CHICAGO, ILL., SREDA, 11. JANUARJA — WEDNESDAY JANUARY 11, 1939
JANUAR
1 N Novo leto
- P Ime Jezusovo 3 T Genovefa * S Tit, Skof
5	<5 Simon, stolp. (J
6	P Tri Kralji + . 1 S Valentin__
8 N Sv. Družina 8 P Jufijan 3J T Sv. Pavel, puiS H S Teodozlj 12 6 Arkadii $ IS V Veronika + J4 S Hilarij, ikof
15 N 2. po razni. G.
" P Mareelin
PRVI SLOVENSKI LIST W> AMERIKI
Gctlo: Za vero (n narod — trn pravico in resnico — od bo}* do fmatfrt
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organization*)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
LETNIK (VOL). XLVIII.
BOM NA DVEH
FRONTAH
V Kataloniji zmaguje Franco, v Estramaduri pa vladne čete.
Evropa z napetostjo pričakuje, kake posledice bo rodil obisk Chamberlaina pri Mussoliniju. — Rezultat od-visi od razpoloženja Chamberlaina napram diktatorjem. — Francija utegne biti točasna žrtev.
- i___
London, Anglija. — Cham-' berlain, znani angleški min. predsednik«, zopet potuje. Vsej Evropi je še v živem opominu njegovo zadnje potovanje, ko je obiskal enega evropskih diktatorjev, Hitlerja direktno v njegovem "brlo-J?u '; zdaj je pohitel k druge-rjovečemu diktatorju, Mussoliniju. Rezultat njegova zadnjega potovanja Pred trem'i in pol meseci, je J" znani "monakovski mir;"
bo sedanji "rimski mir", ** bo sledil obisku pri Musso-;1;|u' 0 tem se Evropa z za,-»manjem jn napetostjo povprašuje.
Da ima Chamberlain važne vzroke za svojo pot v Rim,
? Xer° Je nastopil ta torek, o : m m nobenega dvoma, kajti dobro Se ZaVeda, kaki kri-se s tem izpostavlja doma od strani op02icije. je torej sigurno, da bo imel njegov obisk pomembne posledice,
v o rit*' ,tem je Pre^odaj go-" ! !: kaJti celo tujezemsko Pol tlko Anglije vodi Cham-wlaln takorekoč na svojo jastno roko in svojih načrtov waje V javn°st. Rezultat Zl\'°dvisi od tega, ali je oz: kaj spremenil svoje raz-
jem T napram diktator-,taliWau P& ** še vedna na vsak i v. Jih je treba na
to »ZVT0l1itMniimv
či Vol, 1 časa do casa vreči kako kost. v slučaju, da se
ni ve ^	izpremenil in
ie si.,,! PoP^tljiv, potem
ako u°' da b0 Mussolini, «ko ne hn si
srdito * 0 po Vegovem,
^ ei S'el'.kak0r je Pr6d
ene S- ' in končno ute-kljub vsemu dobiti vsaj
i p ni' kflr zahteva. Ako pa i- ^"amberlain še vedno sta-
ko P rlain' P°tem se Iah~
m0 držav Pripravi, da bo "kost" Mussoliniju odstopiti Aner-	*a država ne bo
]a.-g7a' za to bo Chamber-
Poskrbel. ciiar2k°ne bo točasno Fra"n-mj Položena na operacijsko
direw direktno. ali pa in-fktno. Direktno tako, da j 00 'rimski mir" prisilil, da ^morala Italiji priznati vsaj
nnIPlnvteresov v sv°jih ^verne h Posestih, ako ji že lo i i primorana odstopiti ce-kak kos svojega ozemlja. Pa uživa Francija malo ec vpliva vsled svoje veliko
slov^r°Či' kakor Ceh°-
Prei j in ker se je že v na" b0 1 odločno izjavila, da ne sPrejela na se nikakih ta-
Hendaye, Francija. — V
sosednji Španiji se točasno bi-jejo bitke na dveh frontah, ki ste daleč oddaljeni druga od druge. Med tem, ko vodijo Frankove nacionalistične čete že od božiča ofenzivo na katalonski fronti na severo-zapadu, so nasprotno vladne. čete zadnji teden nepričakovano otvoriie svojo lastno ofenzivo na drugem koncu Španije, v Estramaduri na jugozrfpadu. Zanimivo je pri tem, da na obeh frontah napadalci zmagujejo, namreč v Kataloniji nacijonalisti, v Estramaduri pa vladni.
IZNAJDLJIV PASTOR
Walton, N. Y. — Z originalno idejo in z zaupanjem, ki ga je pokazal v svojo versko občino, je tukajšnji meto-distovski pastor G. Robinson pridobil svoji cerkvi $477 za kurjavo. Napravil je sledeče: Koncem oktobra je opustil običajno kolekto in namesto nje razdelil med svoje vernike denar. S posodo, napolnjeno z dolarji, je šel med navzoče in r nagovoril vsakega, naj vzame po en dolar, naj ga investira, kakor najbolje ve in zna, in nato vrne dolar in dobiček cerkvi. Tako je razdelil $127 in zadnjo nedeljo je žel sad svoje ideje. Verniki so mu prinesli nazaj $127 in kot dobiček povrhu $477, skupno torej $604.
V RUSIJI POSTALI STROGI
Moskva, Rusija. — Sovjetske oblasti so uvedle izredno strogost proti delavstvu. Kakor je bilo že poročano, so se nedavno objavljale pritožbe, da je delavstvo pri delu nemarno, da izostaja, pohajkuje, ali prihaja prepozno. To je imelo za posledico, da so se zdaj izdale nove odredbe, ki so se v nedeljo objavile po radio, po katerih bo vsak delavec odpuščen, k,i bo prišel 20 minut prepozno na delo. Istočasno se je v nekaterih industrijah tudi plača znižala.
PREPIRI V AVTO-UNIM
Predsednik Martin poklican
na zagovor.
Detroit, Mich.— V vodstvu unije avtomobilskih delavcev je prišlo te dni do novega preklanja. Eksekutivni odbor se je točasno dvignil proti predsedniku, Homer Martinu, in ga poklical na odgovor. To se lahko smatra kot nekak odmev na lanski nastop Martina proti ostal cinu odboru, ko je dal predsednik izključiti več članov pod ob-dolžbo komunizma. Točasno pa odbor obtožuje predsednika, da je sam na svojo roko vodil tajna pogajanja s Fordovo družbo, dalje, da je suspendiral odbor neke podružnice, in še "raznih drugih zadev." Kakor se je neki opazovalec izrazil, utegne biti rezultat teh prepirov ta, da bo Martin suspendiral odbor, odbor pa bo suspendiral Martina.
NOVEGA SODNIKA PRE-ISKUJEJO
Washington, I). C. —- Da se izogne kritike, kakoršna je sledila potrditvi Blacka ^vr-hovnim sodnikom, je senat odredil, da se uvede glede novega imenovanem na vrh. sodišče, F. Frankfurter j a, temeljita preiskava o njegovem življenju, predno bo potrjen. Frankfurter je odklonil, da bi sam prišel k zasliševanju ter je za to svrho pooblastil enega svojih prijateljev.
DRZEN POIZKUS MU USPEL
London, Anglija. — Neke vrste pravljični junak, o katerih se piše, da so rešili zaklete princezinje iz gradov, je postal tukajšnji letalec Bryan G rover. Svoječasno je bil mož inženir v Rusiji in se je tam poročil z neko Rusinjo. Pred petimi leti se je iz selil, toda sovjetske oblasti mu niso dovolile, da bi ženo vzel s seboj. Ko vse prošnje in prizivi niso pomagali, se je mož odločil za drzen korak: Najel je neki stari aeroplan in odletel z njim naravnost v Rusijo z namenom, da ugrabi vojo ženo in jo odpelje. Sprva se mu je poizkus iz-jalovil in sovjeti so ga. zaprli v ječo, a oblasti je mendd končno morala ganiti njegova ljubezen in so res oba izpustili. Zadnjo nedeljo se je par pripeljal v Anglijo.
-o-
Predstavite vašim prijateljem "Amt-r. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na roče!
KRIŽEMJVETA
—	Bukarešta,'Rlumunija, — Med princem Pavlom, jugoslovanskim regentom, in ru-munskim kraljem Kairlom se je zadnjo nedeljo vršila daljša konferenca v Balčiku. Razgovor je bil strogo privaten in navzoč ni bil zun. minister niti ene, niti druge države.
—	Rim, Italija. — Mussolini je v nedeljo objavil, da se bo vršilo 4. februarja zborovanje fašističnega velikega sveta. Pri tem se bodo bržkone ukrenile smrr iice za zunanjo politiko i talij e v letu 1939.
—	Damask, Sirija. — Množice tukajšnjih nacijonalistov so zadnjo nedeljo vprizorile demonstracije v protest proti Francozom, ker se ti upirajo, da bi dovolili Siriji neodvisnost.
VPRAŠANJE
RELIFA
SLOV. ZOBOZDRAVNIK ODPRL NOV URAD
Chicago, 111. — Naš znani slovenski zobozdravnik, dr. Frank Paulich, ki uraduje na 2125 So. 52nd Ave., Cicero, je z novim letom otvoril še en urad, in sicer sredi "downtown" distrjkta v Chicagi, namreč v poslopju na 25 E. Washington St. V tem uradu pa je samo vsako sredo, do-iim je ostale dni na svojem prejšnjem prostoru. Dr. Paulich izvršuje navadna zobo-zdravniška delo in je poleg tega tudi "orthodentist", kar pomeni, da uravnava krivo rastoče zobe. Rojakom se priporoča.
SIRJTE AMER. SLOVENCA
La Guardia zahteval v imenu ameriških županov 915 milijonov za relifna dela do konca junija.
Washington, D. C. — Med
tem, ko se konservativni demokrati in republikanci pripravljajo, da se bodo protivili odobritvi zneska 875 milijo'-nov dolarjev za federalna relifna dela do konca junija, kakor je to zahteval zadnji teden predsednik Roosevelt, se je pa od vplivne strani dvignil glas po svoti, ki omenjeno še presega za celih 40 milijonov.
