OKTOBER
18 T Edvard
14 S Katlat
V O Terezija %
16	P Gal, onat +
17	3 Margareta M.
18	N 20. pobink. 1» P Peter AIksnt.
20	T Vedelln, opat
21	8 TJriuls
22	0 Marija Sal.
23	Petek + }
24	S Rafael, nadang. 21 N 21 pobink.
26	P Evarist
27	I Fnjnmencij
AMERIKANSKI SLOV
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Gntlo: Zm vero in narod — ta pravico in resnico — od boja d« zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

ŠTEV. (NO.) 210
CHICAGO, ILL., PETEK, 23. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 23, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Španska vlada prejela večjo množino vojnega materijala iz tajinstvenega vira; domneva se, da iz Rusije. — Nevtralnostnemu paktu grozi konec. — Sovjeti pričakujejo izbruh vojne in imajo izdelane že vse tozadevne načrte.
London, Anglija. — Vlada sovjetske Rusije očividno ni v«č pripravljena čakati, da bi ge njena obdolžba proti evropskim fašističnim državam reševala počasnim diplomatskim potom, marveč se je odločila, da brez ozira na posledice pošlje dejansko pomoč španski vladi. Pritisk na Madrid od strani upornikov je Postal že tako resen, da Rusija uvidi, da le nujna pomoč friore rešiti Španijo pred fašizmom. Tako se iz raznih virov poroča, da je Rusija že poslala večje množine munici-je in orožja v Španijo.
Tudi iz Madrida se poroča, da je prispela tamkaj v sredo večja zaloga vojnega materijala. Iz kakega vira je prispela ta pošiljka, je skrivnost, ugotovilo se je le, da je tolikšna, da je popolnoma izpre-ftienila razpoloženje v Madridu. Dočim so bili v torek vladni voditelji že takorekoč obupani in so 'se pripravljali k skrajni obrambi mesta, so Pa drugi dan, po prejemu
FAŠIZEM V
AMERIKI
V Zed. državah je 44 fašističnih organizacij.
Chicago, 111. — Resno svarilo proti naraščajočemu fašizmu v Ameriki in apel za borbo proti njemu je izrazil v sredo bivši profesor Frank Spencer, ki je načelnik tukajšnje podružnice lige proti vojni in fašizmu. Povdaril je, ako ne bo Amerika zaustavila fašizma takoj, utegne biti prepozno; točasno je namreč v Ameriki že nič manj kakor 44 fašističnih organizacij. — Tudi iz Kanade vedo povedati poročila o naraščajočemu fašizmu tamkaj, kjer poslujete njega dve dobro organizirani skupini.
-o-
LANDON POSKUŠAL SREČO V KALIFORNIJI
Los Angeles, Cal.
V to-
RAZGOVORI 0J>AK TV
Snuje se načrt za zvezo malih držav.
—o—
Belgrad, Jugoslavija. — Na
obisku tukaj se nahaja ru-munski min. predsednik Ta-tarescu, ki je v sredo stopil v tajne pogovore z jugoslovanskim min. predsednikom Sto-jadinovičem. Domneva se, da se ti razgovori sučejo okrog načrta za novi obrambni pakt med državami jugovzhodne Evrope. Male države so zdaj izprevidele, da se ne morejo več zanašati na Ligo narodov za svojo varnost, in ta okol-nost jih sili, da se med seboj združujejo k samoobrambi.
-o-
VAŽNOST DRŽAVE NEW YORK PRI VOLITVAH New York, N. Y. — Pri predsedniških volitvah se polaga na to državo velika važnost, in sicer zato, ker ima največ elektorjev med vsemi državami, namreč 47. Skupno vseh elektorjev je 531. Da se jbo dala prilika vsem volilcem, i priti na volišče in oddati glas,
POMOČ ADVOKATOV NA VOLIŠČIH
Chicago, 111. — Chicaška advokatska zveza je apelirala na svoje članstvo, naj bi na dan volitev vršili službo neplačanih paznikov na voliščih in gledali na to, da se preprečijo sleparije in da se bodo novi registracijski predpisi v polni meri upoštevali. Advokati, ki se bodo priglasili za to, bodo dobili posebne poverilnice.
VLADA SKRBI ZA LJUDSTVO
Predsednik povdaril, da vlada ne bo dovolila, da bi bogataši spravili ljudstvo v svoj jarem.
KRIŽEM SVETA
— Moskva, Rusija. Bukarih, urednik vladnega lista Izvestje, je zopet postavljen nazaj na svoje delo brez
Providence, R. I. — Skozi zadnja dva dni, v sredo in četrtek, je potoval predsednik Roosevelt po vzhodnih državah, namreč Rhode Island, Massachusetts in Connecticut. Pri tem je imel število kratkih govorov, in enega daljšega, jj jnamreč v Worcester, Mass., v
fx Jugoslavije
Trije mesarski pomočniki iz Ljubljane, so v Ribnici iz zasede napadli mirno družbo ter dva hudo poškodovali. — Krti so v radgonskem okraju našli star zaklad. — Smrtna kosa in drugo iz stare domovine.
Mesarski poboj
Ribnica, 1. oktobra. -njo nedeljo je prišlo v trgu do dogodka, ki je javnosti vzbudil silno ogorčenje nasproti tem, ki so glavni krivci tega dogodka. — Zadnje dni so se namreč v Ribniški okolici vršili veliki vojaški manevri, ki so v veliki meri
sredo zvečer. Enega krajših
imel
govorov je tukajšnjem mestu, v
nadzorstva. Zadnjih par me- jkaterem je povdarjal, da je secev se je namreč vršila pro- 'vlada trosila denar zato, da je ti njemu preiskava, ker je bil pripravila nazaj prosperiteto
dah zakopanih v zemlji. Takoj 2a(j j prvo noč po najdbi je neznanec našem'kopati na onem mestu, da v vge.: bi prišel do zakopanega zaklada, vendar se njemu ni delo izplačalo, ker je našel le še dva kovanca—srebrnjaka.
Z drevesa je padla
Pri obiranju orehov v kapi-
razgibali vse naše življenje, teljskem vrhu v Mariboru je Z velikim številom vojaštva (padla z drevesa 61 letna kapi-
ski govor v tukajšnjem mestu, s katerim je skušal pridobiti Kalifornijo za svojo stranko, to- Ponavljal je v govoru staro re publikansko pesem o
omenjene pošiljke postali ta- [»ki kandidat Landon kampanj-ko samozavestni, da se govori celo o načrtu za splošno ofen-zivo na upornike. V pošiljko so vključeni tudi tanki in Povi.
Med item se nievtralnostni odbor, ki predstavlja tiste države, ki so podpisale nevtral-nostni pakt glede Španije, še Vedno obotavlja, da bi sklical zasedanje teh držav. Rusija Zahteva, da se mora zasedanje na vsak način vršiti še ta teden. Podpira jo pri tem tudi angleška vlada, katera je čim-dalje bolj v škripcin zaradi Pritiska od strani laboritov. Ta stranka, kateri se je pridružilo tudi organizirano stro-
rek zvečer je imel republikan- ^ državna zakonodaja v to
rek odločila, da bodo volišča odprta do 9. ure zvečer. Tako bodo po volitvah oči vse Unije obrnjene na to državo, ker bo bržkone najzadnja pri šte-R00Se- 'tju glasov, kajti po večini
veltovem zapravljanju, o dolgovih, o nevarnosti diktatorst-va in drugih podobnih predmetih. Pred govorom so ga njegovi pristaši vodili po mestnih ulicah v paradi, ki pa ni bila ravno povsem uspešna. Velika je bila sicer množica
kov:
«o delavstvo, grozi, da bo
drugih držav se bodo volišča zaprla ob 6. uri zvečer. Republikanci nimajo dosti upanja, da bi zmagali v mestu New York samem, pač pa so koncentrirali svoj napor, da pridobijo podeželske kraje. V državi je registriranih volil-
Ijudi na ulicah, toda dognalo cev nad šest milijonov
se je, da niso bili vsi njegovi pristaši. Na več krajih se je namreč namesto Landonove slike videla ljudje so
REKORDNA VROČINA
Chicago, 111. — Vroči vetro-Rooseveltova in Ivi od jugozapada so začet-tudi Rooseveltu [kom tega tedna dvignili živo vzklikali. Pogosto je Landon na-srebro do take višine, da je zahtevala, naj Anglija odstopi lletel na "buuu" iz množic, kar bila že naravnost neprijetna. °d nevtralnostnega pakta in'je previdno preslišal, a je na-jDosegla je namreč 81 stopinj, da priliko španski vladi, da si sprotno vneto odzdravljal, kjerjkar je rekordna vročina za
so mu vzklikali v pozdrav. j20. oktober. V sredo pa je
-o--temperatura rapidno padla in
'je dosegla skoraj zmrzova-lišče.
Naroči orožja
Poročila, ki prihajajo iz Rusije, so enako do skrajnosti tapeta in iz njih se razvidi, da sovjeti že naravnost pričakujejo izbruh vojne. Njih vlada izraža prepričanje, da je zdaj čas, da Rusija uveljavi sv°j glas, češ, da dosti lahko Pridobi in nič ne more izgubiti« ako zavzame močno stališč
JUDOVSKE TRGOVINE "ZAZNAMOVANE"
zavzame močno e proti svoji sovražnici, na-
zijski Nemčiji.
