjih duhovnij, je med tednom prejelo sv. sakrauicute. Ds, tudi ljudje, ki jih javnost prišteva med svobomiselce, so pokazali v tem času, da se ne postijo strahovati od liberalne slike, ki je tik pred misijonem izjavila v »Soči* po svojem tajniku, da ona misijona ne potrebuje. Tudi ti so prišli, poslušali so brez predsodkov in so spoznali, da krščanstvo n tak -bav-ba«*, kakor ga slika liberalizem. Čast vam; ostanite stanovitni na poti pozitivnega krščanstva! — Koga ni bilo k misijonu? — Liberalnih matadorjev in vseh onih, ki se jim brezpogojno uklanjajo. Vsi ti kažejo svojo „vf most* samo tedaj : ko ob času kakšne volitve agitirajo za kakšnega obskurnega advokata, kakor smo videli ob zad-oj h državnozborskih voiitvah in bomo gdovo tudi videli pri prihodnjih dežel-nozborskih volitvah. Drugače pa »e smejejo kmetu, kot zabitemu človeku, žalijo njegova najsvetejša čutila in ga imenujejo bedaka, ker Se posluša .farške II .v-ze*. Tokaj, moj kmetič, odpri oči in spoznaj ločiti svoje prave prijatelje od tvojih ekritih nasprotnikov — Liberalni trgovci in krčmarji. Govori se, da se v tednu ob misijonu ni kaj posebno zabavljalo črez »farje* in črez »klerikalizem* po naš h liberalnih krčmah. V tem tednu so namreč tudi liberalni krčmarji in trgovci vzeli v zakup ono ma>h.., ki je veliko bolj nenasilljiva in ima Se manj dna kakor toliko proslula »fsrška bisaga*. No, pa saj se razumemo; „gš.fi je gšefll* Če bi naši ljudje se vie vtndsr enkrat oprijeli načela »Svoji k tvojim*, bi kmalu v naši vasi utihnil < tisto nepretrgano zabavljanje in zmerjanje črez S. L. S. S«j imamo svoje krčme, svoje trgovine, svoje viznike; ne pjlju-bujmo torej več roke. ki Dav dan na dan bije po licu. c PredaviDja. — Pretečeno nedeljo, dne 16. t. m. je predaval č. g. dr. Knavs, o borzi, vrednostnih papirjih m menicab. Dvorana je bila popolnoma natlačena poslušalcev. Č. g. doktor je kolikor mogoče poljudno isobrazložil borzne špekulacije in (inancMn* probleme. V tekočem mesecu bodo še dve predavanji in sicer v nedeljo dne 22. t. m. na katerem kode predaval pravnik g. C. Sedei; v nedeljo dne 29. t. m. pa bode zopet govoril č. g. dr Knavs. c Izobraževalno društvo priredi dne 1. januarja 1908 zabavni večer. Na vsporedu bodo igrokazi, petje in solo-spevi. Vspored objavimo prihodnjič. V kratkem času ustanovimo tudi telovadni odsek in dramatični odsek, kateri prične študirat igro »Deseti brat*. Sedaj se pa ačijo mlajši igralci veseloigroa »Čevljar*, katera se uprizori prihodnji mesec. Izobraževalno društvo tudi prireja vsako sredo 2večer društvene soc-alne sestanke. Pri teh sestankih nam je že dvakrat zaporedoma predaval č. g. dr. Knavs o naredni ekonomiji. Po predavanju se je vselej vnela živahna debata in prijateljski razgovori. Zanimanje za te seslsr.ke vedno bolj raste, ter je udeležba od strani članov vedno večja. c Občinski zsstop bode imel dne 19. t. m. prvo sejo. Želeti bi bilo, da bi bile seje javne in tako dostopne tudi poslušalcem — volilcem. c Nov vodovod dobi Orknn in to še tekom lita 1908. To K>de za Cerkno gotovo lep napredek. V Pljnžnjah je vodovod dovršen in je bila prav te dni kolovdacija. Kedaj pa se že enkrat vlada odloči zgraditi tudi novo sodnijsko poslopje? Iz tolminskega okraja. t Iz Podbrda. — Naš zagrizeni liberalni postajenačelnik Lovrenc TtBten, ki so mu naše občinske zadeve in potrebščine tako dobro znane, je mislil, da bode ravno on naše liberalce rešil pri zadnjih občinsk.h voiitvah in so je pre-drznil oddati glas na davek, ki ga plačuje c. k. železniški erar v Podbrdu. Naj mu bode s tem pojašnjeno, da on je le uslužbenec c. k. drž. železnice in ima pravico voliti le na davek, ki ga on v občini sam plačuje, ne pa kot virilist ali zastopnik uprave železnice, ako nima od iste pooblastila. To na znanje tudi g. Iranu Štravsu I Volivec. Iz kobariškega okraja. kd S Kobariškega. — »Soča* se zaganja v krščanske časopise, češ, da prijemajo podporo od »Piusvereina*. Pravi, da zatorej Ishko brezplačno vsiljujejo »Prim. L st*. Ali je »Soča* pozabila, kako sta bo ob volitvah brezplačno vsiljevala po našib krajih »Soča* in »Primorec*? Iz katerega fonda se je pa to plačevalo? kd