Pred poslanskim odborom za nakazila, ki se bavi točasno z relifno zadevo, je nastopil v ponedeljek kot priča newyorSki župan La Guardia in stavil zahtevo, da se do konca junija nakaže za relifna dela znesek 915 milijonov. Pri tem je govoril v imenu konference župalnov številnih rnest^ v Zed. državah. Županska konferenca je namreč lani stavila zahtevo po 2,340 milijonih; odobrenih je bilo 1,425 milijonov in torej zahteva, da se ima zdaj odobriti ne 875, marveč celih primanj-kujočih 915 milijonov dolarjev.
PORAST PREBIVALSTVA V CHICAGI
Chicago, 111. — Po raznih uradnih ugotovitvah je 1. januarja znašalo prebivalstvo mesta Chicage 3,677,700. To je za 301,262 več, kakor se je naštelo ljudi ob ljudskem štetju v 1930. Istočasno se je izračunalo, da ima Chicago zdaj 873 krat več prebivalcev kakor v 1837, ko je bila in-korporirana kot mesto.
PRIDOBITEV KITAJCEV
Sanghaj, Kitajska. — Po daljših bojih so kitajske čete, kakor poroča njih vodstvo, v ponedeljek zavzele v zapadni Šansi provinci Japoncem mesto Wenčeng, vsled česar se je morala ostala japonska fronta na daleč umakniti nazaj.
Iz Jugoslavije
Italijanski konzul slovesno izročil dar italijanske vlade ljubljanski univerzitetni knjižnici. — V Sloveniji je dobila samo vladna stranka svoje poslance. — Smrtna kosa. — Nezgode in drugo.
Italijanski dar
Ljubljana, 16. dec. 1938. — Danes je na rektoratu Aleksandrove univerze v Ljubljani slovesno izročil generalni konzul italijanskega imperija g. A. Guerrini Maraldi v spremstvu g os p. profesorja dr. Gasparinija lepo darilo italijanske vlade, okrog 800 zvezkov najznačilnejših knjig iz vseh področij kulturnega udejstvovanja, naši univerzi kot temelj, na katerem naj se razvija slovensko-italjjansko kulturno zbližanje. Svečanosti so se udeležili od strani univerze g. rektor dr. Kušej, dekani fakultet — filozofske g. dr. Kidrič, tehniške g. dr. Gosar, juridične g. dr. Korošec ter rektor univerze g. dr. Škedl. V svojem izročilnem govoru je g. generalni konzul poudarja) ,potrebo prijateljstva med obema narodoma, *h kateremu težita diplomaciji obeh držav, toda pred diplomatskimi zvezami mora hoditi prijateljstvo narodov med seboj, k čemur naj vodi kulturno zbližanje in spoznavanje. In tem'u kulturnemu tesnejšemu sodelovanju in poznavanju naj služi ta knjižnica, ki jo je darovala Italija slovenski univerzi.
človeške, da bi se kar na lepem odrekel odškodnini za to. Vsled tega domnevajo tukajšnji politični krogi da utegne Mussolini sicer obljubiti ponovni odpoklic par tisoč vojakov od tamkaj, toda ta obljuba bo tako brezpomembna, kakor je bila podobna obljuba lani spomladi, in gotovo ne bo odnehal, dokler ne bo 'panija na videz sicer pod Brankovo, v resnici pa pod njegovo kontrolo. Chamberi-lain se temu ne bo dosti upiral, ker si končno tudi on sam želi te vrste rešitev španskega vprašanja.
TOVARIŠTVO MED DIJAKI IN RUDARJI
DijaŠtvo slovite Eton univerze na Angleškem se je nedavno družilo z rudarji ob nogometaši igri v Buckinghamshire, kjer ste igrali druga proti drugi skupina rudarskih in skupina dijaških igralcev. Slika kaze, kako so bili med gledalci dijaki pomešani z rudarji.
Po volitvah
Ljubljana, 16. dec. 1938.
Na podlagi volivnega zakona, ki ga je bil naredil Živko-vič, da bi z njim potlačil opozicijo, dobi tista državna lista, ki«je v vsej državi dobila večino, takoj dve tretjini vseh mandatov, tudi v tistih banovinah, kjer je morda kaka druga lista dobila vepo večino. Za Slovenijo to danes ne prihaja v poštev, ker bi JRZ tudi po kakem drugem volivnem redu dobila vse maindate. Pač pa bi bila opozicija, ko bi bila zmagala drugod v državi, lahko dobi-la 17 mandatov od 29. Ker pa je JRZ v vsej državi dobila večino, dobi JRZ v Sloveniji vse mandate, ker nobena druga stranka na Slovenskem v nobenem okraju nima absolutne večine.
Za okraj Brežice Josip Tratnik, za Gornji grad Martin Steblovnik.za Dolnjo Lendavo dr. Franc Klar, za Konjice dr. Maksim Sevšek, za Laško Mirko Bitenc, za Ljutomer Franc Snoj, za Maribor levi breg Franc Žebot in Josip Špindler, za Maribor desni breg Franc Koban, za Mursko Soboto Franc Bajlec, za Dravograd Karel GajSeki za Ptuj Marko Kranjec^ za Slovenj Gradec Iv. Theuer-schuh, za Celje Alojzij Mi-helčič, za. Sm'arje dr. A. Ogrizek, za Ljubljano mesto dr Anton Korošec in Pavle Ma-sič, za ljubljansko okolico dr. Anton Korošec in Miloš Stare, za Kamnik Janez Strcin, za Kočevje Alojzij Rigler, za
Kralnj Janez Brodar, za Krško dr. Miha Krek, za Litijo dr. Jože Lavrič, za Logatec Franc Gabrovšek, za Novo mesto dr. Franc Kulovec, za Radovljico dr. Albin Šmajd, za Škofjo Loko Ivan Dolenec.
-o-
Žrtev avtomobilista
Nekega jutra so ljudje našli na cesti v bližini Sv. Lenarta hudo poškodovanega in nezavestnega 14 letnega po-sestnikovega sina Konrada Vogrinea iz Zgornjega Por-čiča. Fant se je zvečer peljal s kolesom proti domu. V bližini Sv. Lenarta ga je dohitel, neki avto, ki je treščil vanj. Ne da bi se menil za, žrtev, je oddirjal naprej in pustil mladega kolesarja ^ležati na tleh s prebito lobanjo,
-o-
sk Smrtna kosa V Selcih nad Škofjo Loko je umrla Marija Megušar, spoštovana krščanska mati stara 81 let. — V Dolu pri Ljubljani je umrla Marija Vrančič, mati znahega prosvetnega delavca Rudolfa Vrančiča. — V Celju je umrl Josip Potnik, čevljarski mojster star 75 let.
-o-
Poračunala »ta Alojz Brodnjak iz Dravinjskega Vrha je prišel na volilni dan iz Haloz na volišče, kjer se je sestal z Francom Belšakom iz Vareje, s katerim si nista bila posebno dobra zaradi nekih starih zadev. Brodnjak je bil precej dobre volje in se je takoj začel prepirati z Belšakom. Občinski tajnik Franc Majcen je Brodnjaka peljal nekoliko stran, da ga pomiri, pa se mu je strgal iz rok in hitro skočil k Belšaku, kateremu je priso-lil zaušnico, da je ta padel po tleh in dobil pretres možganov ter so ga morali odpeljati v bolnico.
■o-
Velika tatvina
Zlatarka Davidovac iz Celja je poslala po pošti škatlji-eo zlatih verižic v Zagreb na ogled. Zagrebška tvrdka je pošiljatev sprejela, ob enem pa so zapazili, da manjka več verižic, v vrednosti 10.000 Din. Ugotovilo se je, da so bile verižice ukradene na pošti. Oblasti so mnenja, da bodo tatu kmalu izsledili, ker verižice ki niso bile popolnoma izdelane, bo tat gotovo dal kam v izgotovilo.
--o--
Nezgoda pri delu Pri tvrdki Vinocet na Viču še je nedavno pripetila nerodna nesreča. Domači hlapec '•inp Mikuž je imel opravka na visoki lestvi, s katere je padel v globočino in se nevarno poškodoval, da so ga morali reševalci pripeljati v ljubljansko bolnico.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
STEV. (NO.) 6.

kih v	"iKHKin ta-
rn« V' je možn°. da ute-SiiaPrePrečiti te wste baran-imn • V tem slučaju pa se
direkS?Praviti' da b0 in-toliko ^ Prizadeta' nami-eč v strani' bo do'bila Se na eni ^varnoIt°jih ^ <fašistično <Wori r~ob španiji-
šal Ch	Slcer' da bo sku"
^olinHaberla!n Prekriti day , ' naJ končno ven-
CiieP°kliČe Svoje čete iz VeS;	je prav ne-
ke So"°' da bi uspel. Preveli-^olinije^ že tamkaj' Mus-•fircve, gmotne m
Sreda, 11. januarja 1939
.Pros ve t a" prinaša pod rubriko "Pred dvajsetimi le
Mnm Ž
AMERIKANSKI SLOVENEC
Atnerikanski Slovenec
Prm in najstarejši slovenski lisi v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za tfftlo leto .....................................$5.00
Za pol leta ..................................J....... 2.50
Za č«trt leta ..................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celo leto ........................................$6.00
Za pol leta .................................... 3.00
Za četrt leta .................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5-00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...................................$6.00
For half year .................................... 3.00
For three months ............................ 1-75
Single copy ......................-................. 3c
ti" domačo vest iz tistih časov, ki se glasi: "Po vseh slovenskih naselbinah je živahna agitacija za miljondolarski sklad JRZ." — Saj res! Pred dvajsetimi leti je bila to mastna novica za rdečo gospodo na Lawndale. Petaki, desetaki in dvajsetaki so padali v bisago JRZ. Govorilo se je, da je sklad znašal okrog 60 tisoč. Ali bi bili gospodje pri Prosveti toliko prijazni, da bi povedali tistim, ki so prispevali v tisti sklad, koliko je dotični sklad res koristil slovenskemu narodu, bodisi tu ali doma? In če ni nič koristil — komu je koristil? Bodite tako prijazni in pojasnite to reč!