Sovjetska vlada ima izdelan celoten načrt, za svoj na-' za pomoč Španiji, kakor udi za vsako možnost, ki se zna iz tega pojaviti. Kak je a načrt, še ni objavljeno; Ugotovljeno je le toliko, da ne 1)0 Rusija niti najmanje več odlašala pri izvajanju svojih Protiukrepov proti Nemčiji, Italiji in Portugalski, katere tlolži, da pomagajo Španskim upornikom. Tudi se sovjetski uradniki ne obotavljajo priznati revsnosti položaja, in pov-darjajo, dp je Evropa danes v večji nevarnosti kakor v
tudi on osumljen, da je sodeloval pri zaroti proti Stalnu.
—	London, Anglija. — Iz vzhodne Indije prihaja poročilo o nesreči, ko se je potopila neka nizozemska ladja, v kateri je prišlo ob življenje 34 oseb, dočim jih je bilo 192 otetih smrti. Najmanj 50 jih je bilo rešenih z aeroplani.
—	Perpignan, Francija. — V španskem mestu Barceloni je bil aretiran neki nemški državljan, po imenu Kari Genley, ki je obdolžen špijo-naže. Odposlan je bil v Madrid in je bil opisan kot vodja špijonažne družbe.
-o-
BROWDER ZOPET NI GOVORIL Terre Haute, Ind. — Komunističnemu kandidatu Brow-derju je bil zopet preprečen kampanjski govor, ki ga je nameraval imeti na tukajšnji radio postaji pretekli torek zvečer. Točasno mu ni policija stavila ovir, kakor mu jih je zadnjič, ko ga je enostavno aretirala, marveč pred radio postajo se je zbrala množica par sto oseb, ki je Browderju preprečila vstop v poslopje. Prišlo je pri tem med množico tudi do krvavih pretepov. -o--
V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
Ta trošitev je bila nekaka in-vestacija, ki že zdaj nosi dobre dobičke v obliki izboljšanega položaja.
Dostavil je, da bo vlada še v naprej skrbela, da ne bo sebična manjšima bogatašev spravila prebivalstva nazaj pod svoj jarem, kjer ga je imela v dobi napihnjene pro-speritete in v dnevih depresije. Ljudje so bolj važni kakor mašine, je povdaril, in dohodki Amerike se morajo uporabljati v dobro ljudstva.
--o-
STALIN OBIŠČE ZED. DRŽAVE? New York, N. Y. — Kakor objavlja neki tukajšnji ruski list, namerava priti ruski diktator Stalin prihodnji mesec na obisk v Zed. države; trdi se, da iz zdravstvenih ozirov. Po nekaterih poročilih je namenjen iti v Mayo kliniko v Rochester, Minn. Baje je Stalin nujno potreben takojšnje zdravniške oskrbe, vendar pa, kakor govore poročila, odlaša svoje potovanje do končanih volitev, ker bi se drugače utegnilo domnevati, da namerava kaj vplivati na volitve. Med svojim bivanjem tukaj bo brez dvoma obiskal predsednika Roosevelta, i komunistom pa bo nasprotno naročeno, naj mu ne prirejajo nika-kih manifestacij.
so prišli k nam tudi trije mladi mesarski pomočniki iz Ljub-liane, katerih naloga je bila. da vojsko vsak dan zalagajo s svežim mesom. Fantje so v resnici imeli polne roke dela, saj so morali vsak dan pobiti do 16 glav živine in vso to ogromno količino mesa pripraviti za kuhinjo.
teljska gospodinja Antonija Parašuhova. Nevarno pobito so prepeljali v bolnico, kjer je podlegla poškodbam.
——o-
Eksekutor v kleti
Berlin, Nemčija. — Tukajšnje nazijsko vodstvo je sestavilo nov načrt proti tukajšnjim judovskim trgovcem. .Ne, bodo proti njim več rabili na-' silja in jim bodo dovolili, da smejo imeti svoje trgovine odprte, toda poslužili se bodo drugega sistema proti njim. Za trgovine bo delavska fronta izdala posebne znake, toda, razobesiti jih bodo smole je arijske trgovine. Istočasno se bo izdalo svarilo občinstvu, naj ne obiskuje trgovin, na katerih ne vidi omenjenega ^naka.
mnogih zadnjih letih.
V sredo zjutraj se je pojavilo po Moskvi na etotisoče lepakov, na katerih zahteva sovjetsko delavstvo od vlade, naj takoj pošlje zalogo orožja madridski vladi.
SPOPAD V FRANCIJI
Pri nekem posestniku v Celovcu se je zglasil eksekutor Ja-nuš v namenu, da popiše zalogo vina. Posestnik je bil mnenja, Vsi trije mladi mesarji so bili j da eksekutor nima pravice po-gotovo pod globokim dojmom kr- j pisovati- njegovih zalog, je ekse-
vavega dela, ki so ga imeli zalkutorja enostavno zaklenil v
sabo, ko so se včeraj popoldne | klet. Eksekutorja so rešili iz po končanih manevrih odpravili'mučne situacije orožniki. Pose-na likof po ribniških krčmah. (stnik se bo moral zagovarjati Na svojem potovanju od litra do j litra so v neki gostilni naleteli I na 37-letnega zidarskega delavca Jožeta Rusa, zaposljenega pri 'gradnji nove vojašnice v trgu j Rus je bil s svojim dve leti mlajšim bratom in z ženo in mirno 'so sedeli pri kozarcu. Objestni j mesarji so se začeli obregovati ob njegovo ženo. Moža in njegovega brata je njihovo vedenje prvi hip razjarilo, a ostali gostje so obe stranki vendarle pomirili. A ko so se pivci precej pozno v noči pričeli razhajati, so mesarji počakali Rusovo družbo v zasedi in z velikimi noži navalili nanjo. Napadalci so Jožeta Rusa prav po živinsko oklali. Med drugim so mu zadali precej globoko rano na hrbtu, ki je segla do pljuč, da mu je sapa začela uhajati skoznjo. Ko so pobili njega, so s koli navalili še na brata in ženo. Janezu Rusu so mimo drugih poškodb zlomili desno roko, a vsa reč bi se bila gotovo še precej bolj surovo končala, da ni prav tedaj prišla mimo vojaška patrulja, ki je pobesnele napadalce razorožila in izročila orožnikom.
Jožeta in Janeza Rusa so danes prepeljali v ljubljansko bol-
pred mariborskim sodiščem.
-o-
Smrtna kesa
V Velikih Dolencih v Prek-murju je umrl župnik Jožef Klekl, bratranec znanega izdajatelja prekmurskega tiska. Star je bil 57 let in je bil 34 let duhovnik, od teh 25 let župnik. — V Beli Cerkvi je v preiskovalnem zaporu umrl Božidar Sever, ekonom bolnice v Kovinu.
--o--
Nenavaden panj Leopold Čonča, posestnik in čebelar v Cerovcu pri Rogaški Slatini ima nad vse zanimiv panj, katerega vsak radovedno pogleda. Panj ima obliko mladega moža in je visok le nekoliko manj kot šest čevljev, ima pa v svoji sredini na tisoče živih bitij. Čebele so naseljene v prsnem košu in imajo izhod samo skozi usta. Ta zanimivi panj je urejen na premično satovje.
-o-
Maščevanje Enkrat je bilo poročano o drznem vlomu v hišo posestnika Pirca v Rovih. Zasledova-
na vlomilca sta grozila zasle-nišnico, mesarji pa bodo za svoje 'dovaleem, da bosta ustrelila dejanje odgovarjali pred sodi- Vsakogar ki ju izda. Domači
[sin pa je vseeno stvar nazna-inil orožnikom. Ko je potem
scem.
Zaklad v sadovnjaku
Gornja Radgona, 3. okt.
jdrugo jutro gospodar stopi', v
Slika je bila vzeta v francoskem mestu Porte de Versailles, ko je prišlo tamkaj nedavno do pouličnih spopadov med faiisti in radikalci. Taki spopadi so se dogajali tudi po drugih francoskih mestih,
V jhlev, je opazil da živina po-sadovnjaku Antona Weissa, po- (veša glave in se ne dotakne sestnika na Ščavnici je te dni ,krme. Še bolj re je pa začu-krt izril več kupčkov zemlje, jdil, ko je stopil v svinjski hlev V eni teh krtin, ki jo je izpral i" opazil največjega prašiča dež, so bili najdeni srebrnjaki iz mrtvega, ostale pa mirno le-leta 1832, 1833, 1834 in 1835 s žati. Poslal je po živinozdrav-sliko cesarja Franca I. Vseh je nika, ki je-ugotovil da je to bilo 9 in so tako zvani dvajse- j radi neprikladne krme. Z
taki (cvancgerce). Vest o najde-;zdravili je potem rešil ostalo
nih kovancih se je kaj hitro raz- živino. Gospodar sumi, da je nesla po vsej okolici in vsakdo to maščevanje ovadenega vlo-je domneval, da je na tem mestu milca, katera iščejo orožniki.
zakopan zaklad iz starih časov,	-0-
ko so ljudje shranjevali svoj de- Čitajte in širite list. "Ame-nar v lončenih ali drugih poso- rikanski Slovenec
Stran 2
»AMERIKANSKI SLOVENEC
PeteK, 23. oktobra 198«
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Za celo leto Za pol leta
Naročnina;
..$5.00 2.50
Za četrt leta____________________________ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___________________$6.00
Za pol leta______________3.00
Za četrt leta______________1.75
Posamezna številka ______________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidv*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year_________
For half a year____
For three months _________
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____________$6.00
For half a year______3.00
For three months____1.75
Single copy .............3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Tri zgodovinska leta
Od Hooverjevega mraka do Rooseveltove zore
Tri ali štiri leta so le kratek moment v človeški zgodovini. Ali če pogledamo nazaj na one zadnje črne dni Hooverjeve administracije, težko je nam predstaviti si, da so le tri leta in pol minula od onega obupnega stanja, v katerem se je dežela tedaj nahajala. Tri in pol leta Rooseveltove uprave so položaj tako spremenile, dami pretirano, ako govorimo o pravcatem čudežu.