Cenrjev dar. — Njegovo Veličanstvo preBV. ce-ar je podaril »prostovoljnemu gasilnemu društvu* v Idrskem 200 kron podpore. Iz komenskega okraja. km Kaznovana radovednost. — Na Krasu ie še vedno tista slaba navada, j da se k svatbi povabi vse daljše in bližnje s' rodnike. Mnogo pride seveda tudi nepoklicanih gostov. Tako je bilo tudi nekje v našem okraju. — Med tem, ko so ženske in možje plesali na »chcsli*, prebrskali so jim doma tatovi vse shrani be, ter odnesli, kar jim je prišlo pod prste. kakor n. pr. obuvalo, maslo, jajca, kruh, med itd. Kd > ve, morda je tako zdravilo res potrebno, d« se ozdravi človeška lahko-mišljenosi ? I km Trtorezci. — Nekam so bili povabliem f«ntje, da naložijo »balo*. — Toda ni jih bilo ob določenem času, poslali so j h zopet iskat pa tudi sedaj niso prišli, ampak ie le črez štiri ure. — Med tem so naložili poročeni možje balo, in to so si vzeli fantje tako za zlo, da so stresli svojo jezo nad nedolžnim gospodarjem tako, da so mn porezali mlade trle — Nekaj sličnega Be je dogodilo še v drugi vnsi istega okraja. km Iz Kostanjevice, — Kakor se sliši, bode preložena polla iz Kostanjevice r ajbrže v Opatjeselo. Dela se tndi za vožno pošto med Opatjeselom in G iranskem, kjer naj bi bila tudi samostoma pošta. Iz sežanskega okraja. s K božičnici! — Vabimo k božičnici, ki jo priredi dekliška šola »Eli-zabetišče* v Tomaju, v šolskih prostorih dne 26. in 27. decembra 1907 in 1. januarja 1908. Začetek veselice ob 3.‘/a uri pop. Vspored: 1. Božična pesem »Sveta noč*, Ipavec. 2. Prolog, govori Č“futa U. Kr. 3. Pesem: »Sv. Neža*, P. A. Hribar. 4. »Sr. Neža*, igrokaz v dveh dejanjih. 6. Vmes se poje in svira na harmonij: a) »P aninar*, Ani. Foerster; b) »Slovenec sem*. Ipavec; c) »Bledi mesec*, Vilkar. 6. Božičre in novoletne deklamacije. 7. B ižična pesem: »Zveličar preljubi*, K Bervar. 8. Božične slike z de-klamaciiHmi. 9. Ž ve slike: a) Jaslice — Sv. Družina b pastirci in angoli; b) Sv. N"ža v'nebeiki slavi. 10. Po dovršenem vsporedu sledi šaljivo srečkanje z raznimi dobitki. — Vstopnina 40 vin., sedeli I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin. Preplačila se hvaležno prejmejo v korist »El zabetičča*. Srečke se prodajajo po 10 vin. — K obilni udeležbi vabi uljudno »EFzabetišče*. Iz korminskega okraja. kr Občinske volitve v Medaui. — Iz Medane Dam poročajo, da so se te dni vršile ondi občinske volitve po starem slovenskem geslu: »Vse za vero, dom, cesarja I* List »Naš Ria** P«*'! da so Medanci zaspanci. Če misli, da smo zaspanci zato, ker se držimo tega gesla, naj bo overjen, da bomo v njegovih očeh vedno oBtali zaspanci, ker se bomo vedno držali tega gesla Svarimo vsakogar, naj pusti na miru nas in našega gospoda. Raznih sumljivih porokov ne potrebujemo I Iz Iržiškega okraja. ti Slabe ceste. — Skladovna cesta od sv. Ivana preko Jamelj in proti Gorici je v zelo zanemarjenem stanu. — Nam davkoplačevalcem nakladajo vedno doklade na ceste, a te so tako zanemarjene, da se živina in orodje strašno muči in kvari po takih potib. — Nbj bi si g. načelnik gradiščanskega okraja malo ogledal omenjeno cesto in spozna, kolika krivica se godi slovenskim davkoplačevalcem v tem okraju. Tudi zidovje je na mnogih krajih razrušeno, manjkajo vrhnjaki itd., tako, da na mnogih mestih ni niti varno voziti. _ Za drag denar hočemo tudi lepe ceBte I S tržaškega ozemlja. ta Slovesen dan v Sv. Ivanu pri Trstu. — Neminljiv ostane 16. decembra Sietoiiancem. Slovesno se je otvoril novi dem obrtno-konsumnega društva. Ob 1 lb dopoldne je blagoslovil prostore veleč. g. Anton Čok; navzoče je pozdravil g. Škerlj, ki ima kot predsednik velike zasluge za društvo. Govoril je g. dr. Pegan iz L ubljane, ki je pozdravljal v imenn »Zadr. zveze*, posebno v imenu očita slov. zadružništva dr. Kreka. Banketa sta se udeležila tudi gg. dr. Rybtf in dr. Slavi*. G Škerlj je nazdravljal vsem gostom m člsnom; gosp. Čok predsedniku g. Škerlju, tajnik izo raž. društva g. Križman se je zahvalil kons. društvu za prepustitev prostorov; dr. Pegan je govoril o zadružništvu n;ega pomenu in koristi. Obljubilj je, da se pri Sv. Ivanu kmalu vrši socialno-zadružni tečaj. G