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izido list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	„
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Še o zagonetni Rusiji
Kaj in kje je resnica? Eni pravijo sijajno vse, drugi trdijo, da ni vse tako, in dejstva (pri Cehih) veljajo več ko neke govorance. List "Times" je vrlo resen list. O kaki propagandi ne more biti govora. Poroča iz dne 25. okt. 1. L, da primanjkuje v Rusiji kuriva, celo žita, lesa pri ogromnih gozdovih, ker je delo le prisiljeno. "Večji del industrijskih izdelkov porabi industrija sama, ljudstvu pa primanjkuje potrebno tovarniško blago", pravi list. Utegne biti tako, saj je list "Izvestija" poročal, da vsaj v Moskvi ali celo tam primanjkuje — plenic. Roba izgleda, kakor je bilo pri "industriji" štumfov v materni "tovarni", ki je tudi le težko pokrila domače potrebe. "Industrija kriči po novem kapitalu in po nujnih popravah". Pač pa poroča list: "Najbolje stoji z rusko vojsko, ki ima prednost pred vsem gospodarstvom .. ." Zopet pa: "Glavne potrebe vojaškega značaja dobiva Rusija iz inozemstva", dasi "vojaška industrija narašča in ne more kriti lastne potrebe". Dalje: "Vsled zastoja ostale industrije se je položaj delavstva znatno poslabšal." Plače ceni list na 150 rubljev, "kar je polovica delavske plače pred vojno." Le kvalificirano delavstvo je razmemo dobro plačano. Tako ta list.
Res niti komunistov nekaj ne vleče v novi "raj", tembolj pa je vse sijajno v listih, kjer so menda tudi "kvalificirani".
Jezuit Siedenburg iz Detroita je letos potoval po Rusiji. Poroča slieno. "Se pač živi", o kakem raju ni nobenega sledu, le "vladni" so dobro plačani. , "Naprej" postavlja USSR za — vzgled, ker je unija znižala do 99% trgovske zveze s fašističnimi državami, toraj Nemčijo, Italijo in Japonsko . . . ampak le pri — UVOZU. To je lepo, ker res ni lepo n. pr. tam na Balkanu, kjer kupujejo in uvažajo nemške orglice, kakor se di, in tako pomagajo fašističnim Nemcem. Ampak kaj pa pri IZVOZU?? Kam pa je šlo rusko olje, ko so Italijani šli s tanki nad Abesince? Socialisti ne bodo le nergači.	/
Ampak nekaj le vidim. V Londonu izhaja revija o zrakoplovstvu (Jane's All the World Aircraft) in tu se trdi, da je Rusija prva sila v zraku. Znana kontroversa z Lindberghom ostane sporna, ker gre le za število, ne za tehnično kakovost strojev in osobja. Ako ima Rusija tako zračno silo, je pa le čudno, da se z njo ne upa na dan, kakor je bilo proti Japoncem in za Cehe. Malo postrašiti bi le mogli.
Rusija taka ali taka. TJrenotno gre skozi in po Rusiji za Slovane, katere hoče Germane požreti. Ravno javljajo, da ima Hitler načrt glede Ukrajine že zgotovljen. Vsaj proti Franciji se je zavaroval, ako je sploh v Francozih še kaj moči. Slovani sami so precej tudi naivni, in ni nemogoče, da so se Ukrajinci dali ujeti v nemške zanjke radi starega srda do Moskve. Slovanska Rusija ni, ampak če pade Rusija pred Hitlerem, padejo vsi Slovani, in če bi Rusija mogla pokazati in more pokazati Hitleru, kje poper raste, so rešeni vsi Slovani, t stavim, da dobijo Cehi Sudete nazaj, in Slovaki pridejo iz gorskega kurnjaka v lepe, rodovitne planjave, ki so njihove, ne mažarske.
Vsak Slovan mora gledati na Rusijo iz tega stališča, in če je Rusija militaristično Hitleru kos, se lahko popravi tudi pri vladni obliki, ako pa Hitler militarično Rusijo premaga, je usoda vseh Slovanov zapečatena. Danes odločuje le — moč, in če ima Rusija zračno moč, se bo oddahnil vsak Slovan.
Novi prezident čehoslovaške republike je o priliki sprejema diplomatskega zbora navedel žrtve, ki jih je doprinesla Cehoslovaška za evropski mir: Cehoslovaška je izgubila 41.595 kv. km, 4700 občin, 749.214 hiš ter 4,922.440 prebivalcev, kar pomeni tretjino vsega prejšnjega prebivalstva. Cehoslovaški ostane še 98.921 kv. km površine, 11.000 občin, 1,550.000 hiš in 9,807.096 prebivalcev. Prebivalstvo se deli tako: 8,527.000 je Cehov in Slovakov, 512.-000 Rusinov in Ukrajincev, 338.000 Nemcev, 100.000 Madžarov, 4000 Poljakov in 120.000 Židov.
KAJ VSE ČLOVEK DOŽIVI Pueblo, Colo.
Bilo je že pred enim letom v adventnem času v Los Angeles, Kalifornija, — ko smo se pripravljali na potovanje in so mi moji sinovi rekli, naj ne jemljem ničesar s seboj, razun najpotrebnejšega i, kajti se vse dobi v kabinah, kjer se bomo ustavili in prenočevali med potjo tja k sončnemu zapadu. Tako je tud; bilo. Vso pot, kjer smo se ustavljali, je bilo vsega na razpolago. Tudi v Los Angeleš smo imeli vse zelo moderno kjer smo zarentali za pet dni. Samo to je bila smola za me, ker tam v velikem bogatem mestu, nisem imela s čim krožnikov obrisati. Drugi dan se napotimo v glavno mesto z jivtom. Peljal nas'je sin Ih (leveda moral plačati za pairkanje avto'mobila 25c za tri ure. Ilodili smo po ulici že precej dolgo, toda nismo mogli dobiti prave trgovine, kajti v izložbenih oknih je bila sama mestu, nazadnje zlatenina in pa take reči, ki niso bile za me. Pa vprašam eno žensko, kje bi dobila to in to ter mi reče naj hodim še en blok naprej ter se obrnem na desno. Tako smo odpravili dajje. Sinova mi rečeta, naj jaz in oče greva v trgovino, oziroma naj oče počaka zunaj,da ga bota. onadva opazila ko prideta nazaj, kajti nameravala sta kup,iti nekaj za se. John in Ludwig sta se podala naprej, oče je počakal pred trgovino, jaz sem pa vstopila. Joj, da bi videli moje presenečenje. Kar ustrašila sem se tako velikega prostora in najraje bi bila šla nazaj, pa 'me je prijela neka ženska, ker me je spoznala, da sem tukaj novinka in me
V Chicagi se obeta vroča volilna bitka med županskimi kandidati. Kelley in Courtney sta oba trda Irca. Ne eden ne drugi se udarcev ne boji. Udarjala bota oba z vso sik), kakor je že običaj ob takih dogodkih. Še staril Bili Thompson se je prebudil in si misli, kjer se prepirata dva, lahko tretji pridobi.
•' •	; w gj?
vprašala kaj želim. Ko ji povem, me je peljala na dvigalo ter mi povedala kje bom dobila. Kmalu sem dobila za-željene reči. Odpravila sem se nazaj, toda kako? Gledam kako se ljudje vozijo in če se
za kaj držijo, toda nič takega ne vidim. Bala sem se, da me bi kaj za roke prijelo in gledala, kajti (kaj takega Se nisem videla na svetu; pod nogam'i, kot da je smola. Le s težavo sem jih premikala od strahu, kako se bom peljala in kje bom prišla iz te luk-t je na dajn. No, pa sem le srečno prišla. Prišedši ven, poiščem moža in ga vprašam, če sta se sinova že vrnila. Rekel je da sta se vrnila, toda sta šla kar naprej, ker ju ni mogel zadržati. Nabrala se je namreč pred trgovino tolika množica, da ga onadva nista mogla zapaziti, on pa tudi ni mogel za njima in tako sta odšla najprej. Potem se je pa pričelo iskanje. Drug drugega smo iskali, da je mene že vse' bolela fn' tiščalo od skfti, še najbolj pa moji novi "šli-perji", katere sem kupila v Puebli, dasi so mi bili poprej ravno dovolj veliki. Kake dve uri sva z možem blodila po sva pa obstala na nekem vogalu kot policaji in gledala, če zapaziva katerega najinih sinov. Hvala Bogu. Johna sem kmalu zagledala in velik kamen
se mi je odvalil od srca. _
Tako vidite se godi človeku, ki zajde v velikem mestu.
Prav lepa hvala vsem, ki ste nam stregli in ste bili z nami tako dobri v Los Angeles in v San Francisco. Hvala Mrs. Barbari Kramar. Spominjam se, da nas je pred enim letom povabila na njen rojstni dan in nas imenitno postregla. Hvala in na mnoga leta ter vesele praznike. Na Kalifornijo pa ne bom nikdar pozabila.
Od farmah se še precej dobro imamo. Vreme imamo u-godno, da možje lahko od za-raj delajo ter pospravljajo koruzo in "Beet topps". Naši farmarski fantje Stanley Boitz in Amerilcanec Dallas Coper sta zelo s'mart. Napravila sta nek stroj 'Beet toppin
machine', ki zelo dobro deluje. Napravili so že premikajočo sliko, kako ta stroj dela m se jako lepo vidi. Ce bi Mr. Grdina iz Clevclanda imel to sliko kako ta stroj dela, bi se za to gotovo zanimali vsi farmarji. Res, nekaj posebnega. Fantoma je za časti-tati na uspehu. — Pozdrave so prinesli iz Želimlja pri Igu Mtr. Louis Germ in Mrs. Margaret Tekavec iz Victor, Colo., ki so se preteklo poletje mudili v starem kraju na obisku. Smo bili zelo veseli slišati novice iz domovine, posebno pa še, da je brat mojega moža Frnc Centa, še tako trden. Dasi je dosegel že SO let in čeravno ima sinove, še vedno gospodari čil in zdraV ter še "fura" s konji v Ljubljano po parkrat na teden. On je najstarejši v družini, moj rriož pa najmlajši. Hvala za pozdrave.