V marcu 1.1933, ko je izstopila republikanska administracija nesrečnega spomina in je nastopil Roosevelt, je število nezaposlencev znašalo okolo 14,000,000. Oni in njihove družine so obupavali. Pomoč, ki so jo mogli dobivati od občin in privatnih organizacij, je bila neznatna in nezadostna; ljudje so stradali in obupavali. Krušne vrste stradajočih ljudi so napolnjevale s strahom tudi srca onih, ki so še kaj imeli. Na stotisoče mladih ljudi se je klatilo po deželi — brez dela in brez kruha. ,
Od tedaj se je nezaposlenost znižala za dobro tretino in stalno pojema. Za one, ki še nimajo stalnega dela, je bil uveden učinkovit sistem pomožnega dela na javnih gradnjah ali pa direktnih podpor iz javnih skladov. Krušne vrste so izginile. Brezposlena mladina je dobila zdravo in koristonosno delo v CCC taboriščih in drugo pomoč. Povprečna tedenska mezda za vsakega delavca se je povišala za 23.7%.
Industrija in trgovina je bila v obupnem stanju; bankroti so bili bolj pravilo kot izjema. Od 1.1933 naprej pa se je vse povzbudilo iz mrtvila in smer je odločno navzgor. Produkcija jekla — na primer — se je povišala ja 338%, avtomobilov za 337%, gradnje so poskočile v obsegu za 111%, prodaje department štorov za 70%, izvoz blaga za 42 % — in tako dalje po redu.
Tekom Hooverjeve administracije je banka ena za drugo propadala končno je bilo stanje tako kritično, da ravno ob nastopu Rooseveltove administracije je bilo treba začasno zapreti vse banke, da se prepreči popolni gospodarski polom. Pod Rooseveltom so se banke zopet odprle, uvedeno je bilo zavarovanje bančnih vlog in v zadnjem letu niti ena banka ni propadla v Združenih državah — nekaj, kar se ni še nikdar zgodilo v nikakem letu zadnjega polstoletja.
Poljedelci so bili za Hooverjeve uprave na robu propada. Farme so se povsod prodajale na javni dražbi; farmarji so se že z nasiljem upirali proti izvršujočim organom. Cena pšenice je bila 48 centov za bušel in se ni niti izplačevalo krmiti živino ob ceni, ki jo je farmar dobival na trgu. Rooseveltova uprava je refinancirala farmarja, pšenica je nazaj za en dolar in živinoreja se zopet izplačuje. Dohodek farmarja se je povišal za dva in pol biljonov dolarjev v gotovini
Celotni narodni dohodek, ki je bil 1. 1932, padel na nizko točko 39 biljonov dolarjev, bo po strokovnih cenitvah znašal letos 60 biljonov dolarjev.
Do Roosevelta nas je tiščala mora in licomerstvo pro-hibicije z razpasajočim se zločinstvom, ki je bilo z njo v zvezi; vse to je Roosevelt energično odpravil.
Na polju socijalne zakonodaje ni nikaka republikanska vlada nikdar kaj storila. Sredi saniranja nujnih tež-koč pa je Rooseveltova uprava postavila zgodovinski temelj za socijalno varnost v daljši bodočnosti; uveden je bil sistem zavarovanja proti nezaposlenosti in starostnih pokojnin, kakor tudi socijalne oskrbe, ki za bodočnost odpravijo strah delavcev pred negotovostjo brezposlenosti in starosti.
Kar je Roosevelt do sedaj dosegel, je le začetek. Dežela je odločno na poti k boljši bodočnosti. Roka, ki nas je tako srečno vodila v zadnjih štirih letih, naj nas vodi še nadalje. Največji in najbolj usodepolni pogrešek, ki bi ga mogla dežela napraviti, bi bila izvolitev republikanskega kandidata.
Ljudje, ki so danes proti Rooseveltu, so se tresli od strahu 1. 1933. Ker jim gre sedaj boljše, so se zopet opo-gumnili in hočejo zgrabiti vlado za-se in za interese privi-legirancev ter lovijo brezglavne kaline na limanice laži in klevete. Njihova kampanja je strastna in brezobzirna.
Zavedni volilci pa, ki imajo glavo in srce na pravem mestu, se ne bodo dali motiti in bodo volilnega dne s svojim glasom pokazali, da hočemo ostati pod Rooseveltom na poti k napredku in pravičnosti za malega človeka.



NOVICE CELEGA POLETJA
Bridgeville, Pa.
Hladna jesen že prihaja, po planinah slanca pada. Pridelki letošnjega leta so pri kraju. Vroče sonce nam v preteklem poletju ni prizanašalo in tudi suša ni izostala. Primanjkovalo bo krme za živino, ker to, kar smo dobili mrve in otave je malo več kot nič. Tudi koruza je zastala in je mnogo bolj nizka kot druga leta. Če bomo imeli kaj pod palcem, nam seveda ne bo treba trpeti pomanjkanja, saj se za denar vse dobi. — Z delom je še precej zadovoljivo, ker tukajšnje okoliške tovarne večinoma vse delajo po 5 dni na teden. Tudi majne delajo, kakor niso že več let.
Ker sem zadnjič v svojem dopisu omenila da bom sporočila vse slabo in dobro celega poletja, zato se nikar ne prestrašite in ne pritožujte če vam bom več zastarelih reči poročala, ker predno bo ta dopis končan, bodo moje misli letale sem in tja, kot sam divji ptič, ki po nesreči prileti v hišo in ne ve najti izhoda. — Ravno ko to pišem, mi je prišlo na misel, da poteka že četrti mesec, odkar se je od nas amerikanskih Slovencev poslovil nepozabni Father Odilo in že se nam zdi, da je preteko od tega časa cela večnost, tako ga pogrešamo. Kako radi smo pohiteli k njemu, kot otroci k dobremu očetu in kako radi smo prebirali njegove vrstice. Zelo težko smo ga pričakovali vsako leto, ko je prišel kot misijonar v našo faro. Tako zvesto smo ga poslušali, da nam je čas minil kot bi z očmi trenil. Umolknil je njegov glas in zastale so njegove vrstice. Prepevajo se pa še in se bodo Marijine pesmi, katere nas je on naučil. V teh pesmih ima slovenska Amerika najlepši spomin na svojega slovenskega misijonarja p. Odila. Skozi deset let se je trudil in ubijal, v prid slovenskih duš v Ameriki, zato je naša dolžnost, da se ga spominjamo v molitvah, da bi mu bil dobri Bog obilen plačnik. Naj rosi božji blagoslov nanj še za naprej in naj blagoslavlja vsa njegova pota in vse njegovo misijonsko delo. Njegovo neumorno delovanje med Slovenci v Ameriki bo ostalo rojakom v lepem spominu še prihodnjim slovenskim rodovom. Postavljal je cerkve, ustanavljal katoliška društva. Nešteto duš, ki so bile na potu proti pogubljenju je zopet vrnil na pravo pot. V njegovem prenapornem delu se je tako izmučil da se je po
zdravnikovem nasvetu moral podati nazaj v domovino, kamor so ga njegovi predstojniki že zdavnej želeli. — Amerika je z njim izgubila dobrega dušnega pastirja in srečna je domovina, ki ga je zopet dobila. — Te vrstice naj bodo zapisane v spomin zaslužnemu slovenskemu misijonarju.
Sedaj naj na kratko sporočim o naših cerkvenih piknikih. Prvega smo imeli v avgustu, na katerem smo napravili nad $500.00 čistega dobička; drugega pa v mesecu septembru, ki je tudi prinesel $235.00. Zahvala za tak gmoten uspeh gre seveda vsem ideležencem, ki so s svojo navzočnostjo pripomogli do tega.
Za dne 24. oktobra pa vas zopet vabimo, ker bomo ime-i velik maškeraden ples, pri katerem se bodo razdelile lepe nagrade in sicer bo dobil prvo najbolj šaljivi, drugo najbolj modri, tretjo boste pa že videli kdo. Upamo, da bodo ta večer ljudje kar od sto milj daleč prišli k nam in se z nami zabavali. To pa lahko že naprej rečemo skoro z gotovostjo, da si bodo prvo nagrado priborili iz Johnstowna, drugo pa najbrže iz Cannon-sburgha, tretjo pa kakor pade. Godbo bomo imeli ta večer najboljšo, saj bo pod vodstvom slovenskega fanta Gu-zelna, ki jo zna po slovensko in angleško, da vsem ustreže. Torej ne pozabite ta večer nas obiskati.