ivoril je tudi dr. Rybj>f. Ob 4h popoldne je bil koncert. Vsi prostori so bili natlačeno polni. Nasprotniki so priredili konkurenčno prireditev, ki pa je bila jako klaverna. Ta dan je pokazal, da stoji ljudstvo v našem taborn, razen nekaj frakarske liberalne gospode in njeo h priveskov. Obrt. kons. drnštvu želimo veliko uspeha I Vse Slovence pa, ki prihajajo v Trst, vabimo, da ob ščejo sveto-toivansko obrtno konvumr j droštvo I Na delol la Zopet umor kočijaža. — Še vedno nista pozabljena umora tržaških kočijažev pri Trrtu, pravi morilci še vedno niso prišli v roke pravici, že se je v nedeljo okrog 6h zvečer zgodil na cesti med Opčino in S-žano blizu ber-nv tičev nov grozen zločin nad ubogim izvoščekem 44letnim Lovrom V id a v z Opčin. Pukojm V i d a v je sini s svojo kočijo pred znano gostilno g. M. L garje. K njemu pride neki boljše oblečeni člo-vok in prosi, naj ga pelje v Sežano. Vidav je sprejel ponudbo in se odpeljal s tujcem. V istem času sta se vračala dva Openca s kolesi iz Sežane domov. Pred seboj sta začula tri strele; a ne zmeneč se za to sta vozila naprej. Kmalu na to srečeta nekega dobro opravljenega človeka, ki je pa skočil čez jarek in izginil, ko ju je zagledal. Mineč, da je to kak norec, sta mirno vozila naprej.. A par trenutkov na to zagledata na cesti, prevrjeno kočijo. Ko prideta bližje, vidita, da leži na tleh neki človek. Ko stopita k njemu in ga hočeta dvigniti, vidita, da je mrtev in da mu kri curlja iz rane v sencu. Htro se obrneta in hitita po orožništvo v Sežano, Na lice mesta je došla sežanska komisija, ki je spoznala v mrtvecu Lovreta V i d a v.. Prenesli so ga na sežausko pokopališče. Nesrečni pokojnik zapušča 6 otrok in ženo, ki kmalu pričakuje še šestega. Prebivalstvo je vse iz sebe. V Št. Petru na Krasu je orožništvo prijelo nekega mladega moža. s katerim se Btrinja popis o morilci kočijaža Vi— dava na Oočinah. Ommljencaso izročili sodišču v Sežani. — Kakor se poroča iz Trsta, je aretiranec 28 letni Josip Pahor iz Opatjega sela na Goriškem in so ga izpustili, ker se je dognalo, da ni morilec kočijažev. V Gorici so v sredo ob 2h zjutraj v kavarni »Central* prijeli nekega človeka, ki je podoben po opisu morilca.. Imel je blatne čevlje. Dejal je, da je peš prišel iz Trstn in je doma iz Vidma. — Kmetijstvo in slovensko učiteljišče. — Po shodih »Kmečkih zvez*, ki so prave zastopnice kmečkega stanu se jo že opetovano glasila zahtev« po premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico. Ta stvar je v najožji zvezi z občno koristjo goriškega kmetijstva. Vedno bolj se povdarja, da je naše ljudsko šolstvo treba preustrojiti tako, da bo naše kmetijstvo imelo od njega več koristi, kakor jo je imelo do zdaj. Vedno glasneje se zahteva: »Mladina naj se v šoli uči tudi kmetijskega gospodarstva!" Ta zahteva je popolnoma umestna in pravična. Res je sicer, da imamo kmetijske tovalne učitelje, a ti prihajajo Ie po-porodko v posamezne krrje, in so tam le par ur; zato ne morejo pri najboljši volji vsega doseči, kar bi radi. Domači učitelj pa je vedno med svojimi občani; vsaki dan ima mladino cele šolske občine v šoli. On ima najlepšo priliko pospeševati s poukom v šoli in zunaj šole umno in dobro gospodarstvo. Kar pa hočemo druge učiti, moramo sami dobro razumeti. Kako malo pb prinesejo gospodje učitelji iz koperskega učiteljišča kmetijske modrosti in izobrazbe, je sploh zoano. Se ve, da temu niso oni krivi, tudi ne zavod, ampak Koper. Ali naj se učiteljiičniki praktično urijo v kmetijstvu v pustem Kopru? V Gorici pa bi se nudila učitelji-ščnikom najboljša prilika izvežbati se r kmetijstvu in sicer v vseh panogah. Tu imamo kmetijsko šolo in dobro ure ene kmetije v okolici. Tu bi si lahko učile-Ijiščniki mnogo koristnega znanja pridobili za svoj imenitni poklic. Toraj kmetje, potegnimo se in zahtevajmo po vseh shodih, da se premestn slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico, storiti ? Veliko I Za smeh. in kratek čas. Dve nevihti obenem. — A.r »Ali si čnl nocoj okoli ene ure ponoči, kako grozno se je bliskalo in grmelo?