Večkrat je že bilo poroča-no od naših faranov,ki so morali klOnitji pod koso smrti,toda od enega še ni nobeden poročal. Tudi ta, ki je bil vedno vesel in poln humorja in kjer je bil on v družbi, je bilo polno smeha, je moral kloniti. Ta je bil Ignacij (Žim) Miklich, ki je preminul 15. novembra, pokopan je pa bii 19. novembra ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev iz slovenske cerkve Marije Pomagaj s sv. mašo zaduš-nico, katero so opravili č. g. Anthony Roitz, žalostinke so pa peli člani društva Preširn; John Germ, John Skul in John Star. Iz cerkve smo ga spremili na Roselavvn pokopališče, kjer bo počakal usta-jenja.. — Pokojni je pred 3S leti prišel v Ameriko iz vasi Breg, fara Št. Vid pri Stični na Dolenjskem in sicer je prišel v Denver, Colo, ter se tam tudi poročil. Pred 23. leti so začeli z mlekarno, ki se imenuje "Mmnequa Dairy". _
Pokojni zapušča žalujočo soprogo Mnry, tri sinove in dve hčerji. En sin je poročen in obe hčeri tudi. Mlajša Mallie živi v Redding, Cal., ki je pa na žalost prišla prepozno, da ni mogla več videti svojega očeta. — Vsem sožalje, pokojnemu pa večni mir. — Vsem čitateljem vesele praznike in obilo sreče v novem letu.
Theresa Centa
DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline
V	župnij.i Sv. Gregor so pokopali 23. nov. Marijo Cvar iz Hudega Konca.
V	župniji Škocjan pri Mo kronogu so pokopali Terezijo Hribar iz Stopnega in Marijo Jarkovič iz Dobrave Hranilnica je začela zopet redno poslovati. V tem leti je izplačala čez pol mil|ijona dinarjev.
V	St. Juriju pri Litiji je umrl globokoveren mož Franc Avsenek, p. d. Blažkov oče. Pokopan je bii v petek 25. nov. na novem litijskem poko pališču ob veliki udeležbi skoraj vse soseske, kar je priča, kako je bil priljubljen in spoštovan.
V	Cešnjevku Trebanjske
župnije pa se je ločil iz tega sveta Grošljev oče, značajna slov. korenina, star blizu 90 let. Dolgotrajni bolezni pa je podlegel tudi še I. Hrovatin iz Starega trga, železnicam v pokoju. V večnost je odšla tudi še Alojzija Avsenar, sla-ščičarka v Trebnjem. Umrla je v bolnici v Novem 'mestu. Bila je globokoverna in prav dobra žena.
V	Dolah pri Litiji so pokopali 1. dec. najstarejšo faran-ko, 87 let staro Marijo Do-lanc iz Dol. Jelenja. Pred nekaj let je obhajala z možem zlato poroko.
V	Zagorici pri Dobrepoljah je umrl preužitkar Janez Žni-daršič in 83 letni posestnik Gradovec iz Kompolj.
V	Doberniški župniji so dobili od banske uprave na prošnjo županstva zopet 30.000 din podpore za melioracijo dobrniške doline, 3000 din pa za obč. pota Kal — Vrhi in Mala vas — Konavje.
V	Radečah je zapustila to solzno dolino pri svoji hčeri Marija Zorko iz Brezja.
V	Dobrepoljski žkipniji so položili k večnemu počitku 24. nov Nežo Špolar, preužit-karico iz Hočevja, ki je dosegla 87 let Iz te župnije, ki šteje 3400 duš, jih je izredno veliko v ptujini. V Ameriki jih je 312 oseb, v Franciji 40, v Belgiji 3, v Holandiji 1. Skupno jih je na ptujem 556 oseb.
5. dec. je umrl v Catežki župniji Franc GfMha p. d. Martinov, star čez 80 let, brez otrok, iz Zagorice.
V	nedeljo 4.,dec. je na Ra-dovici pri Metliki mimo v Gospodu zaspal Janez Kra-marič, posestnik in dolgoletni župan bivši občine Radovica. Učakal je 73 let. Bil je izvrsten gospodar in tako ugleden, da so ga izvolili kmalo za župana, kar je ostal čez 30 let. 40 let pa je bil odbornik okr. cestnega odbora, dolga leta je bil tudi predsednik Kr. šol. sveta na Raaovici. Bil je globokoveren katoličan in zato tudi skrbel po svojih močeh za popravo in olepšavo župne cerkve in nabavo novih zvonov Kako je bil priljubljen in spoštovan povsod, je pokazal njegov pogreb, ko ga je spremila vsa župnija in tudi še mnogih drugih prijateljev in znancev. Za krsto je stopala njegova žena in 11 otrok (dvanajsti pa je v Ameriki), med temi Janez, župnik v Št. Petru na Krasu, France, kaplan v Starem, trgu pri Ložu, in dr. Lojze, priznani kirurg in šef — zdravnik Šlaj-merjevega doma v Ljubljani. Kako veren je bil, je pokazal s tem, da je hodil, dokler je mogel, vsaki dan k .sv. malši. Trajen spomin si je pa pridobil tudi s svojo darežljivnstjo do revežev in trpečih. Naj tu še pripomnim, da je bil njegov oče mnogoletni deželni poslanec za Belo Krajino, brat njegov Jože pa župnik na Sinjem Vrhu pri Vinici. Res ugledna in zaslužna belokranjska družina!
9. dec. je umri v Osilnici ob Kulpi Anton Ožura, trgovec in posestnik;, ugleden ,in kr-
ščanski mož.
Na prazink brezmad. Sp čet j a Mar. Dev. 8. dec. je bi prav slovesno otvorjena noi dolenjska železnica Tržil — Sevnica. Gradili so jo v 1936 — 1938. Dolga je 13 K 400 m in stane 51 milijone din. Proga ima 3 postaje i 5 tunelov.' Železnica gre v* čas po levem bregu Mirni med tem ko gre cesta po dei nem bregu. Največje in na težje delo pri tej železnici j bila zgraditev močnega % lezniškega mostu čez SaV pri Sevnici. Most ima tri oo prtine, od katerih meri vsak po 51 m. Sam most čez S»v je stal 8 mil. din. S to žeelzi co je izpolnjena dolgoletn želja Dolenjcev.
Pri nas smo že zdaj W snega, pač pa ga je padlo kaj na Ku'mu. Na Čatežu cv< te že teloh (talog).
I. Šašelj
PISMO IZ DOMOVINE Cesta Dobrepolje, Dolenjk
Te vrstice naj bodo posV< čene našim dragim bratom ' k^ sestram izseljencem, ki si štv odšli iz mile domovine v znano tujino iskat sreče kruha za se in svoje drajj domače. Enim je bila sre^* mila, zaslužili ste s pridnih rokami lepo premoženje, ^ morete sebe in svoje pošte J preživljati. Ostali ste zvest sinovi in hčere katoliške c& kve, ohranili ste dobro usrfj: ljeno srce in radi I pomaga1 < povsod kjer potrebujejo va*i pomoči. Veliko ste tudi na®! stari domovini pomagali ii marsikoga razveselili z lep'1 mi dolarčki, zato smo vD' hvaležni in se vas spornih ■no v molitvah, posebno I vsako leto na izseljeniško W deljo, ki je posvečena v»5 dragi bratje in sestre. K B* gu pošiljamo vroče molitve | prošnje, naj vam Vsemogoč'1 tisočkrat povrne vse, kar $ nam dobrega storili in vam r»odeli mi loot, oafcajf ie stanovitni v sv. katolf veri do konca ter vas vse £l! krat pokliče k sebi v svfti' kraljestvo, našo skupno & movino. — pa tudi onih srečnih bratov in sester nis»|! Pozabili, ki so se izneve^ Bogu in veri katoliški, ki verujejo več, da je Bog, ve<' nost ,da je človeška duša n«! umrjoča, ki žive po svoji las^' ni volji. Tudi za te smo pr°! sili Boga, naj jim da mi^ spreoornenja.da se' vrnejo zaj v naročje katoliške cel kve.
Zdaj pa še nekaj novic. Meseca avgusta so nas # iskali č. g. misijonar Vi^ Vodušek, naš sorodnik, ki $ v Ameriki gotovo menda sK ro vsi poznate, saj so vas W :oko leto objsko^ali po nase!' binah in vodili misijone, ka^ rih ste se povsod radi udel6' ževali. G. 'misijonar so Pohvalili, da ste dobri kristj«' ni- Vsa čast vam dragi izs«' Ijenci. Navdušenemu g. mi«'' i on ar ju Vitalu Vodušeku ^ da vsemogočni Bog obilo bi?' goslova pri njihovem misijoi1' skem delu. _ Večina nov*' vam pa prinaša .naš dobri pi* (Dalje na 3. str.)
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ni preteklo dolgo 5u ic je 1cv zagle-d;jl JVlagro, ki je brezskrbno stopala naprej. Ob pogledu na okusen plen jc lev od veselja zadovoljno zarenčal. Magra je zaslišala renčanje in ko se jc ©zrla, se je silno prestrašila. Krvoločne rujave oči džungelskega leva so bile vprte naravnost vanjo.
Od strahu, ki ga je Magra občutila ko je zagledala da jo zasleduje divja zver, ni mogla napraviti niti koraka naprej . . . Tarzan, ki jc nedaleč od tam iikal svoj plen. je kmalu zavohal ,!eva v bližini. Obenem je tudi zavohaj duh parfuma, katerega je spoznal, da 'jc o,d Magre. Kaj naj sedaj, stori?.
Vse vzroke je imel Tarzan, da bi Magro sovražil, saj jih je yendar tako grdo nalagala in je bNa Thomova vo-hunka, katere naloga jc gotovo bila, da jih zapelje v past. Toda, Tarzan ni poznal sovraštva. V njeni je zmagala inehkočutnost do človeka, ki jc bil v nevarnosti pred krvoločno zverino.