Čitatelji, menda se še niste naveličali me poslušati, ;zato vam bom še nekaj povedala. — Najprej moram pohvaliti zavedne katoliške Slovence v Strabane, Pa. To ni samo prazna hvala, ampak so si jo zaslužili s tem, da so pokazali svojo katoliško zavednost in si sezidali krasen slovenski Dom katoliških društev, kateri sedaj ponosno stoji sredi med slovenskimi naselbinami. (Ko so imeli otvoritev sem dobila tudi jaz povabilo in sem se otvoritve tudi udeležila. Še Jdanes sem hvaležna za povabilo. Samo žal mi je, ker mi jčas ni dopuščal, da bi bila do jkonca ostala prisotna vsem ^lovestnostim in zabavi. Dom je otvoril č. g. župnik iz Can-nonsburgha s kratko molitvijo in z lepim govorom. Za njim so nastopili razni drugi govorniki v slovenskem in angleškem jeziku. Male deklice so
i
nastopile tako lepo in dovršeno in zapele tako prisrčno, kot (da so pravkar prišle iz zelenega Štajerja. Nastopili so na odru tudi izvrstni pevci iz Pittsburgha, ki so tako zapeli, da je kar donelo po veličastni
dvorani. Kako so bile te slav-nosti zaključene, mi ni znano, ker sem morala odriniti poprej domov, četudi bi bila rada še pobrala kako polko.
Zdi se mi, da bi bili prav zadovoljni, če bi ta dopis skončala, toda, ker sem od raznih strani dobila kakšno pod nos, zakaj da se več ne oglasim; in še sama kraljica iz Strabane je bila med temi, pa bom še poročala. — Novic sicer nimamo posebnih. S sosedo se včasih malo udarive, pa to ni nič čudno, ker ona je bela Kranjica, jaz pa črna. Jaz rečem da je hudiču ime hudič, ona pa trdi, da se mu vrag pravi. — Še nekaj mi je prišlo na misel. Bližajo se nam dolgi zimski večeri, ko bomo začeli posedati ob toplih pečeh in kimati. Da vam pa ne bo preveč dolgočasno, vam pa zapišem par ugank. Kdor jih bo prvi rešil, bo dobil za nagrado "lecnatega konjička." Prva uganka je: Mati stoji, sin v zraku visi, hči pa v hiši leži. — Druga je pa ta: Zakaj prašič v tla gleda; in tretja: Zakaj petelin miži vselej kadar poje. — Kdor jih bo pni in pravilno uganil, bom povedala v prihodnjem dopisu. — Pozdrav čitateljem.
Mary Ušeničnik
-o-
NAJNOVJŠE IZ DETROITA
Detroit, Mich.
Ne zamerite, ker se nisem toliko časa oglasil. Treba je bilo pač čakati, da se nabere nekoliko gradiva. — Smo ta-korekoč pred volitvami. V enem tednu smo imeli priliko videti dva predsedniška kandidata in s cer republikanskega Landona in sedanjega pred-sedanjega Roosevelta. — Za Landona se ogrevajo seveda le kapitalisti in pa nekateri kratkovidni Amerikanci, ki so kar hitro pozabili, kako so stradali za časa Hooverjeve administracije. Rooseveltov sprejem je bil pa nad vse veličasten'. Ceste, koder se je vozil so bile zaprte za ves drugi promet. Ob cestah si pa videl več stotisočglavo množico, ki je pozdravljala nad vse priljubljenega predsednika, kateri je več dobrega storil za ameriško javnost, kot vsi republikanci. — Svetoval bi rojakom, da še za naprej podpirajo demokratsko stranko.
Mr. Perushek se je nahajal na obisku v stari domovini, odkoder se je po par mesecih srečno vrnil nazaj med nas. Živijo. — Tudi Mrs. Mary Grijak je bila na obisku v stari domovini in se je tudi ob tej priliki udeležila olimpijskih iger v Berlinu na Nemškem. jVeliko je imela za povedati, ,kaj je vse doživela na potu. — Kateri imajo denar lahko (rajžajo, ostali moramo pa doma za pečjo sedeti in kimati. J Družina Joe čop se ponaša s krepkim sinčkom. Častita-
veliki ples v dvorani Kolumbovih vitezov na Woodward in Warren Ave., dne 21. novembra. Začetek točno ob 9 uri. Igrala bo Silver Cresent orkestra. — Vstopnina 50c. — Pozdrav vsem.
Poročevalec
--o-
POKOJNEMU C. G. ŽUPNIKU V SPOMIN
Strabane, Pa.
Danes vam sporočam žalostno novico namreč to da so naš prejšnji župnik, Father T. Za-charski umrli v soboto zvečer na Moneson, Pa. Kakor po navadi, so spovedovali v soboto do 4. ure popoldne in ob 7. uri zvečer sedeč pri radio, jih je kap zadela. In dasi so jih takoj odpeljali v pittsburško bolnišnico, so ob 10. uri zvečer v Gospodu zaspali. Dne 15. okt., v četrtek, je bilo njihovo truplo pripeljano sem v Canonsburg, Pa., v cerkev sv. Patricka in je bila dana prili-jka vsem se posloviti od njih. Kako so bili sedaj pokojni Father nam še vedno pri srcu, se je videlo na dan njihovega pogreba. Predno je bil čas pogreba določen, je bila cerkev nabito polna in ljudi vseh narodnosti in vse ulice zasedene, tako, da je vzelo precej časa, da se je vse izvrstilo. Ljudje so na glas jokali v cerkvi in na pokopališču, nobeno oko ni ostalo suho.
Pokojnega Fathra so pokopali zraven njihove matere, ki je umrla pred več leti. Naj počivajo v miru božjem. Vsem, ki so pokojnega Fathra poznali, priporočamo v molitev in blag spomin. Pokojni go-[spod so bili tukaj v Canon-|=burgu 20 let na fari sv. Pa-jtricka in pred 4 leti so bili .prestavljeni v Moneson, Pa. Kako smo takrat vsi žalovali
i
in več kot tisoč podpisov je bilo poslanih na pittsburgške-ga škofa, da bi Father še nadalje tukaj ostali pa ni bilo mogoče in morali so se uklo-jniti višjemu ukazu ter nas zapustiti, seveda s težkim srcem. Večkrat ljudje napačno sodijo duhovnike kako so samo za jdenar in ljudje ki nikoli v cerkev ne gredo, mislijo, da duhovniki samo za se kolektajo. Ko so prišli sedaj pokojni Father sem v Canonsburg, je imela fara 10 tisoč dolga in 10 tisoč je stalo novo župnišče. Sedaj je vse plačano in 33 tisoč je bilo na banki cekvene-ga denarja, ko so šli od tukaj; in kje so pa še drugi cerkveni stroški. Tako, vidite, duhovniki ne kolektajo denarja za se, pač pa tudi za cerkvene stroške, ki se v ogromni meri naberejo vsak mesec.
F.
DOGODKI
med Slovenci po Ameriki
mo! — Pa, še nekaj novega
jinoram povedati, česar ne J smete prezreti in to zlasti mladina, ki se rada zavrti. Tem povem na uho, da bo društvo sv. Jožefa št. 249 priredilo

BARBERTONSKE NOVICE
Barbertcn, O.
Zadnjič sem poročal o štiri-deseturni pobožnosti, ki se je vršila v slovaški cerkvi sv. Cirila in Metoda. Naj omenim, da slovaško cerkev naši rojaki vedno radi obiskujejo. — Naročnino za list Amer. Slovenec, kateri noče plačati meni, lahko pošlje naravnost na uredništvo Amer.
(Dalje na 3. str.)
Legijonarska proslava
Chicago, 111. — v nedeljo 25. oktpbra slavijo Čehoslova-ki 18. obletnico osvoboditve, katero prireja "Prvo Čehoslo-vaško Legijonarsko Udruženje v Chicagi." — Jugoslovanski legijonarji so vabljeni, da pri tej slavnosti sodelujejo in da po možnosti za to proslavo nastopijo v svojih uniformah in če ne v uniformah, naj imajo na sebi vsaj legijonarski znak. Proslava se vrši v Ilav-liček Tyrš Sokol Hali na 2619 So. Lawndale Ave. Začetek točno ob 2. uri popoldne.
Slovenec ubit pri nesreči
Mullan, Idaho. — pri nesreči, ki se je zgodila v tukajšnjem rudniku Morningu, ko se je utrgala vrv vzpenjače in je bilo ubitih deset rudarjev, je bil ubit tudi Slovenec Andrej Keše.
Velik demokratski shod
Chicago, Illinois. — Ta petek, 23. oktobra ob 8. uri zvečer se vrši v Narodni bratski dvorani na 18. cesti in Racine Ave. velik demokratski shod, na katerem nastopijo sledeči govorniki: Joseph N. Baždarič, kongresman A. J. Sabath, Otto Kerner, Edw. J. Kaindl, Victor L. Schlaeger, Michael Tremko in Thomas F. Byrne. Rojaki in zlasti somišljeniki demokratske stranke se vabite, da se v velikem številu udeležite shoda.
Bolniki v Clevelandu
Cleveland, O. — V Mont Sinai bolnišnici je bila operirana Mrs. Frances Medved, ki je srečno prestala operacijo. — V bolnišnico se je moral podati Joseph Ziganti, iz Fairmont Rd. — Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Mary Jerman, iz Hilgrove Ave. — V St. Alexis bolnišnici je srečno prestala nevarno operacijo Mrs. Pauline Per-havec, s Prince Ave.
Nesreča v rudniku
Ilibbing, Minn. — V rudniku Morris, se je pred kratkim zgodila nesreča in sicer na ta način, da se je dinamit prehitro užgal. Pri tem sta izgubila življenje 43 letni Joseph Kerm in 42 letni Peter Sajeyic iz Chisholma.
Smrt kosi
—	V Clevelandu, O., je umrl Luka Borgoč v starosti 58 let. Doma je bil iz Slavine Dri Postojni in zapušča ženo in sina.
—	V Milwaukee, Wis., je umrl Jernej Vidergar v starosti 47 let. Rojen je bil v Kan-diji na Dolenjskem in je bival v Ameriki 30 let.