* B.: »Ne, prav nič nisem čnl. Ravno tedaj me je žena nekaj oštevala*. V šoli. — Učitelj: »Ztkaj te pa včeraj ni bilo v šolo, Pepček I* Očanec: »D »bil sem majhnega bratca I* O uteh: »Takol L s glej, da se to prevečkrat nezgodi I* Uprava »Primorskega Lista« v SetneuiSki ulici Št. lO prodaja »Narodni aa »Šolski Dom«. Prija »Pril Listi" št. 511 Ude 19. (tanita M. Ljudska šola. Dne 3. decembra tekočega leta je otvoril prezident Roosevelt aevero-ameriiki senat in bo je ▼ svojem pozdravnem govora med drugim dotaknil tndi šolstva ter je izpregovoril te-le besede: Sedanje ljadsko Šolstvo trpi vsled ene v,e 1 i k e napake; kajti ono si stavi le-to nalogo da vzgaja mladino samo lit e-rarično (t. j. otrok naj se nauči toliko in toliko besed in stavkov) ter odtegnje fante od polja in delavnic. Zatorej nič ni bolj potrebnega in nujnega, kakor za m e s ta i n d u b t ri j ejl n e, za deželo pa kmetijske Sole. Zaorimo bravo I Na Avstrijskem pa so liberalci skovali dolski red, ki sili v eden in isti iakelj planinskega fanta, kmetskega otroka, mestnega postopača, rokodelsko mladino, fante, deklice. Tako je ačilnica — mučilnica. Zahtevajmo stanovski pouk I Vsak ačiielj na kmetih naj bi bil tadi absolvent kmetijske Sole I In učni red naj se po kmetsko zasuče I Liberalni profesor dr. Masaryk je zaklical v našem državnem zboru: V Avstriji so Sole pravi m xtum compositum (mešanica) vseh pe-dagogičnih nemogočnosti. Učitelji sami so začeli že izjavljati, da naSa Bslavna ljudska šola“ ne zasluži več nobenih jubilejnih slovesnosti. Tisti časi so že minuli, v katerih so zmerjali vsakterega za nazadnjaka, ki je rekel, da sedanje Šolstvo ni na višini časa. Dva shoda. Shod „Kmečkc zvezeu za goriški okraj v Sovodnjah, ki se je vrSil v nedeljo zjutraj ob 10. uri, ni bil mnogoštevilno obiskan, ker se je prepozno razglasil, a bil je tembolj poljuden in po-učljiv. Na lakih pogovorih se kmet najbolj seznani z raznimi državnimi, dežel nimi in občinskimi zadevami, posebno s takimi zadevami, ki kmeta najbolj duSijo. Najprej je govoril g. dr. Dermastia nad eno uro. 1. O organizaciji kmečkega stanu, ki je edini izhod iz sedanje kmečke bede, kajti vsi stanovi se organizujejo in vidimo tudi povsod vspehe te organizacije ; zakaj torej bi se ne smel tudi kmet organizirati in složno nastopati, ko ■e gre za njegovo dobrobit. 2. O razbre-menjenju dolgov na kmečkip posestvih in rekel, da bi se moral sestaviti zakon, ki ne bi dovoljeval poljudno zadolženje kmečkih posestev, kakor ga že imajo nekatere bolj napredne dežele. 3. O reviziji davkov na kmečka poslopja. Ta revizija je neobhodno potrebna, kajti gotovo je, da se tudi v tem pogleda preveč obremenjujejo revna kmečka posestva. 4. O deželni zavarovalnici proti požara. Ta je neobhodno potrebna, ako pomislimo, da zavarovalnice proti požarom so odnesle pretečeno leto samo iz naše dežele nad 1 milijon kron čistega dobička. Ta bi lahko ostal t deželi. A uvesti bi Be moralo prisilno deželno zavarovalnico. 6. O deželni zavarovalnici po toči prizadetim okrajem. 5. O premembi lovskega zakona. Sedanji lovaki zakon je tako krivično prikrojen za kmeta, da bolj ne more biti. Kmet zajca redi, gospoda pa ga strelja in ga ima za šport. Zajec prizadeva kmetu veliko škodo, vrha vse te škode pa pridejo potem cele črede lovcev, ki vse polje pohodijo in poteptajo. Zajcu smrt ob vsakem časa in kdor hoče. 7. O deželnih financah. 8. O zahtevi podpore od rdžave zaradi suše in o akciji glede nakupa sena ter povedal, da je vlada po prizaddvanju poslanca Fona obljubila 30.000 K podpore, a naš poslanec se s to svoto ne zadovoljuje in zahteva višjo, kar se mu gotovo posreči doseči. 9. O potrebi, da se otroci v ljudski šoli uče kmetijstva ne le teoretično ampak tudi praktično. — Govornika so poslušalci pazljivo poslušali in že med govorom so nastale male debate in pogovori. 