Kot pšica se je spustil proti kraju Odkoder je prihajal duh leva iu obenem duh dekličinega parfuma. Vedel je, <14 luora hiteti, če hoč» še kaj pomagati in rešiti nesrečno dekle pred krvoločnim levom Numo. Na nesrečo je pa bil Tarzan nekoliko pozen, kajti lev je ravno skočil proti Magri.
J. M. Trunk:
jwwwwweww*"
I •"CS
I N
j g §
>
[ 2- 3' ^
>	ts ft) CK)
>	o a šr i
>	ž. P <2- '
! o>g ;| t B' o w< ;
\ 1Ž S'
» s : I
» g W1 r
! i S1 ■
>	P t) I:,
! b||
! I|S li
~ 5 t) '
>	(D S i;
'	cč, 11
I i* I
: * % I1 '________
(24)
Sreda, 11. januarja 1939
AMERIKANSiCI SLOVENEC
Stran 3
sanje. Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York Citjjj, je br.dal buletin 9 strani, ki o tem podrobno razpravljal Lahko dobite iztis, ako vpo-šljete 10 centov (v gotovini i znamkah) zL pokritje poštnih in manipulicijskih stroškov.
PROBLEMI PRISELJENCA
JANUARSKA ŠTEVILKA WVECA SVETA'
Koncem tega tedna izide januarska ali prva številka drugega letnika "Novega Sveta". Izšla bo s sledečo vsebino:
OB NOVEM LETNIKU; PREGLED (raznih političnih dogodkov); Josip Šimenc: 0-KULTIZEM, MEDIUMIZEM IN SPIRITIZEM, (zanimiva razprava o okultističnih pojavih); REV. M. J. BUTALA (življenjepis); J. Cerne: SVETI AMBROŽ (zgodovinska črtica); J. M. Trunk: TIHE URE: "VSE IN NIC" (premišljevanje); J. Cerne: PRVO LETO V SLUŽBI (zanimiva črtica); J M. T.: IZ NARAVE (Rastlinstvo); Ivan Zorman: VRABEC (pesem); SLOVENSKI PIJONIR (Opisovanje Slovencev v Jolietu); J. J.: "SREČA TE ČAKA . . ." (črtica); "ATEK, TO JE DEMANT!"; DOM IN ZDRAVJE (poučni zdravstveni članki in važni nasveti za gospodinjstvo in dom); ZAHVALA IN UKAZ; DVE ČRTI OB RENI; T. Brdar: VELIKA LJUBEZEN (roman).
Za drugi letnik je nekaj posebnega to, da bo prinašal dalj časa zelo zanimivo razpravo izpod peresa veleč. g. Josipa Šimenca, kanonika in urednika "Bogoljuba" v Ljubljani o 'OKULTIZMU, MEDIUMIZMU IN SPIRITIZMU'. Mnogi lju-
Star Lodge will be held on Wednesday, Jan. 11th, 1939. It is most imperative that all members attend t;his meeting because we intend to put the finishing touches on our plans for our dance.
In conclusion, I would like to remind all of our many friends to be sure and attend our dance for a grand and glorious evening. Remember, the date is January 14th; the time is 8:00 P. M. and place is the St. Stephen's Ballroom, located at Cer-mak and Wolcott.
Hoping to see you all at our dance, I remain,
Fraternally Yours,
Leo Jurjovec, Sr.
Priseljevanje izurjenih poljedelcev
VPRAŠANJE: Imam farmo in precej dobro zaslužim. Rad bi poklici! sem oženje-nega sorodnika, ki je dovrši poljedelsko šolo v Evropi. Ali mu to daje kako prednost?
ODGOVOR: Po priseljeniškem. zakonu od 1. 1924 imajo izurjeni poljedelci, njihove žene in otroci pod 18. letom prednost v kvoti takoj za starši ameriških državljanov in soprogi državljank. Ta določba zakona pa sedaj ne pomaga mnogo prosilcem za vi-zo, ki so izurjeni poljedelci. Kakor brezdvomno znate, ni sedaj v tej deželi velika potreba za dodatne poljedelske delavce in radi tega morajo dokazati, da ne padejo na breme javnega dobrodelstvo po svojem prihodu v Ameriko. Pošljite affidavit svoje-
DENARNE POŠILJKE
nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene:
Za 100 Dinarjev........$ 2.45
Za 200 Dinarjev........$ 4.75
Za 300 Dinarjev........$ 7.00
Za 500 Dinarjev........$ 11.00
Za 1000 Dinarjev........$21.50
Za 2000 Dinarjev........$ 42.50
V ITALIJO:
Za 50 Lir......................$ 3.25
Za 100 Lir......................$ 6.30
Za 200 Lir......................$12.00
Z a pošiljko v ameriških dolarjih je poslati:
Za $ 5.00 _________________$ 5.75
Za $10.00 .................$10.85
Za $15.00 _______________$16.00
Za $25.00 _____________.$26.25
Vse pošiljatve naslovita na:
JOHN JERICH
1843 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
ZOBOZDRAVNIK
FRANK PASLICH,
D.D.S., M.D.S.
Dentist-OrthodentisL
(izravnava sobe)
2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in —, , /
Marshall Field Annex
25 E. Washington Street.1 CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 .
URE: V Ciccro'vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-škem uradu vsako sredo.
Zapadna /^l&N « ^ | Slovanska^veza|
DENVER. COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111.	j
Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo J. Miroslavich, 3724 Wil- \
liams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio.
2.	porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. ]
3.	porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.
4.	porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. ;
5.	porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 V/. Cermak Rd., Chicago, III
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-	i
nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-	j
snje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe žavarovalnine, kakor tudi	i bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	j
Rih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	j
Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-	j
stva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede	j
ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	j m potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
^wownninBimiiiinnBiiimiinninniiiniinnniiiimtniniiiiiiHBjniHiiiiiiiuiiiniuiiiitiiinii......niiiiiriwnnmiiuiimDiumiuiiu«
mu sorodniku, v katerem na- 1 vedite svoje gmotno stanje, i Izjavite v tej "listini, da se bo ste na vse načine potrudili ; dobiti mu službo izurjenega poljedelca. Zapomnite se, da 1 razun posebnih izjem se ne ! s'me nikomur zajamčiti delo, kajti to bi proti vilo takozvani contract labor law.
Prišel je v New York na Velikonoč leta 1907
VPRAŠANJE: Bil sem dete, ko so me prinesli v Združene Države. Moji starši mi pravijo, da smo iz Rusije potovali s'parnikom v neko angleško luko, od koder smo šli po železnici v neko drugo le-ku, kjer smo se vkrcali v veliko ladij o. Po osmih dnevih smo prišli v New York. Moji starši se dobro spominjajo, da je ladij a pristala ob pomol ravno na ddfn pravoslavne velikonočne nedelje. Ali bi moglo dobiti ime luke, od koder smo odpotovali in ime la-clije? To vse se je zgodilo 1. 1907.
ODGOVOR: Vaš popis ne pusti dvoma, da ste se vkrcali v Liverpoolu. "U'mbria" je bil edini parnik, ki je prišel iz Liverpoola dne 5. maja 1907, katerega dne je bila : pravoslavna Velikjanoč. Poto-■ val je zares osem dni. Ako torej Vaše starše spomin Vie vara, ste prišel s tem parni-kom.
'otrebni koraki za prihod sorodnika ali prijatelja iz starega kraja
VPRAŠANJE: Navedite mi, 'vaj naj storim, da pomagam nekim sorodnikom priti sem? ^ ODGOVOR: Ni mogoče od-, govoriti na kratko na to vpra-
12 SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
jatelj Amerikanski Slovenec, ki ga tudi mi v stari domovini vselej težko pričakujemo in vselej upamo,da bo v njem tudi kak dopis iz Pueble, Co-; iorado od ljube sestre Josephine Meglen, pa že od meseca marca zastonj pričakujemo, le katera njenih prijateljic se tu pa tam oglasi in piše o njeni bolezni, da gre na bolje. Hv^la vam lepa prijatelji in prijateljice njene,ki ste o njenem, stanju že kaj napisali in se bote za naprej. Jaz vselej komaj pričakujem, da kaj izvem. In kadar bo zopet kampanja za ta dobri list, pojdite ji spet vsi na roke, zlasti, če ona sama ne bo zmogla hoditi okolu naročnikov. Vsi. stari naročniki ostanite zvesti temu časopisu in tisti kateri še niste naročeni, pridružite se naročnikom1. Pomnite, da kdor podpira katoliško časopisje, zapira pot brezjverskjamu časopisju. Da pa ne bo predolgo za citati, česar nima rad ne bralec ne poslušalec,, bom končala. Le-. pe pozdrave moji sestri Josi-pini, vsem sorodnikom in naročnikom Amer. Slovenca po širni Ameriki. — Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto, želi	T. D.
Poročil se z ameriško držav- i Ijanko po nezakonitem vstopu
VPRAŠANJE: Leta 1930 ' potoval sem se kot natakar na brodu, pa sem tukaj de-zertiral ladijo in ostal v tej deželi. Kasneje sem se poročil z dekletom, ki se je rodila v Ameriki. Imava dva otroka. Pred dvema letoma me je nekdo ovadil priseljeniški oblasti. Tam so mi rekli, naj odpotujem iz Združenih Držav in se povrnem z redno vizo. Tega pa nisem storil. Mesto tega sem zaprosil za registracijo,pa povrnili so mi prošnjo in dali so mi končno tri mesece časa za odhod iz Združenih Držav. Moja, družina me potrebuje. Kaj se zgodi, ako vendarle ostsfnem tukaj? Ali me bodo deportirali?