—	V Braddock, Pa.,je umrl Frank Kvartuh, v starosti 56 let. Doma je bil v Črni pri Kostanjevici in je živel v Ameriki 35 let.
>CO
O
>-4 O«
UJ ^
O
co
C
C £
Lil p«
► ^
£ §
o C. -O „
a
S
JU O"
T3
■
II i
k s
c m
.2 S
c S
S
!© J
U ca
h c
03
iiJD V
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(Metropolitan Newspaper Senricvj Napisal: Edgar Rfce Burroughs
E \
p WW
I A
Da bi še bolje videl, se je Tarzan pomaknil še bolj naprej, za oster skalni ovinek in zapazil sto in sto črncev, ki so se zbirali da pomagajo Borisu Garettu. Videl je, kako soti črnci hiteli graditi močne nasipe, ki naj bi v slučaju umika branili vojaka in poveljnika Gai'etta pred zasledovalci.
Opazil je, da grade pravo trdnjavo, v kateri bi se kaj lahko branili. — Ko je Tarzan vse to videl, se je naglo obrnil in začel plezati s pečine. Svojo pot je nameril naravnost h Canaanitom, ki so ga pričakovali. Njgeov načrt je bil, da že to noč s svojimi suličarji nepričakovano napade Garretove čete.
Prišedši v naselbino, je začel govoriti svojim vojakom, kateri izmed niih je pripravljen iti z njim na prav nevarno zasledovanje. Hrabri canaanitski vojaki bi bili najraje vsi šli z njim, zato so vsi stopili naprej, toda Tarzan je izbral izmed vseh samo dvajset, kateri so se mu zdeli primerni.
Tedaj je pritekel k njemu Tommy Welsh in razburjeno zaklical: "Kaj pa nameravaš?" Ko mu je Tarzan razložil, mu je Tommy zaklical: "Ti si najbolj neumen človek, kar sem jih še kedaj srečal. Niti eden izmed vas se ne po- ^ vrne živ nazaj." Tarzan ga samo pogledal in reče: "Tarzan je v vojni!"
Petek, 23. oktobra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
StraH ST
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
'tSSXZS? Sedež: Met, 111.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St-, Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 90 Woodruf Rd Jol , 1U-
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Johet, 111 Blagajnik: John Petrič, 1202 N. BvoadwaySt Johet, IU. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Jol.et, 111.
NADZORNI ODBOR:
Andrew Glavach, 1748 W. 21st St.. Chicago, 111. Jacob Strukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 - 10th St., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Šfcrukcl, 3rd St., La Salle, Illinois.
Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh, Pa.	.
Mary Kremesec. 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec', 1849 W. Cermak Rd., Cnicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnm, ter bolniških podpor v znesku $144,645.33.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Rojaki (in je)! Pristopite k Družbi sv. Družini!
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
TOŽBI ZA POL MILIJONA
Družbo sv. Družine, za pokritje1
stroškov v stroškovnem skladu; in sicer je ta asesment 50e za člana ali članico. Ta asesment mora biti plačan do 25. oktobra. — Vsem tistim, ki pošiljajo svoje otroke plačevat asesment pa naznanjam, da naj dajo za mesec oktober otroku 50c več na vsakega člana in članico. Torej, če
HOLY FAMILY SOCIETY BOWLING LEAGUE
Joliet, III.
Since the 1936 baseball season came to a close, the Holy Family Society has turned its winter sports to bowling. Four teams consist of the league which went into full swing Tuesday, Octo-
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Slovenca. Nadalje, zastopnica mesečnika "Ave Maria", Mrs. Jennie Škerl na 17. cesti, vam bo glede tega tudi rade volje postregla, če hočete pri njej plačati naročnino za Amer. Slovenec. V Barbertonu imamo veliko
ber 12. The league will bowl sta oče in mati pri društvu, naj 'every Tuesday night at Rivals
dajo $1.00 več. — Vsi tisti, ki j Club at 7 o'clock, and the bowl-|polj-e za katoliški tisk. Lahko bi
samo na tajnikovem domu kriti- jers extend a very cordial invita- ^jj §e en zastopnik. _ Slovenci,
zirate tajnika in ga napadate, jtion to come and pull for their,katoličani! saj menda berete po
Proti osemletni filmski igralki Shirley Temple in njenim staršem je bila vložena tožba za odškodnino pol milijona dolarjev. Tožitelj je Jack Hays, (na desni) ki je izsledil talent male Shirley ter sklenil z njo filmsko pogodbo, a mala igralka je pozneje stopila v službo ne.ke druge družbe.
pa povem, da kateri ne bo pla- [favorite team to victory. This is
a great sport, and we are sure you will get a kick out of watching the teams bowl.
League Standing.
Won Lost
Joseph Kozlevcar ........................ 7.00
Ludwig Troha ............................ 6.00
Mary' Verscaj ............................ 25.00
Matthew Judnich ........................ 34.00
Joseph Verbich............................ 25.00
Društ. št. 3.
Skupaj.......................... $203.00
Anton Cvelbar Jr.....................$34.00
Joseph Lusina ............................ 14.00
čal imenovanega posebnega ases-menta, bo tisto uro suspendiran, kakor ne plača. Tako je! To je sklep glavnega odbora. Vsem tistim, ki ste na rezervi se naznanja, da morate plačati posebni asesment ravno tako, kot aktivno članstvo. Kateri ne plača, ali se ne zglasi pri tajniku do 25. oktobra, bo suspendiran iz društva in Družbe. — Ravno tako naznanjam tistim članom, kateri ste na rezervi, da kateri izmed vas dela, ali ima kake dohodke in more plačevati svoj asesment, naj začne plačevati, če ne bo črtan iz društva in Družbe. Pomnite, rezerva je samo za tiste, ki nimajo nikakih dohodkov. — Bratski pozdrav.
Joseph Ancel, tajnik -o-
President .................... 0
Vice Presidents ......... 3
Secretaries .................. 2
Treasurers
... 1
Score
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA DSD.
Joliet, Illinois.
Zdi se mi potrebno, da se oglasim v našem Glasilu v odgovor neki neopravičeni lažnjivi propagandi, ki bi rada spravila Družbo Sv. Družine v slabo luč, češ, da je na slabi finančni podlagi in da zna propasti.
Obžalovanja vredno je, da imamo " današnji moderni civilizaciji še vedno take ljudi, ki bi radi podirali ono veliko in naporno delo, ki ga je narod v zadnjih 21. letih s svojimi žuljavimi rokami sezidal v dobrobit dvojega bližnjega in v dobrobit cele človeške družbe. — Zdi se mi, da taki pesimistični ljudje nimajo drugega dela, kot krivo prerokovati in govoriti o stvareh, o katerih nimajo nobenega pojma. Taki bi se s svojim krivim prerokovanjem pač radi malo postavili pred ljudstvom, češ, da so oni kdo ve kakšni veščaki. Žalostno je pač to, da se še vedno najdejo ljudje, ki jim ta natolcevanja morda verjamejo, če tudi so pretirana poročila izrečena v škodoželjnosti in brez vsake podlage.
Družba Svete Družine vodi svoje posle po državnih zakonih in predpisanih pravilih že celih 22 let kot prava bratska podporna organizacija in kot taka vedno gleda, da poviša svoje članstvo in ga vodi do pravega verskega in moralnega ter kulturnega življenja. In, kakor prava mati, vselej deluje za izboljšanje značajev v človeški družbi. Kot taka bo ostala Družba tudi za naprej in delala za koristi slovenskega naroda.
Družba Sv. Družine je marsikateremu članu in članici tekom dolge depresije ohranila zavarovalnino, tako, da ti niso bili suspendirani, ker jim je bil odvzet zaslužek in kruh od ust. Radi nezaposlenosti jim ni bilo mogoče plačevati društvenih in Družbenih prispevkov, pa so bili v nevarnosti suspendacije. Danes so ti prizadeti člani Družbi hvaležni za njeno požrtvovalno delo ki ga goji do svojega bližnjega. — Mar je potem upravičeno tako govorjenje, kakor sem ga zgoraj omenil, da ga nekateri razširjajo? Nikoli ne in radi tega so take govorice absolutno brez vsake podlage.
Nadalje._Ko ste videli finančno poročilo, izdelano po aktu-
arju, ste lahko opazili, da kljub temu, da so bile odštete vse neplačane obresti in vse obveznice, so računi po takozvani "market value" in ne po tako zvani "book value". To pomeni, da ako so bile te obveznice pred depresijo plačane po $100.00 in imajo danes tržno ceno morda samo $50.00, so bile vračunane za svoto današnje Rednosti; to se pravi po današnji "market value". Kljub temu ^ izkazana solventnost prinesla 98.35%, kar je vse hvale vredno.
Iz tega je razvidno, da je DSD. še vedno na zdravi finančni Podlagi in je vse tako sumljivo govorjenje popolnoma brez vsake
Podlag.	\
Bodi povedano še to, da smo to leto dobili več plačanih obredi, kot smo jih dobili zadnji dve leti skupaj. To so pač zname-nJa> da se časi polagoma izboljšujejo. Članstvo, katero je na re-Zei'vi tudi plačuje polagoma svoje zaostale asesmente. — Toda Prosim, nikar ne razpravljajte o stvari, ki je dovolj ne razumete ln Pa, ne poslušajte krivih prerokov.