6. Lukežič ml. je povdarjal, kako postopajo davčni uradi s kmetovalci, katerim nalagajo previsok osebni dohodninski davek. Omenil je ta ii previsoko voznino po železnici iz Rubij do Gorice ter rekel, da bi se moralo sovodenjsko županstvo za to pobrigati. Dalje je priporočal, naj se dela na to, da se v Sovodnjah napravi občinska drevesnica. Take naprave podpira dežela izdatno, posebno pa še, ker ima sovcdenjska ob- čina zemljišča na izobilje. Omenil je tudi letoSnje cene opitanim prešičem ter rekel, da bi se morali kmetje cele goriške okolice združiti kakor so se zdrnžili v eksportni zadrugi za zelenjavo, da se ne bodo razni prekupci in trgoici igrali o kmetovim blagom. G. naduč. Leop. Pavlin povdarja, da država zabteva azorne šolske vrte, zato treba, da jih tudi izdatno podpira; naši državni poslanci naj vplivajo za to pri vladi. Omenil je potrebo košarske Sole v Sovodnjah ter rekel: Ko ža rasejo ,v Sovodnjah beke, ko Sovodenjci boke porežejo, jih olupijo in ponušijo, zakaj bi ne tudi doma pletli košel Tako pa prodajajo Furlanom za nizko ceno beke. Omenil je tudi škodo, katero napravlja Sjča po sovodenjtik«m zemljišča posebno pa v takozvanem .Šaleta", kjer se zliva Ipava v Sočo. Morali bi se napraviti vsaj začasni brani, dokler se Soča ne regulira. S tem je končal zanimiv in pouč-Ijiv shjd. * * * Shod v Mirnu. — V nedeljo po blagoslovu vršil se je v Badihnovih prostorih v M mu ljudski thod, na katerem je g- dr. Dermastija obrazložil delovanje v državnem zbora, zlasti pa nagodbo z Ogrsko. Dokazal je, da draginjo živil ne povzročajo Kmetje, ki živila pridelujejo in tudi ne komiumenti, ki živila kot svojo vsakdanjo hrano morajo kupovati, ampak draginjo povzročajo razni pre-kupci in ti so po večini judje na borzah, ki so ob enem tudi posredni in neposredni voditelji socialne demokracije. Da so socialni demokrati res judovski hlapci so pokazali v državnem zbora, kjer so glasovali proti podržavljenju premogoko-pov, ter s tem preprečili znižanje premoga, katerega se ravno tako rali, kakor živila. Nato je govornik prešel na pravo dnevno točko. Rekel je, da se mu ne zdi potrebno Se enkrat dokazovati potrebo splošnega zavarovanja, ker to je vže vsakemu jasno. Gre se le zato, da napravimo resolucijo na vlado, da ona čimpreje predloži državnemu zbora zakon o zavarovanja na starost in onemoglost, nakar se sestavljena resolucija navduSeno sprejme. Govornik omenja tadi socialne demokrate, kateri so zbesneli, ko so slišali, da je krščanski so-cialec dr. Lueger, župan danajski, pred lagal v državnem zbora, naj vlada vloži kot spomin na 60-letnico cesarjeve vlade sto miljonov v svrho sploSnega zavarovanja. Nato Se priporoča g. govornik naj bomo vedno na straži in imejmo vedno pred očmi VBa dnevna vprašanja, ker to je dandanes potrebno bolj kakor kedaj pcpred. Nato se oglasi k besedi biijenski čg. kurat J. Abram, ki pravi, da je zato prišel doli s hribov, ker hoče tokaj delovati. Obljubil je, da pride prvo nedeljo po božiča med nami imet predavanje, kar Brno seveda z veseljem vzeli na znanje. G. karat je tadi nekako zavračal prejšnjega g. govornika, ki je priporočal bolj živahno delovanje v naših vratah rekoč: „Jaz vem, da so v M'rnu najživahnejši ljudje. Tukaj 89 vsega primejo kar je koristno in res napredno, n. pr. abstinenčno gibanje in mnogo drazega. Poskrbeli bodemo pravi g. karat, da bode v Mirna vedno žtvah no delovanje. Do tukaj je bil tHkorekoč shod nato pa je sledna prosta zabava. Oglasil se je k besedi znani demokrat Janez Cotič, kateremu naj sodrngi — ako so pametni — prepovejo na shodih govoriti. Nas je sram, da je mej nami Mirenci, ki smo nekako ponosni, da smo marsečema kos, takšen zarobljenec v govorniškem pa tudi v doslednem oziru. Elina tolažba nam je to, da Janez Ci-tič ni v našem taboru, temveč v demo-kraškem in tam ga imajo celo za najboljšega". Dober teki Ta Janez je z vso Bvojo nerodnostjo spustil iz sebo to le: Nam demokratom, delavcem, ne maničem se gre le zato, da kolikor je največ mogoče zaslužimo, in najmanj, kar je mogoče izdamo; vse drugo nas nič ne briga I G. dr. Dermastija mu je odgovoril; Kaj pa bi bilo ko bi tadi drugi stanovi n. pr. kmetje rekli tako n. pr.: Mi zahtevamo za naše blago in to so živila, katerit vi delavci neobhodno potrebujete toliko in to.ik >, drugo nas nič ne briga, kaj bi potem nastalo? Zato moramo vai stanovi upoštevati po-onega ki je nad nami, in se gla ->i: Lju bi svojega bližnjega kakor saiuega sebe I Daj ti meni živeti in puhtim tudi jaz tebi! To načelo mora vladati (navduSeno odobravanje) 1 