ODGOVOR: Iz Vašega pisma se nam zdi, da so bile priseljeniške oblasti jako blagohotne z Vami, ali da Vi niste vporabili priliko, da legalizirate svoje bivanje v tej deželi. Popolnoma nezmisel-no je bilo zaprositi za registracijo, ker tako postopanje velja le za one, ki so prišli v Združene Države pred dnem 3. junija 1921. Lahko pa bi bili šli v Kanado, potem ko bi Vaša žena kot ameriška državljanka vložila prošnjo na priseljeniškega komisarja, da se Vam izda redna priseljeniška viza. Na to bi se bili povrnili k svoji družini kot redno pripuačerii priseljenec. — Bržkone ni še prekasno, da to storite sedaj, ali, ako tega ne storite tekom danih Vam treh mesecev, bo priseljeniška oblast prisiljena, da izda'proti Vam deportacijsko povelje. Ako Vas deportirajc ne boste mogli iti v Kanado.
, Torej požurite se.
Natural iziran kanadski državljan je podvržen kvoti
VPRAŠANJE: Moj 'brat, ki je postal kanadski državljan po naturalizaciji, bi se rad nastanil v Združenih Državah. Ali bi ga lahko pripustili kot priseljenec izven kvote?
ODGOVOR: Ne. Le oni, ki so se rodili v Kanadi, niso podvrženi kvoti, ako se hočejo priseliti v Združene Države. Vaš brat bo moral dobiti priseljeniško vijso pod kvoto one dežele, kjer se je rodil.
NAZNANILO
SLOVENSKIM GOSPODINJAM
Kar se tiče domačega jedila, se dobi, pri nas:
dobre domače krvave ali obarjene
klobase
od vsake srede popoldan do sobote.
Kar se tiče doma PREKAJENEGA MESA, imamo: KLOBASE, ŽELODCE, ŠUNKE in tudi druge vrste suhega rnesa.
Poskusite našo AJDOVO ali KORUZNO MOKO ako želite dobre žgance. — REPO, KISLO ZELJE in PISANI FIŽOL po nizkih cenah.
RUBY JESUN
DOM DOBREGA MESA 1952 W. 22nd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 4974
Staro domovino v slikali 1
dobite v knjigi
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Sta- » jerska.	g
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite B potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec" j
I 1849 W. Cermak Rd., Chicago, BI. j
-o--
HITLER BO UREDIL TUDI "CIGANSKO VPRAŠANJA"
Berlin, dec. — Kakor se je zvedelo,je nemška vlada sklenila sedaj urediti tudi tako-zvano "cigansko vprašanje". Vodja nemške policije je odredil, da morajo vsi cigani in njihovi sorodniki pri policiji vložiti svoje družinske podatke, da bodo nato lahko ugotovili stopnjo čistosti njihove krvi. Ciganske skupine, ki krožijo po Nemčiji, bodo razpustili, vsekakor pa ne bode mogli ostati v obmejnih okrajih. Ciganov pa ne bodo podili iz mest, ki imajo več kot 500.000 prebivalcev, da ne bi preveč obremenili kmečkega prebivalstva.
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."!
j ZSZ ENGLISH SECTION J J
THREE STAR LODGE l NO. 33, W.S.A.	k
Chicago, nt P
At this time I take great plea- n sure in announcing the Twelfth i Annual Dance of the Three d Star Lodge, No. 33, WSA, which 5 will take place on January 14th, P 1939, at St. Stephen's Ballroom. P The music for this gala affair will be furnished by Ray Ged-rim and His Melody Masters, ® which in itself will assure everyone of an evening of perfect dancing.
The Three Star Lodge is and always has been noted for the wonderful entertainments it has put forth and we certainly have no intention of breaking that tradition now. We have spared no efforts in planning an evening of fun and entertainment for all and we extend a most cordial invitation to all our friends, members and their families to participate in this gala affair. Let me assure you that this dance will live long in your memories and will go down in the history of our Lodge as one of the most glorious and best attended dances we ever held.
I would also like to remind all of our members that the next regular meeting of the Three
! Dopisi lokalnih j društev
12 URADA DR. "NORTH EAGLE" ŠT. 21, ZSZ.
i a,	Ely, Minn.
| Uanstvu gori omenjenega
n?tVa naznanjam, da sem I Podpisani prevzel mesto dru-| ^enega tajnika za tekoče leda hProsim cenjeno članstvo, iy) l v fedu plačevali svoje jj.e®eci»e asesmente, kajti jaz - se*n založen z denarjem, da ^ mogel katerega člana za-ruf	To vam naznanjam,
bi n ne bote P°tem .iezili> če
11 kateri radi neplačenega ^esmenta suspendiran. _ , ase SeJe se vrše vsako tre-[ JJ0 nedeljo v mesecu ob 1 uri t	v Slovenskem na-
I s°dnein domu. Prosim član-v °> da bi se sej udeleževali ; Polnem številu. Za prihod-
| vaij8^0 imamo nekaj zelo lla'lleg'a na dnevnem1 redu,
iam° Va's še posebei opozar-Vom Z bratskim pozdra-
Frank Likar, tajnik
Društvene vesti in drugo
f, . Spring Glen, Utah
2sz !TVlanstV0 dr-gt-14>
*Wi w Tvam na znanje'
žili ^' kl se niste udele-J^e ^je, da je rem i , .OUbor ostal po sta-Bii 0t n lansko leto. Potrio« e"oglasno izvoljen in <U SVo- Proshn tudi članstvo, čas« r Vlsesmetne o pravem drugače sem -	Ravnati po pravi-
lih. Zato, če bo kateri suspendiran, ne bo' moja krivda, 51 a,mpak krivda prizadetega r člana. Kateri pa ne more svo-jegal asesmenta plačati, naj 1 pride na društveno sejo in 1 tam prosi, da se mu pomaga iz društvenega blagajne. Ni- J kar ne prihajajte prositi me- 1 ne na dom, ker jaz sam ni- ] mam pravice razpolagati z ' društveno blagajno. Prosim, da to upoštevate. Tako bo laglje za tajnika in bolje za vas vse.
Kakor va'm je znano, je £ imelo naše društvo veselico v i soboto 24. decembra, toda < članov ni 'bilo veliko na vese- , lici, bilo je pa veliko drugega • naroda in tako se je veselica dobro obnesla, da si je dru- ^ štvena blagajna opomogla. } Zahvaliti se moram našim ku- 1 haricam in pa "ciganki", ki , je tako dobro karte "sloga- ' la". Oast takim članicam in priznanje! — Vsak član plača ta mesep 25c za tiket v ' društveno blagajno, članice So proste. Prosim torej da to
•	upoštevate in ko plačujete aSesment, prinesite 25c več
a seboj kot za navaden ases- 1 ment.
Ponesrečil se je naš član Anton Koprivec in sicer mu je dne 8. decembra zlomilo nogo v rudniku na Standar-, ville. Sedaj' se nahaja v bol-nišnici v Standarville, Utah,
•	kjer bo moral dalje časa o-. stati. Sobrat'Anton Koprivšek
je samec, pa ima lepo doma-i čijo v Utah. — Lahko bi o-menil še o več nesrečah in [ drugih dogodkih, pa so že i preveč zastarane in ni vredno .. o tem sedaj poročati. Sploh je
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ.
Pueblo odneslo prvo nagrado.
Ker nimam na rokah še natančnega poročila glede uspehov zadnje naše kampanje, naj zadostuje za enkrat, da celokupnemu naziianim da je prvo nagrado odneslo društvo "Western ar" štev. 16, v mestu Pueblo, Colo. Glavna zasluga te zmage j^e sobratu, Anton Rupar, Joe Blatnik, Louis Lesar in njegovi do-n soProgi, sosestri, Rose Lesar. Skoraj nemogoče mi je najti Primernih besed, da bi se zadostno zahvalil in izrekel častitke, ka-ere omenjeni sobrati in sosestra kakor tudi društvo, Western k ar, točasno zaslužijo. Obenem mi je bilo tudi poročano, da se nn bo moja izrecna želja najbrže izpolnila in to je: EDEN TISOČ novih članov in članic kot najlepše darilo naši skrbni materi ZSZ v ,|el{U njene 30 letne proslave. Ako se mi je ta srčna želja izpol-11 a, potem sem jaz v največji meri hvaležen gori-imenovanim ^obratom in sosestri, kajti v zadnjem mesecu (december) so pri-
i kar 93 novih članov in članic, kar je seveda znatno priponko moji želji.
Zar/n^ Za	zadostuje, da se vam na tem mestu v imenu
no a Ue ^ovanske Zveze prav iskreno zahvalim za vašo neutrud-ln Požrtvovalno delo. Vaše neomejeno prepričanje in trdno stvuk"16 V d0br° del° katereSa ste naredili novo pristopilem član-
Plačano ^^ ^^' V&m h°Če ^^ V c'oglec'nem ^asu po" enkrat, ČAST in HVALA VAM.
nal Voata"Čn° poročil° bo objavljeno v prihodnji številki "Frater-°ice.— 2 bratskim pozdravom,
' LEO JURJOVEC, gl, predsednik.
po celem svetu veliko nesreč, ! ?e posebno o praznikih, da bi bil kateri naših rojakov po- : nesrečen, mi pa ni znano. — Kar se tiče premogokopov, so že začeli odpuščati delavce takoj po novem letu. Nič kaj vesela vest to, pa ne moremo nič ukrenili in predrugačiti.
Od tukaj se bolj malo novic izve. Drugi ne poročajo, jaz pa nimam časa pisati, ker sem za kuharico in/ moram skrbeti poleg družine še za pet bordarjev. Tri leta sem že hišna, "kuharica", kajti minilo je že dve leti in pol, kalmi je umrla žena in hčerka. I Zapustila mi je šest sinov. Sedaj se moram jaz ukvarjati in brigati za vse to, kar ni majhna reč. — Naj še omenim novico, da je moj sin Henry Topolovec obljubil zvestobo Ruth Tenpell, ki je mormonske narodnosti. Želim jima mnogo veselja in zado-voljnosti ter srečno bodočnost.
A. Topolovec, tajnik
d je so že videli v gledališčih ali kje drugje hipnotiziranje raznih oseb. Mnogo je že vsak čul o "SPIRITIZMU". Pa vendar mnogi niso še nikoli slišali kakega pojasnila in razjasnjenja o teh vprašanjih. 'NOVI SVET' bo prinašal več mesecev razpravo o tem izpod peresa odličnega proučevatelja teh predmetov, s katerimi se bavi že nad dvajset let. Vsak bo pridobil s to razpravo na znanju o teh predmetih.