Bodi tudi pojasnjeno članstvu, da po novih državnih zakonih, ki so v veljavi od 1. julija, bomo lahko izdajali različne zavarovalnine. Tako si lahko vsak izvoli po kakšnem certifikatu hoče Plačevati svojo zavarovalnino. Na primer lahko vzame 20 letni Plačilni certifikat (20 Years Payment Life Certificat) od 60 do .0 starostni certifikat, popolnoma plačan, itd. To pa zato, ker !maJ'o danes bratske podporne organizacije iste postave, ko jih lmaj° razne Insurance kompanije, samo poslužiti se bo treba teh.
Nove "policy" bodo imeli plačilno lestvico po letih in tudi cash and loaning value and Extention of Insurance". Po tem ,0 šele naša DSD. rastla in zlasti bo to privlačno za mladino, ko 0 dobila pri svojih organizacijah iste vrste zavarovalnino, kot P''i raznih življenjskih zavarovalnicah (Life Insurance Co.) O tem °nio bolj natančno poročali pozneje. — Sobratski pozdrav.
GEO STONICH, gl. predsednik.
Društ. št. 4.
Skupaj.........................
Rose Lustig, pol.........................$10.00
Daniel Raich .............................. 15.00
Društ. št.
Društ. št. 6.
Društ. št. 11.
Društ. št. 12.
Društ. št. 13.
Društ. št. 16.
Skupaj..........................
Stephen Lopcic ............................$10.00
Frank Polancic, pol..................... 20.00
Skupaj..........................
Agatha Miholic ..........................$31.00
Skupaj..........................
John Kroteč, pol.........................$17.50
Frank Widina.............................. 10.00
48.00
25.00
30.00
31.00
Presidents
F. Ivnik ............ 201
A. Petek .... 124
W. Metesh ........ 147
W. Wedic.......... 93
J. Flajnik ........ 108
176 182 116 111 124
3 0 1 2
121 137 135 177 146
Totals.......... 673 709 716
Vice Presidents
Skupaj..........................
Stelle Legan, porod..................$15.00
Anna Sterle, porod..................... 15.00
Skupaj .......................
Mary Tomazin ............................$15.00
Andrew Horvath ........................ 18.00
Skupaj..........................
Jennie Stayer ............................$30.00
Mary Miller ................................ 37.00
Skupaj..........................
Skupaj izplačali za podpore .................................. $494.50
Izplačali za operacije:
Društ. št. 13. Mary Tomazin, cert. 2888, oper. appen Društ. št. 16 Jennie Stayer, cert. 1905, oper. goiter..
Skupaj .......................................................-'........ $125-00
Za D. S. D.
FRANK J. WEDIC, glavni tajnik.
-o-
<.]iiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiuinniiiiiinniioiiiiiiiiiiii[:
Dopisi lokalnih društev
[lUllllllllllUIIIIIIIIIIHEJIIIIIIIIUIlElllllHIIIIIIUIIIIIIIMIIIUIIIUIIIlillCC
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, 111.
Na zadnji mesečni seji je dru
razmotrivalo o splošnem glasovanju, ki se tiče o novih certifikatih. Saj ste menda že videli v našem glasilu A. S., da misli Družba izdati nove certifikate. Zato ste vsi naprošeni, da se prihodnje seje udeležite v polnem številu. Tam bo vsa stvar pojasnjena, da bo potem vsak član in članica na jasnem, za
IZ URADA DR. SV. IVANA KRSTITELA ŠTEV. 13. DSD.
Chicago, III.
Tem potom vabim vse člane in članice zgoraj omenjenega društva, da se udeležite naše prihodnje seje, katera se vrši 25. oktobra, ker imamo več važnih stvari za rešiti. Obenem boste slišali tudi poročila 3. mesečnih računov od nadzornega odbora, ki vam natančno povejo, kako so knjige našli in kako stojimo z društveno blagajno.
Opominjam tudi vse tiste ki 27.50 jdolgujete že več mesecev, da na tej seji gotovo poravnate, ker vam je dobro znano, da asesment mora biti poslan vsaki mesec. Jako težko je za tajnika in blagajnika, če nimata zadostne svo-te, katero zahteva od društva DSD. Kakor vam je že znano in je bilo razloženo v Glasilu od gl. tajnika, da je ta mesec razpisan posebni asesment 50 centov, ker je primanjkljaj v stroškovnem skladu pri Družbi sv. Družine. Ta posebni asesment mora plačati vsak član in članica in tudi člani in članice, kateri so na rezervi ter mora biti poslan na glavni urad do dne 31. oktobra.
Obenem pa opominjam in prosim vse člane in članice, kateri ste bili na rezervi in ki ste zdaj še na rezervi, da se pri meni zglasite in jaz vam dam natančni račun, kako stojite pri Družbi sv. Družine. Bi bilo najboljše za vas, katerim je le mogoče, da bi začeli tisti dolg plačevati na Družbo sv Družine, ker, če ne začnete plačevati takoj, se vam več skup nabira, in svota se viša. Če pa začnete takoj plačevati, kolikor vam bo mogoče an mesec, se vam počasi 'dolg izbriše.
L. Gasperich ....	145
F. Vingin....................167
F. Wedic ....................118
Strametz .........	157
J. Zelko ..................155
148 168 127 163 138
176 178 189 92 157
Totals....................742
Secretaries
J. Petek ........................152
J. Rezick ....................134
Subai: ............................161
Martincich................155
St. Germain Sr.	171
744 792
časopisih, kaj se godi v Španiji. Mi boste pritrdili, da je veliko tega gorja krivo ravno to, ker se ljudstvo ni zavedalo o pravem času in ni podpiralo katoliškega tiska? Pomnimo, da je za katoličana, samo katoliško časopisje.
Po več mesecev trajajoči bolezni je mirno v Gospodu zaspal dne 15. oktobra Anton Jerina, v najlepši moški dobi, star komaj '55 let. Pokojni je bil rojen v vasi Iška Loka, fara Ig pri Ljubljani. Zapušča soprogo, štiri sinove, eno sestro v Barbertonu in dve v starem kraju ter več sorodnikov. Pogreb se je vršil iz slovenske farne cerkve Presv. Srca Jezusovega s peto sv. mašo. Pokopan je bil 17. okt. na pokopališče sv. Roka v Akron, O. — Pokojni je bil član dr. Ljubljana SNPJ. — Prizadetim izrekamo globoko sožalje, pokojnemu pa naj bo lahka ame-| riška gruda in naj mu sveti večna luč.
i	Fr. Smole, zast.
165 171 134 165 137
134 142 144
135 175
772 730
30.00
33.00
67.00
$50.00 75.00
MILIJONI BREZ GOSPODARJEV
V bankah Zedinjenih držav leži kakšnih 50 milijonov dolarjev, ki se jim lastniki že dolgo ne javijo. Podobno je pri 45.000 hranilnicah. Na novo leto nameravajo izdati obresti teh vsot za oglase v listih, v katerih bodo pozvali lastnike, naj se javijo. Kdor se do marca ne bo javil, bo svoj denar izgubil.
--o-
j Nezadovoljna zakonca. —
r- i i iTT j- c. i i"Šimen — vedno sem si žele-Frank J. Wedic, Secretary , , , .	. , v. .
.la, da bi pnsla kot moški na
_n__I
svet."
"Jaz tudi."
-n-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Totals.......... 773
Treasurers
Wedic ........,. 167
G. Gasperich .... 143 St. Germain Jr. 122
Leighton .......... 123
Kerne .............. 156
156 132 143 167 166
183 145 151 128 177
Totals........ 711 764 784
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"'!
štvo sklenilo, da se priredi ples-j kaj glasuje in kakšnega pomena! z bratgkim pozflram ostanein no veselico in sicer dne 25. no-'bodo novi certifikati.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA I). S. D.
^escca septembra so prejeli bolniško podporo sledeči člani (ice),
(Sick benefits paid.)
Dl'ust. št. 1. Anna Govednik, porod ......|.........$15.00
John Petric, pol........................... 17.00
Krist Terzich, pol....................... 12.50
Leo Dolinsek......................25.00
Louis Zelko................................25.00
Theresa Mozina .......................... 11.50
vembra v Slovenia dvorani. Veselica se prične ob pol osmi uri zvečer. Vstopnice se lahko dobe pri vsakemu društvenemu uradniku. — Prosim, da se te veselice udeležite v velikem številu, ker bo to zadnja prireditev te vrste pred božičem. — Dalje je društvo sklenilo, da se korpo-rativno udeleži slavnosti dr. sv. Janeza Krstnika št. 143, KSKJ, ki bo 25. oktobra. Društvo bo ta dan obhajalo 25 letnico svojega obstanka in obenem bo tudi slovesen blagoslov nove društvene zastave. Zato prosim vse članstvo našega društva, da pride ta dan v polnem številu v šolsko navadno dvorano ob 8. uri, da potem skupno odkorakamo v paradi z drugimi društvi vred v cerkev k slovesnosti, da tako skažemo čast dotičnemu društvu.
Nadalje prosim članstvo, da.se udeleži prihodnje društvene seje v polnem številu, ker prihodnja
seja bo jako važna, ker se bo
Dalje naznanjam našemu članstvu, da je za mesec oktober razpisan poseben asesment za
John Densa, tajnik --o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100	Din
Za $ 5.00.................... 200	Din
Za $ 7.20................... 300	Din
Za $11.70................500	Din
Za $23.00....................1000	Din
Za $45.00....................2000	Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16 00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir
Za $29.00............................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1S49 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Naznanilo in zahvala
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja moji zvesti, dragi, nepozabni soprogi,
Mary Golob
Pokojna je bila rojena dne 8. septembra 1884 v Gornjem Gradu na Štajerskem. Umrla je dne 13. oktobra 1936, na domu, 1324 Maryland Ave., Sheboygan, Wis., po dolgi in kruti bolezni raka na jetrih; bila je previdena z vsemi sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb se je vršil dne 16. oktobra 1936. s sv. mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda na pokopališče v Zeleno dolino.