Ko je Janez slišal besedo „Ljabi svojega bližnjega kot sa- . mega sebe“, je hitro skočil s konja na osla in zarobil proti militarizmu, češ: Zakaj pa dovoljujejo miljone za topove, s katerimi se potem ljudje streljajo. G. dr. Dermastija nato; Dimokrati upijete proti orožiu in klanju mej sabo, sami pa so ta dni kakor psa pobili krščanskega poslanca Kanšaka na Danaju; takšna je demokraška ljubezen do bližnjega. Nato povzame bosedo naš g. župnik Rojec, ki pravi; Mi smo prvi, ki Bmo proti militarizmu kot takemn in želimo, da bi bili vsaj tako srečni v tem ozirn, kakor so v Ameriki, k|er vzdržujejo le toliko vojaštva kolikor ga rabijo za vzdrževanje reda. Da se pa to doseže je potrebno, da se najprej spoštuje božje zapovedi. Šale potem ko bodo vsi ljudje mej sabo dobri in pravični, bb bo lahko militarizem zmanjšal in tudi gorje. Tako je končal nedeljBki shod z vsestranskim vspehom. Liberalne fraka-rije na shod ni bilo. Dumokratje bo po svojem zastopnika Janeza Se bolj osme-šeni kakor popred. V naših vrstah pa se je pokazalo, da čeravno že dolgo nismo dali glaBa iz sebe smo še vedno živi in na vsak boj pripravljeni. Književnost - umetnost. * Katoliška Bukvama v Ljub ljani. naznanja: Pred Božičem ali vsaj do Novega leta izidejo spodaj označene novosti; da bomo mogli cenjenim naročnikom pravočasno postreči, prosimo, da takoj naročijo na priloženi dopisnci, ki se istodobno lahko porabi tudi za naročbo na novo v posebnem članku naznanjeno povest: Dr. Fran Detela, „Malo življenje." Pred naslovom vsake knj'g'3, katero žali kdo na priloženi dopisnici naročiti, naj zapiše številko 1, ali, če želi dva izvoda ene in iste številke 2 itd.; v ta namen smo pustili ob robu dopisnica poleg naslova prazen prostor in ga ozn&čili s pičicami. Na ta način bo zadovti jasno, katere knjige kedo žali tudi če se naslovi nenaročenih knjig ne črtajo iz dopisnice. Za prodpast ponujajo in usilju-jejo trgovci na vse pretege svoje blago ženinom in nevestam; tudi uredništvo našega lista jim sme nekaj priporočiti: Zaročenci in zakonski kupite ai nalašč za Vas pisano knjigo pod naslovom: Pouk zaročencem in zakonskim. Spisal Janez Zabukovec, župnik. Gana vezane knjige 1 K 40 v. — Na moremo Vam je dosti toplo priporočit*. Žaleli bi da ne pogreša te knjige noben zakonski par. — Hranite jo skrbno in večkrat prebirajte I Simo ob sebi je umevno, da knjiga ni pisana za otroke. Društvom, posameznikom in gospodarjem neobhodno potrebna, dragim pa jako koristna knjigi je izšla te dni v založbi .Katoliške Bukvarne“ v L ubljani pod naslovom ,.K n j i g o v o d s t v o“ I. del spisal Ivan Podlesnik. Cana iično vezani knjigi 3 K 20 v. 0 tej izvrstni z vsemi potrebnimi vzorci in tabelami preskrbljeni knjigi danes vsled pomanjkanja prostora ne moremo govorit'. Povemo samo toliko da so deli knjiza v štiri pododdelke, in sicer »knjigovodstvo za društva'*, ,knjigovodstvo Čebelic", ^knjigovodstvo za maladeniče“ in „knjigovodstvo za gospodarje. Društvenikom in drugim zborom za uporabo pri zabavnih večerih in drag h prilikah priporočimo dva nova venčka narodnih posmi; kot prvega navajamo: Mešani in moški zbori 1. zvezek. Uglasbil Jakob Aljaž. Cana 60 v. Gotovo bo ta zbirka našega najbolj priljubljenega ljudskega skladatelja vsem krogom in za vse pri like dobrodošla. Obsegala bo v celoti rJ moških in 9 mešanih zborov; škoda le da moramo to leto izdali vsled preobi-lega dela v tiskarni samo š**st zborov in sicer tri mešane in tri moike. Dragi zvezek te zbirke bomo izdali kakor hitro nam bo mogoče. Zbori so deloma na novo uglasbeni, deloma so pa drugi natis že več let razprodanih „14 zborot“ ki so našli vsestransko priznanje. Venček narodnih peimi za mešan zbor, uglasbil Alojzij Mhalftifi II. zvezek. Cana 50 vinarjev, založila „Katoliška Bukvama v L;ubljaniu. — Tudi to zbirko bodo naši zbori s prav dobrim uspehom porabili. Skladatelj pozna pravi ljudski posluh in ima v tem pogledu veliko zaslugo ; upamo, da vam poda v svoji marljivosti še marsikaj po-rabnega. — Dobi se tudi še »Prvi venček" te zbirke v .Katoliški bukvami11 za isto ceno 50 vinarjev. Djtiskana in za razpošiljanje pripravljena so pa slndečadela: Spillma-nove povesti XIII. zvezek „Boj in zmagau je ravnokar izšel v zalogi „Ka-toliške Bukvarneu v Ljubljani. Bralci .Prim. Lista11, ki bo si omislili kak prejšnji zvezek te priljubljene pripovedne zbirke bodo sprejeli tadi to novo povest z vso ljubeznijo. Poleg Krištof Šmidovih spisov je to najboljša mladinske pripovedna zbirka v slovenskem jeziku. Cena XIII. zvezka je 60 v, vez. 80 v. Cerkvenim zborom priporočamo: „Litanije presvetega srca J e z u s o v e g aM. Za ljudsko petje zložil Anton Foerster Op 73. Tretji po cerkvenem molitveniku popravljeni natis. 