V tem drugem letniku "Novega Sveta" bota zastopana tudi dva odlična naša slovenska zdravnika. Dr. R. P. Zaletel bo objavljal zanimive članke o raznih telesnih boleznih. Dr. James W. Mally, pa bo pisal o zobozdravstvu v vsaki številki to leto.
Kuhinjske recepte so pripravile za celo leto strokovno izurjene slovenske kuharice.
Poleg tega bo list prinašal v vsaki številki še drugo raznovrstno zanimivo berilo. V korist vsakega Slovenca je, da si ta zanimivi list naroči in ga čita.
"Novi Svet" stane za celo leto $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00 na leto. Naročnino sprejema Uprava in zastopniki No-, vega Sveta po naselbinah. Na-I slov Uprave je: "NOVI SVET", 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS.
t
Stran 6
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 11. januarja t
Tovarna novega človeka
POSLOVENIL LEOPOLD STANE?
Bil je siv, oblačen dan; topel dež je padal iz lahkih oblakov in tiha žalost zgodnje pomladi je ležala v zraku.
Tanja, ki se je pred nekaj dnevi vrnila iz porodnišnice, se danes ni počutila dobro; imela je nekoliko vročine, roke so ji mrtvo ležale v naročju. Tišina je vladala v njeni duši; bil je eden izmed tistih dni, ko se ji je zdelo skoraj nemogoče, da bi spregovorila eno samo besedico. Teže-ča, nedoločna bolečina ji je stiskala srce in morda je ni še nikoli težila tako globoka samota kakor ravno danes.
Prebila je strašno noč. Otrok, ki je sicer tako dobro spal, je vso noč jokal. Vladimirov se je zaradi tega jezil; pritoževal se je, da po dnevu, polnem nadčloveškega dela, niti ponoči nima miru, in dejal, da bo sedaj odločno vztrajal na tem, da pride otrok v dečji dom. Potem je bil z njo surov in grozen kot vedno, kadar je bil posebno nervozen.
Šele proti jutru je nekoliko zaspala, a tudi spanec ji ni prinesel miru in tolažbe. Vsa zbita je vstala. Z velikim naporom je pripravila zajtrk možu in otroku in ko je tovariš Vladimirov končno odšel, je padla izčrpana zraven posteljice male deklice na stol.
Kdor misli, da je tako lahko predruga-Čiti človeka, se strašno moti! Tako je premišljevala Tanja, ko je gledala malo, ki se je igrala z nožico in se veselo ozirala okoli sebe.
Tovariš Vladimirov je stopil v Tanjino življenje kot rušilec, a ona je sklenila, da mu bo vračala z nežnostjo, potrpljenjem in dejansko ljubeznijo. Ko bi le slutil, kako ji je često oteževal to nalogo!
Vedno, kadar ji je postajalo neznosno, so se njene misli vračale v čas, ko je bila še otrok. Bilo ji je, kakor da jo je v takih trenutkih prijel ža rt)ko neki dober duh in jo peljal v daljno deželo zgodnje mladosti, kjer je lahko iz spominov črpala novih moči. S čarovno silo so delovali ti spomini na Tanjo in zaradi tega je vedno skrbela, bodisi zavestno, bodisi podzavestno, da je svojemu otroku prinašala od vsega početka kolikor mogoče mnogo svetlobe v njegovo mlado življenje, da bi tudi on mogel pozneje nekoč piti iz tega vrelca, ki je sedaj njej sami tolikokrat dajal novega poguma in moči.
Tanja se je spomnila, kako je kot otrok sama tavala po velikem vrtu in nato kje v kakšnem prav skritem kotičku sanjarila. Tako je prišla nekoč tudi do hleva, ki je stal prav na drugem koncu parka. Ko se je nagledala živali, je stopila na svisli. Na jih je bilo polno svežega, dehteČega sena, čigar vonj je nad vse ljubila. Tedaj je opazila, da je med senom in steno ostal prazen ozek prostor in brez premišljanja se je zrinila vanj ter rila vedno dalje in dalje. Bilo je temno, vlažno in zatohlo, a Tanja se ni zmenila za to. Nenadoma je gmota popustila in se zrušila nanjo, ji zaprla vrnitev in ji legla na telo s težo, ki je vedno naraščala. Lotil se je je blazen strah pred smrtjo, na katero doslej ni nikoli mislila in ki se ji je zdela neizbežna. Poskušala je kričati, toda ni prišla do sape in ostre bilke so ji zašle v usta in v nos. Kako bi tudi mogel predreti njen klic stene tega strašnega groba? Tudi si skoraj
ni mogla misliti, da jo bodo tukaj iskali in jo našli. Bilo je zgodaj zjutraj — Tanja je vstajala vedno prva — vse je še spalo, in če bi jo celo pogrešili, bi jo iskali predvsem ob jezeru ali v gozdu, nikakor pa ne tukaj.
Kakor je bila Tanja takrat še mlada in neizkušena, je vendar razumela, da je izgubljena. Pričela* je moliti, goreče, iskreno, z vso močjo svoje duše. Zopet se je pričela pogrezati nad njo gmota sena. Napravila je še krčevito, obupno kretnjo, nato je izgubila zavest ...
Ko se je Tanja zopet zavedela, je čutila, da se je dotika nekaj vlažneža, toplega, in po obrazu jo je božala vroča sapa. Poskušala se je ganiti, toda zadela je z glavo ob nekaj trdega. Zaradi bolečine se je sedaj popolnoma zbudila in videla je, da leži v jaslih konjskega hleva. Padla je bila s senom vred skozi odprtino na svislih, ki so jo pozabili zapreti, preden so pričeli spravljati sveže seno. Zgodil se je Čudež, ki jo je rešil! Tanja se je spominjala sedaj, s kakšnim ganotjem je poljubovala svojo mater, ki je popolnoma pozabila na to, da bi jo pokarala zaradi njene neprevidnosti, in kako so potem drugega dne brali zahvalno mašo za njeno rešitev. Spomnila se je, da ji je ostalo od tega dogodka nekoliko modrih lis, ki pa so že po nekaj dnevih izginile — in pa čustvo najgloblje hvaležnosti do Boga, ki je vse življenje ni zapustilo. Bog ji je takrat drugič podaril življenje. Cemu? Ali jo je izbral za kaj velikega? Kakšen smisel je imel ta čudež?
Večkrat si je že stavila to vprašanje. Srečen smehljaj je prešinil sedaj njen obraz: danes je vedela, zakaj je takrat morala smrt mimo nje. Bila je izbrana, da reši človeka! In če se ji je ta naloga še pred nekaj minutami zdela skoraj pretežka, je sedaj vedela, da se ji mora posrečiti. Zakaj naj bi sicer Bog storil na njej prvi čudež, če bi ne hotel dovršiti z njo tudi tega, drugega?
36.
V hišici vedeževalke Nastje se je vršilo posebno zborovanje. Enooki mladič z daleč naprej štrlečo spodnjo čeljustjo in z značilnim izrazom zločinca je bil predsednik. Bil je to Filka Grjasnov, ki je po izkazu GubRoziska (kriminalna oblast) imel na vesti najmanj devet umorov, ki ga pa nikoli niso mogli prijeti. Oblečen je bil v jopič skoraj čisto damskega kroja, ki ga je pritrjeval s širokim usnjenim pasom, v katerem je tičalo močno zakrivljeno tatarsko bodalo. Na ta nož, ki je bil po njegovem prepričanju nekoč last Mamaja, je bil posebno ponosen.
"Ne, jaz sem proti!" je izjavil odločno. "Tu se sekira že bolj obnese. Glavo v luknjo na ledu, s sekiro po lobanji, in konec
je
i»
"Mislim, da bi bilo bolje v kopalnici!" je pripomnila bleda ženska, ki je imela skoraj ves obraz pokrit z ruto. Bila je ve-deževalka Nastja.
(Dalje prihodnjič)
1
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, Učno in poceni
Poskusite in prepričajte Bel
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS

PROTI VOHUNSTVU NA DANSKEM IN ŠVEDSKEM
Listi poročajo, da pripravljata danska in švedska vlada zelo stroge obrambne ukrene proti vohunski in propagandni delavnosti inozemcev. Danska vlada je že predložila parlamentu osnutek zakona o povečanju državne policije za okoli 300 mož. V danskih parlamentarnih krogih računajo, da bo parlament soglasno odobril ta zakon, ker je danska policija prav v zadnjem času odkrila celo vrsto vohunskih organizacij v službi najrazličnejših držav. Prav tako napovedujejo, da bo danska policija posvečala odslej večjo pozornost tujim emigrantom in njihovemu časopisju. Podobne ukrepe pripravlja tudi švedska vlada, ker vodijo niti nekaterih vohunskih organizacij, ki so bile v zadnjem času odkrite na Danskem, tudi na Švedsko.
V	RUMUNIJI SO ZAPRLI
SEPARATISTIČNE CERKVE
V	Rumuniji je cela vrsta raznih verskih sekt. Tudi znana sekta baptistov šteje o-krog 80.000 pripadnikov in ima preko 1000 cerkevMn mo-lilnic. Že poleti je vlada od-
Pratike
Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo
Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družitisko
Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga.
Vsak komad stane s poštnino vred
MS centov
Naročajo se od: knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
redila, da morajo vse sekte zaprositi za dovoljenje, da smejo še dalje delovati. Prošnjo mora podpisati iz vsake občine, kjer hoče imeti dotič-na sekta, cerkev ali molilnico, odnosno se zbirati k svojim obredom, najmanj 50 družinskih poglavarjev. Kakor poročajo listi, so baptisti raztreseni v zelo majhnih skupinah po vsej državi, tako da skoro nikjer ne morejo zbrati zahtevanih 50 podpisov v isti občini. Zaradi tega so imeli pri-čagovati da bo njihovo nadaljnje delovanje ustavljeno in dla bodo njihove cerkve uradno zaprte. Da bi se temu izognili, so sklenili prostovoljno zapreti svoje cerkve in molilnice ter počakati boljših časov za svoje sekto, ko jim bo morda, kakor se nadejajo, zopet omogočeno njihovo u-dejstvovanje.