Iskreno se zahvaljujem častitemu župniku, Rev. Rudolf Potočniku, za obiske in podelitve sv. zakramentov, za darovano sv. mašo in obrede na pokopališču. Zahvaljujem se vsem, kateri ste darovali za sv. maše za pokojno, in vsem, ki ste ji poklonili vence v zadnji pozdrav. Najlepša zahvala vsem, ki ste jo obiskali v njeni bolezni in vsem, ki ste prišli molit, ko je ležala pokojna mrtva; vsem ki ste jo spremili k zadnjemu počitku; najlepša hvala pogrebcem, ki ste nosili nieno krsto.
Hvala pogrebnemu zavodu GEREND za tako lepo vreditev pogreba, katerega priporočam vsem Slovencem v slučaju smrti. Lepa hvala častitim šolskim sestram in otrokom za petje pri pogrebni sv. maši.
Končno še enkrat hvala vsem skupaj, kateri ste kaj storili za časa njene bolezni pogreba.
Tebi pa, draga nepozabna soproga, počivaj zemlji in večna luč naj ti sveti.
mirno v hladni
i
Žalujoči ostal:
JOHN GOLOB, soprog.
Sheboygan. Wis., dne 19. oktobra. 1936.
Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 23. oktobra 1936
USODNA ZENA

Ivan Slivnik.
>.M.IV,»<.»».'I.»i.II,.i.»i.M.n,M.n.M.n,.).I ..I.. ...................i.»i.»i.n.»i.»».n.n,i>.M.»».tv>.n.»t»M.n.»».>t;>i.n.n«n.M.#i.(<.M.i>.M.n,n:]
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Sklenil je počakati, da se vrne domov, čeprav se mu je zdelo odlašanje neznosno.
Kaluta je hodil okoli gospodarja in ga opazoval z vidno skrbjo. "Sahibu ni dobro?" je vprašal nazadnje.
Viktor je odmahnil. "Nič mi ni, Kaluta — ali pa mi je dosti. Sahiba Romana je huda name."
Kaluta ga je zamišljeno pogledal. "Kadar so na ženskem čelu oblaki, je v srcu ogenj, sabih."
Viktor se je nasmehnil. "Modrijan si, Kaluta."
"Sahib naj ne skrbi. Miss sahib Romana bo jutri spet dobra ž njim."
"To upam tudi jaz, moj vrli Kaluta. Pojdi zdaj v vežo in pazi pri hišnih vratih, kdaj se odpelje zaročenec gospodične Beatrike. Kadar bosta sahibi sami, me pokliči."
Kaluta je šel ter se postavil k hišnim vratom. Zamišljeno je gledal predse.
Viktor se je izkušal zamotiti z delom, toda zaman; nemirne misli o Romani mu niso dale pokoja. Šele zdaj, ko je ljubil vedoma, je čutil, koliko mu pomeni to dekle. Nikoli ni hrepenel po kaki ženski tako iz dna duše, kakor zdaj po nji.
Nestrpno je čakal, kdaj mu prinese Kaluta vest da je Zitko odšel. Toda Indijca ni bilo in Viktor se je začel bati da ne bi ostal bankir tudi še pri kosilu.
Janko je prišel danes zgodaj iz gimnazije in se je kmalu oglasil pri stricu. Povedal je da je našel Žitka pri materi in sestri; v naglici je čestital zaročencema in šel. Sedel je v Viktorjev naslanjač ter si podprl glavo z dlanjo.
"Ali veš, stric Viktor, kako mi je pri duši, ako pomislim na Beatričino zaroko?"
Viktor ga je pogledal nekam raztreseno. "Zdi se, da je ne odobravaš?"
Janko .si je porinil roko v lase. "Eh — prav za prav bi bil lehko zadovoljen." "Zato, misliš, ker je Žitko bogat?" "Ne. Zato, ker sta vredna drug drugega. Vsekako hvalim Boga, da moja sestra ni ogoljufala s svojo osebo kakega simpatičnega in dobrega moža — zakaj to stoii, da bo goljufan, kdor jo vzame; mislil bo, da je dobil ženo, pa bo imel lutko. In vendar mi je grdo pri duši, ako pomislim na svojega bodočega svaka. V tolažbo mi je samo zavest, da nisi ti tisti ki se opeče." "Grenko govoriš."
Janko je vzdihnil. "Eh, stric, ti niti ne slutiš, koliko grenkobe in zaničevanja sem moral pogoltniti. A pustiva to. Ali si bil danes kaj v tovarni? Kako bosta napravila s tvojim izumom?"
"Ne — nisem še bil pri nji," je dejal Viktor poluglasno.
Janko se je sklonil naprej. "Gotovo je v hudih skrbeh. V šoli so se menili, da je reka ponoči silno narasla. Najrajši bi se peljal s kolesom tja, da vidim, ali je nemara tudi tovarna že v nevarnosti."
Viktor je prisluhnil. "Upajva, da ne. Sicer pa zvemo opoldne od gospodične Romane, kako in kaj. Kaj meniš, ali ostane tvoj bodoči svak pri kosilu?"
"Ne verjamem. Rekel je vsaj, da mora pred kosilom še na borzo. Zdi se mi, da
je imel z ženskama zelo burno debato o gmotnih vprašanjih."
"Gotovo se je hotela sestra poučiti, ali je napravila dobro partijo."
Janko se je ironično zasmejal. "Ali se ti zdi mogoče, da bi mislila Beatrika na to gotovost šele po poroki? Meni ne. V tem pogledu je ona jako previdna. Prej bi se mi zdelo, da je doživel ženin majčkeno razočaranje. Po maminem nastopanju je gotovo sodil, da je Beatrika imovita, in zdaj je zvedel, da se je uštel. Nu — njega ne bo konec zaradi tega. Samo da ne bi bilo vse tako gnusno — kar stoži se človeku, da je na svetu."
Viktor ga je prijel za roko. "Ne misli na to, moj dragi; ni vredno, da si moriš srce."
Janko se je vzravnal. "Ne skrbi, stric Viktor — tudi to se preboli."
Tisti hip je vstopil Kaluta. "Dami sta sami, sahib," je naznanil.
Viktor je skočil na noge. A že je zapel zvonec ter zaklical k obedu.
Viktor je izprevidel, da mora spet preložiti razgovor z Beatriko. Upal pa je tudi, da ga menda niti treba ne bo. Romana je morala biti itak.že doma; brez nje niso sedli nikoli h kosilu. Takoj po obedu je mislil govoriti ž njo, pa naj ga mara poslušati ali ne. Iz njenih lastnih ust je hotel izvedeti, kaj jo je tako izpremenilo!
Janko je radovedno pogledal strica, ki je bil pravkar obrnil obraz proti luči.
"Ali ti ni dobro, stric Viktor? Tako bled se mi zdiš in tako malobeseden."
"Nič hudega mi ni — telesno ne. Toda vznemirjen sem in zelo razburjen. Zakaj, ti povem nemara kesneje. Morda mi bo treba tvoje pomoči v delikatni zadevi, ki se tiče tvoje popolisestre."
"Romane?"
"Da, dragi. Ali se lehko zanesem nate?"
"Brezpogojno, stric Viktor. Smem li vedeti, kaj nameravaš in kaj te teži?"
"Pozneje, Janko, kadar bom vsaj sam videl, kako in kaj. Zdaj tavam sam po temi. Ne misli, da ti ne zaupam — narobe; samo dolžiti ne maram nikogar, dokler ne držim dokazov v rokah."
Janko ga je široko pogledal. "Kaj se je zgodilo, stric Viktor?" *
Viktor mu je položil roko okoli ramen. "Potrpi, fant; tudi jaz moram potrpeti, dasi mi je težko. Le to ti povem, da je nekakšna spletka povzročila med Romano in menoj nesporazumljenje."
Janko je prebledel. "Beatrika!" je rekel hripavo, kakor da ne bi mogel biti nihče drugi.
"Ne vem še z gotovostjo, Janko."
"A povedati mi moraš vse."
"Kakor hitro bom vedel. Pojdiva zdaj, prijatelj, mudi se mi h kosilu."
Janko se je dal odvesti. Molčal je. Toda obraz mu je drgetal, kakor bi se zbirala za njim nevihta.
(Dalje)
-o—
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, kj podpira -jo njihov katoliški list "Am Slovenec!"
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
Nekaj sličic.
(Konec)
"Medtem so radikalci šli v razne struje in grupe, končno pa ni več o njih slišati, da bi se še udejstvovali v delavskem gibanju. Največ se jih je potem ukvarjalo z mun^ajnom in razbijanjem organizacij.. (Terčelj)." Tako uhajajo. "Začnimo *pri Akronu in Bar-bertonu in pojdimo proti Bridgeportu. V Barbertonu živi par tisoč naših ljudi, pa nimajo noben°.Ta kluba JSZ. razpre:7: io r.clo malo A dr. koledarja in menda nič Majskega Glasu. Svoječasno je imel Proletarec lepo število naročnikov, sedaj jih ima še par. Konmore,. Proletarec je bil v tisti okolici dobro razširjen, danes ni več.. (Snoy)." Ne le papež ima težkoče, pa ima vsaj molitev, socialistični težkočarji pa niti molitve nimajo." Razni "dušni pastirji" pa bi imeli neomejeno polje za svoje delo, držati maso nezavednih delavcev v večni ignoranci (Šular.) "Kerlci, da to zamorejo proti vaši — luči. Ampak, glave kvišku, "ogromno je delo,'ki ga je izvršila skupina organizirana v JSZ v zadnjih 25 letih med našim delavstvom (Šular.)" Ste tudi — kerlci pri številki 803.