40 v. in pa: Lavretanake litanije Matere Božje. Za ljadsko petje zložil Anton Foerster Op 17. Tretji po cerkvenem molitven ka popravljeni natis 40 v. Oba zvezka sta porabna za mešane, kakor tudi samo za ženske zbore. Rodila jih je žua potreba, ker nimamo Slovenci še nobenih litanij zloženih po novem cerkvenem besedilu. Poje jih lahko vsak tudi manj izvežban zbor; da bo pa kljub svoji lahkoti in priprostosti pravi umotvor, nam jamči ime veleza-ulužnega gospoda skladatelja. 50-letnica Lurške božje p o t i se bo obhajalo prihodnje leto z vsemi slovesnostmi. Pred pol stolotjem širom sveta še nihče ni poznal imena »Lurd*. To malo ob vznožju pirenejskih gora, ki ločijo francosko državo od Španske, ležeče mestece je hipoma zaslovelo po celem svetu vled izrednih ču-dovit h dogodkov, ki so se pojavili v bližini mesteca. Na miljone romarjev je prihitelo na ta kraj iz vseh delov sveta; posebno mnogoštevilna pa bo udeležba romarskih sestankov t prihodnjem leta 1908. — Prvo zgodovino tega kraja in naj-zanimivejše dogodke, ki so na to sledili, je v dvth krasnih knjigah popisal bIo-veči francoski pisatelj Henrik Lassere, ki je bil — kakor sam popisuje, — prvotno jako zanikem katoličan, ko je pa oslepel in se po nasveta nekega do-bromislečega protestanta slednjič vendarle poslužil Lurške vode ter hipoma ozdravel, je čutil vsled svojega pisateljskega poklica dolžnost, opisati najimenitnejše lurške dogodke ki so se do takrat pojavili. Tako sta nastali dve knjigi, ki se dobita tudi t slovenskem jeziku. Prva knjiga je izšla pod naslovom „Lurška mati b o ž j au cena 1 K 60 v z jako bogato vsebino ; Se bolj zanimiva pa je druga knjiga Hanrika Lassere pod naslovom: „L urški čudeži" cena vez. izvoda 2 K. Obe knjjgi se dobita v „Katoliški Bnkvarni" v Ljubljani. Knjigi sta jako zanimivi in jih toplo priporočamo vsem; naj bodo tudi oni, ki morda niso najboljši katoliki, spoznali iz teh knjig veliko slavo in mogočno priprošnjo Marijino. V Lurdu se je spreobrnilo največ drugovercev in mlačnih katolikov; vsi, posebno zdravniki, ki so kot brezverci došli na ta kraj preiskovat bolnike, pripoznajo javno pred celim Bvetom čudovite, nadnaravne dogodke. — Onim Slovencem in Slovenkam pa, ki se mislijo udeležiti meseca majnika nameravanega romanja v Lurd, sta te dve knjigi naravnost prepotreni, ker se morajo, če hočejo imeti od svojega potovanja pravi užitek poprej seznaniti s turško zgodovino. Hojaki! kupujte narodni kolek ..Šolskega Doma". Loterijske številke. 14. decembra. Dunaj............... 45 17 86 15 86 Gradec...............84 49 17 29 2& ****** J. 11, ■ Gosposka ulica št. 10, priporoča svojo največjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavce, rokavce, najlepša zber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov šerp, čipkastihrut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za bir, mance itd. Vse potrebščine kh g. šivilje in krojače. Za Božič in Novo leto » ima v zalogi G. Likar v Boriti Senika ulica št. 10 mnogo lepili jaslic in razglednic; okraskov ža božiči.n drevesa: skladne koledarje s svelimi in drugimi podobami, elegantne kasere pisemskega papirja za darila, raznovrstne pisarniške in šolske potrebščine, molitvene in vpiso.alne knjige, nožiče, cvetlične dele i. t. d. Vse zanesljivo po najnižjih cenah. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 9. Saunig in Dekleva ulica Municlplo št. 1. Gorica. Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črcvljarje in tudi za umetno vezanje (reka--niranjc). V zalogi sc tudi nahajajo angleška dvokolesa »Ilelical Premier« in slamorezni stroji, samokresi in razne puške, lastna mehaniška po-pravljalnica. Delavnica cerhenih posod in cerkvenega orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. VIKTOR TOFFOLI vslka zaloga oljknega olja z naj-ugodnejih krajev. Gorica, vla Teitro it. 20 6orlci, vla Semlnario it. 10 0l,e 21 luč 40 kr. lit. Olje corfu 69 kr. lit. „ flneje 56 „ „ „ bari 60 „ „ m bolje 56 „ „ „ lucca 70 „ „ „ dilmit. 56 „ „ „ nlzza 80 „ „ „ Istrsko 56 „ „ „ najfin I gl. „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na (.'"želi svojo trgovino Jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Kortii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko Sl. 0, 1, 2, 3, •!, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od eiie„a funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocb-maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. C. lir. ***** privil. ZS let obstoječa strokovna hrojačnica ' prve vrste. GORICA — na Travniku — GORICA Tu se kupuje najceneje! Trgovina z gotovimi oblekami in ma-nufakturnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren vseh vrst, ter nepremočljivih pelerin in jopiče za dame. Edna zaloga oprave k un formam za gospode c. in. kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje in ognjegaseo; za častito duhovščino : ovratnike, maSne kape. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini M. P0VERAJ v Gorici nn Travniku. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ ^ in sladeičurna ^ ♦ K. Draščik ♦ ▼ ▼ ^ v Gorici na Komu + (v lastni hiSi) ♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega ^ peciva, torte, kolače zn birmance ♦ in poroke, pince itd. Prodaja različna iiun vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Pri- ♦ poroča Ne hI. občinstvu. (!eue Jako nizke. Novodošlo blago za nastopno dobo ge vdobi po zmernih cenah u delavnici in trgovini z gotovimi oblehami flnton Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici Tttkalisče Josipa V«rdl Štev. 33 in v podružni |delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Za naročla iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovm razred N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz dre itd. Izdelek iz laMtiiegu blagu ~'' ju inči m.____ Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šol. Doma“! Restavracija,,Central" Ifil Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo „CČTlCRflL“ Corso G. Verdi št. 32, v hiši »Cent. posojilnice" v kateri hode točil pristna bela in črna vina. kakor tudi dobro pivo iz slavnoztianih Dreherjevih in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen jedilni salon, kakor tudi veliko dvorano za veselice, plese in raznovrstne druge zabave, lepo kegljišče, katero je krasno razsvetljeno in po zimi zakurjeno. Za innogobrojen obisk se priporoča Pavel Honsch, restarater. ___________________________________ lekarna Cristofoletti (Joriea na Jravrciku. Trsklno (štokfiievo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolemlm in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravnormene barve po K 140, bele barve K 2. Trsklno že-leznato jetrno oije. Raba tega olja je sosebno priporočljivo otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje z jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vso kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost Itd. itd. rtji Opomba. 0>je, katerega naročam direktno iz Norvegije, preifiče se vedno v mo-[oj Jem kem. laboratoriju prodno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svo-!■ Jim čč. ot^jemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje, U CZi Cristofoleltijeva pijača Iz kine in železa $£3 V-------------------- najboljši pripomoček pri zdravljenju 8 trskinim oljem. Ena steklenica stane I krono 60 vinarje«. —» Prosiva zahtevati listke! h o N O % ti Naj večja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Kdo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nore amerlkanske blagajno, da je knpil pri najn za 1(K) kron blaga. * o M 0 1 ff O 0 o t* a » i Kflgr' Prosiva zahtevati listka! f Centralno posojilnica i Gorici se je iri*! PRESELILA B-1 na tekališče J. Verdija št. 32. I