Iz Jugoslavije
smo zopet dobili zalogo blaga ter posebno priporočamo:
SUHE GOBE, FINO AJDOVO IN KORUZNO MOKO, PROSENO IN AJDOVO KAŠO, JEŠPRENJ, FIŽOL, BUČNO OLJE, KNAJPO-VO IN RŽENO KAVO, itd.
ŠPANSKI ŽEFRAN v šk. po 30c in SOc. MUŠKOPLET, LORBER JAGODE, MAJERON PLEVCE, OGERSKA PAPRIKA v šk. po 25c in 40c.
KNAJPOVA ZDRAVILA, kakor KAMEL ICE, TAVŽENTROŽE, ENCJAN. LAPUH, LIPOVO CVETJE, PLJUČNIK, BEZGOVO CVETJE itd. v šk. po 25c in 40c.
MARIA CELJSKE KAPLJICE za želodec, velika stekl. $1.25. ŠVEDSKE KAPLJICE proti slabosti ter za splošno utrjevanje telesa. Velika steklenica $1.25c.
Glavno zastopstvo in edina zaloga v Ameriki svetovno-slavnega "BAHO-VEC PLANINKA" ZDRAVILNEGA ČAJA. Cena 1 šk. $1.00, 3 šk. $2 90.
Dokler bo zaloga trajala, bomo poslali z vsakim naročilom ki znaša več kakor $1.00 naš lep veliki STENSKI KOLEDAR, z naročili $2.50 ali več pa KOLEDAR in zraven še lep STARO-KRAJSKI PIPEC.
Pošljite naročilo takoj ali pišite po cenik. Dopisnica zadostuje.
STEVE MOHORKO CO.
704 SOUTH 2nd STREET, MILWAUKEE, WIS.
Slaba sapa in nečista koža
govore svetu zgodbo o notranji nesnažnosti. Zakaj bi trpeli na zaprtju in celi vrsti zla, ki temu sledi, ko se ga lahko iznebite s pravilnimi navadami pri jedi in pijači . . . Zdravniki vedno priporočajo pijte čim več in bolj čiste vode, da se popravi to stanje,' posebno dobre naravne vrelčne vode z vse-bistvenimi mineralnimi elementi. Poskusite MIAMI PARK SPRING MINERAL VODO, kraljico mineralnih voda. Telefonirajte po en zaboj danes. Tel. DEArbon 9615.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinoi*
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO In kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne obBka.
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavij« o ameriški angleščini Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mula ček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 255 strani.
CENA: Trdovezan v platno-- $1.50
Broširan mehko...........$1.25
=5
Pisano polje
J. M. Trunk
Iz Jugoslavije.
Prehrana je v Jugoslaviji menda hudo pomanjkljiva,da preti za prebivalstvo pravcata katastrofa. Ako je statistika točna, ne bo lagala. Malo zagonetna pa je le roba. Ko je prišlo do Jugoslavije, so vsaj alpski Nemci cedili sline po južnih loncih, češ. da so Slovenci padli na stran', ki 'je z maslom pomažena'. Tudi komunist, ki objavlja, kako e prav katastrofalno radi pomanjkljive prehrane zdaj v ti Jugoslaviji, prizna in o-menja, da je hrane zadosti, saj je velike količine izvažajo v lačno Nemčijo. Puzzling. Na drugi strani je poraba sladkorja malenkostna, in baje je tu razlog, da vse poka3-ljiva, pa uvažajo do 1000 vagonov sladkorja iz drugih dežel. Krompirja pride na glavo le 5 kilogramov, na Poljskem nad 900 kilogra-mov. Ali bi ne bilo tudi slabo v ti Jugoslaviji, ko bi morali — recimo sto kilogramov pojesti? Ako je slabo, je pač slabo, in vsaj zdravstveno je hudo na slabem, kar je zopet vrlo slabo. Nekje mora tičati uzrok. da je slabo. V politiki pač? Mogoče. Komunist že pri porabi vina nekaj mečka. Zadnjič sem videl dvojno statistiko: v Kamniku popijejo več kakor znašajo davki v vsi Sloveniji, in v mnogih krajih so šolski otroci pravi _ pijanci. Odkod žganjski strup za mladino? Ali teče to žganje po rekah? Ali ne stane denarja? Ce je dosti živeža, čemu se ne kupuje kruh? Ni štatistika, pa je le zapazil Amerikanec tam., da "v nedeljo vse zapijejo, kar so , si med tednom prislužili". Bo morda zopet politika kriva. Izgleda, da so prav hrvaški seljaki najboljši politiki, kakršnih ni na vsem svetu, pri prehrani bodo pa le tudi slabi in enako še drugi. Ako je politika slaba, je pač slaba, ampak 'možakar, ki ima 35
dolarjev mesečne penzij' sam, ima stanovanje, do1 za kurjavo...bi lahko kakor Bog na Francos pa opletava, ko prilomas1 cesto, ves zabuhel je i® frast. Slaba prehrana, te. Gotovo, saj komaj sto; nogah. Ampak račun v! dni kuhinji za buz zA mesečno. 45 dolarjev. 01 naj bo potem kaj pošt« pod zobe? Politika, poli'
Pri zatfnjih volitvah j! zmagala opozicija, kakof tfp^ajo vsaj, ne sedanji r« '•Jaz sem že pred volitvah mnenja, da bi bilo mord« lo dobro, ko bi opozicija; gala, ako bi naredila red. reda ne bo, če režim itf stopi, temveč večni ra^ kavs. Bomo videli. Iz g1 da celo komunistu ptf malo vroče pri zmagi o! cije in odstopu režima. # tie hočejo popolno hp1 svobodo. Ali bodo na nM zabili? Če ne, je Jugosl* konec, in to želi Hitler in čakuje Musso. Malo Vf Zato zavirajo, češ, opo? bo vse tri narode zadovo' Hrvate tudi?
-o-
Nesreča v gozdu
V ljubljansko bolnico J* pripeljan 42 letni gozdni laveč Janez Rupar iz Ki peči. Ko je podiral drevj* je nanj zrušilo težko deb*1 ?a močno poškodovalo.
Kakor vsako leto priredimo tudi letos več skupnih potovanj in izletov in sicer:
VELIKONOČNO SKUPNO PO-OVANJE bo na orjaškem brzoparni-ku QUEEN MARY 24. marca. Potniki pridejo domov 1 teden pred Veliko
nočjo.
MAJSKO SKUPNO POTOVANJE se vrši 3. maja na gigantskem brzoparniku NORMANDIE in potniki bodo doma preživeli skoro cel cvetoči maj.
PRVI SKUPNI IZLET bo na 31. maja istotako na priljubljenem brzoparniku NORMANDIE. Potniki bodo imeli slov. spremljevalca do Ljubljane.
GLAVNI LETNI IZLET se visi na 28. junija na NORMANDIE. S potniki tega izleta potuje podpisani Leo Zakrajšek, ki bo skrbel za udobno potovanje svojih potnikov ter tudi v starem kraju priredil več skupnih izletov.
Za nadalnja pojasnila o teh potovanjih in izletih, kakor tudi za potovanje ob drugem času in na drugih parnikih, se obrnite na spodaj navedeni naslov.
DENARNE POŠILJATVE
Kadar pošiljate denar v stari kraj, se obrnite na našo tvrdko, ki sedaj že 20. leto neprestano izvršuje take poši-ljatve. Naše cene so:
Za 2.45.. 4.75.. 7.00.. 11.00..
Din 100 200 300 500
21.50..........1000
42.50..........2000
105.00..........5000
Za $ 3.23..
6.30.. . 12.00.. 17.70.. 29.00.. 57.00..
Lir . 50 . 100 . 200 . 300 . 500 .1000
112.00..........2000
Cene podvržene spremembi doli ali gori. — Pri večjih zneskih dajemo so-razmeren popust.
DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Kadar rabite za stari kraj pooblastilo ali kaj sličnega, če tam pfodajate posestvo, če imate dobiti dedščino od tam, ali če imate tam kak drug važen posel, tedaj je v vašem interesu, da s& obrnete na sledeči naslov:
LEO ZAKRAJ&EK
General Travel Service, Inc. 302 East 72nd Str., New York, N. Y.
Dve novejši knjig
Nekaj stenski
KOLEDARJA za leto 1939
je nam še ostalo. \ mmmm sti, ki jih želijo 5 pišejo po nje, do^ so na roki. Koled^ pošiljamo tudi v st* domovino, ali ka®5' že kdo želi.
Stane s poštnino
kar je poslati v zn^ kah, ali gotovini \ natančen naslov. Naročila sprejem^
Knjigarna AMER. SLOVEČ
1849 West Cermak ^ CHICAGO, ILL.
SKUPNA POTOVANJA IN IZLETI
DOLENJSKA" je im*
vi knjigi, ki je izšla v lep kusni obliki. Vsebuje 244 * ni in ima zadaj še mali Ze'1* vid dolenjske pokrajine. * ga opisuje delenjske W njih lege, poda zemljesl"; sliko dolenjskih krajev, Podaja statistike o raZv dolenjskih krajev, mest i" gov. Prnaša več lepih p0'' jinskih slik. Knjiga je f informativna in stane s P1 nino vred 85 centov
"NOVO MESTO" je ] zanimivemu romanu, ki spisal g. Miran Jarc. Ki1 vsebuje 183 strani in je trdo vezana v platno. R0,( začne v dobi leta 1914. zadivjala strašna svetovna1! na. Takrat, kakor pravi P1 telj sam, ko sonca ni bilo f. ko je smeh zamrl in je vse f čakovalo nekaj strašnega • Roman -pripoveduje, kak" teklo življenje med novo^ kimi dijaki. Zelo zanimiv1 man, ki pokaže kako neka{| duše iščejo resnice, jo napo* najdejo in so vesele. Kni1 stane s poštnino $1.25c.
Naročila za obe knjigi jema Knjigarna Amerik**' Slovenec, 1849 W. Cermak11
Chicago, III. _^