Mary Jugg je referirala o Rdečih sokoličih (Red Falcons,) ki so ji hudo pri srcu. Kdor pozna socialistično "vzgojo," bo radi mladine, starcev in teh vzgojiteljev po-besil glavo. Škoda teh nedolžnih src. "Kdor enega izmed teh malih pohujša, bolje bi mu bilo, da bi dobil mlinski kamen na vrat in bi bil pogreznjen na dno morja." Počakajte malo na to. Ampak dočakati utegnete vi socialisti že prej, da se bodo ti orliči iz-premenili prav pred vašimi 0gmi v — jastrebe, komunistične jastrebe, ki bodo socialistične sokoliče raztrgali, kakor jastreb pišanca, ker pri rdeči barvi ne bodo ostali, šli bodo v komunizem, in ta črti socija prav tako kakor kakega klerikalca. Sami si kopije-te grob. Volenti non fit injuria — kdor sam tako hoče, naj ne kriči, ko pada čez njega. Ce ste slepi, pa bodite.
Rdeče ženske. Angela Zaitz je to obdelala. Pravi:
"Moški, ki je pristopil v socialistično stranko, je morda razumel, čemu je to storil, ne pa tako ženske, ker malokdo se je potrudil, da bi jim to razložil. Zato je bil on pripravljen sprejemati razna agitacijska dela. Zraven je prispeval za agitacijo, udeleževal se raznih prireditev in si naročal socialistične liste in brošure. "Ne vem, kaj bo moj stari počel s tem "papirjem," mi je rekla žena nekega rojaka, "saj nič ne bere, a denar le razmetuje za to navlako!" Veliko sta se pričkala.
R0.1AKI SLOVENCI!
Kadar želite o krasiti grobove svo jih dragih, ne poza bite, da imate n? razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois Cene zmerne, delo jamčeno. postrežba solidna. S» priporočam 1
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila In za cene. V VaSo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
On ji je rekel, "če bi kaj vedela, pa bi ne nasprotovala," ona pa mu je užaljeno očitala, da če on več ve, čemu ji ne pojasni, kaj koristi socializem nji in njunim otrokom. Na take očitke se je on ponavadi •azjezil, češ, kaj bom pravil ebi in njim, ko nič ne razumete !"
Objektivno pač ne razumeta ničesar ne mož ne ' žena, ker materializem je zmota, zmote pa prav nihče ne more razumeti. Posledica je prepir in mržnja.
"Mnoge so se, ko so se poročile, ubijale z boarderji in vse so bile obdane s skrbmi za moža in otroke. In v takih rtkolščinah, če tudi niso bile verne, so si v cerkvah našle največ tolažbe in utehe — ali vsaj predstavljale so si, da je temu tako." Hm..niso bilo verne, pa le v cerkev — to je pač tisti socializem,' ki drži, dokler ni težav. In če so si le predstavljala — našle so uteho, in to bi bilo vsaj več ko nič v socializmu. Dosti takih sličic.
"Avguštin predlaga, da se plačajo dnevnice odbornikom in referentom po ' $5 00 in vozni stroški. Sprejeto." Prav. Od zraka in rdečega navdušenje nihče ne more živeti. To je svitla točka.
RAZNO
NEKAJ ZA IZUMITELJE
Neki ameriški milijonar, ki je postal milijonar z važnim izumom, je nekemu reporter]u o-značil deset izumov, ki so ta čas baje najbolj potrebni in Id bi izumitelja spremenili v milijonarja. Ti izumi so:
1.	Dieselov motor za transportna letala.
2.	Ceneno letalo po načinu av-togirov, ki bi ga lahko imeli vedno pripravljenega v vrtu in s katerim bi se lahko neposredno pred vrati dvignili v zrak ter bi pristajal isto tako pred vrati.
3.	Pridobivanje sile iz sončnih žarkov, plime in oseke ter zemeljske notranje toplote.
4.	Luč, ki bi prodirala skozi meglo.
5.	Proizvajanje električne sile neposredno v premogovnikih, od koder bi se dovajala v mesta za kurjavo, pogon in svetlobo.
6.	Izum mrzle luči, kakršno
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni prevoz
2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534
DR.. J. E. murnu
ZDRAVNTK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4S18 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAC.O CKLI DAN V URADU
proizvajajo kresnice.
7.	Govoreče knjige.
8.	Papir iz trave namesto iz lesa. Gozd rabi petdeset let, da vzrase, potem pa napravijo iz njega v podobi papirja v nekoliko dneh makulaturo.
9.	Avto brez stikanja.
10.	Umetna hrana, ki bi upoštevala vse znanstvene ugotovitve.
KOLIKOKRAT SME BITI MOŽ SLABE VOLJE?
Neko pariško ločitveno sodišče se je moralo odločiti o vprašanju, kako pogosto sme biti zakonski mož slabe volje. Neka žena je zahtevala ločitev svojega zakona, ker ji je bil mož skoraj vsak drugi dan neznosen. Sodišče je nato izjavilo, da je slaba volja pri poslovnem človeku ali nezaposlencu umljiva, pa da ima mož v današnjih časih vsaj trikrat na teden pravico do nje. Žena se mora pač prilagoditi tem časom.
ČESA SE OTROCI NAJBOLJ BOJE?
Neki francoski raziskovalec je vprašal 1500 otrok in mladih ljudi obeh spolov od 4. do 20 leta o vzrokih, ki jim prizadevajo strah in grozo. Odgovore je skrbno zapisal in uredil po starosti otrok.
Otroci do devetega leta se po teh zapiskih boje najbolj groma, potem pridejo po vrsti kače, tuje osebe, tema, ogenj, smrt, domače živali, bolezni, divje živali, voda, žuželke in strahovi. Podgane in miši so videti strah in groza: skoraj vseh deklic med 8. in 14. letom, medtem ko se dečki bolj boje psov in žuželk. Od 15 leta dalje moški ne priznavajo več vzrokov svojega strahu, dekleta pa izjavljajo šele z 18. letom, da se ne boje ničesar več.
KOLIKO KILOMETROV PREHODI ČLOVEK NA DAN
Ameriški statistični urad preseneča javnost prav pogostoma s svojevrstnimi statistikami. Sedaj je izračunal, koliko kilometrov napravi človek povprečno v svojem živjenju. Gospodinja, pravi statistika, prepotuje samo v svojem domu vsako leto kakšnih 5.000 km, povprečni človek naredi 13 km na dan, ženska, ki hodi nakupovat, prepotuje tudi 15 km na dan, plesalec prepleše na večer povprečno 2 km, girl povprečno 8 km, zdravnik brez avta napravi nanjmanj 30 km. Rekord ima seveda pismonoša s povprečno 35 km na dan.
--o-
ŠI RITE AMER. SLOVENCA
NAROČILA ZA STENSKI KOLEDAR SPREJEMAMO
DO 1. NOVEMBRA 1936.
Razveselite zopet Vaše drage domaČe v starem kraju s stenskim koledarjem "Amer.
Slovenca" za leto 1937.
Znano je, da so v starem kraju zelo veseli stenskih koledarjev "Am. Slovenca" vsako leto. Tam v taki obliki stenskih koledarjev ne izdajajo, zato ga imajo še toliko rajši. Vsako leto ameriški Slovenci naroče veliko število naših koledarjev svojcem v stari kraj in vsako leto se jim oni iz stare domovine zahvaljujejo zanj.
Napravite jim to veselje zopet letos!
Da bo mogoče ustreči vsem, ki bi koledar v stari kraj radi naročili, istega oglasimo že v naprej in jih bomo tiskali v ta namen le toliko več, kolikor bomo v ta namen sprejeli naročil.
Naročila sprejemamo samo DO 1. NOVEMBRA 1936 in se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati. Zato kdor hoče, da s svojim naročilom ne bo prepozen, naj stenski koledar za stari kraj gotovo naroči do 1. novembra. Takoj na to bo šel koledar v tisk in naročil ne bo mogoče sprejemati več.
Koledar stane s poštnino vred 20 centov
kar lahko pošljete v znamkah ali gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
* 4> 4» 4?4»4» 4* 4»4»4»4,4> 4* 4» 4* 4» 4» 4» 4» 4» 4» #
$ ZA BIRMANCE V CHICAGO t
t
*
dobite zelo lepa in primerna darila v obliki lepih molit-venikov in rožnih vencev v naši Knjigarni, ki se je založila z novimi molitveniki in krasnimi rožnimi venci nalašč za ta slučaj. Na izbero so vse različne vrste in cene molitvenikov in rožnihvencev.
Tisti, ki med tem tednom ne morejo v naš urad, to lahko store v nedeljo dopoldne med 9:30 in 12 uro, ko bo urad nalašč zato odprt, da bo mogoče tudi takim po-streči, ki med tednom nimajo časa.
Opozarjamo pa, da pridete preje in ne čakajte na zadnji dan, da zaloga ne poide.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
+ * * * * * * * *

Najboljše pivo
oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od
JOHNA
KOCHEVARJA
West Side Distributor of
MONARCH BEER
2215 W. 23rd Street^ CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177