Uhaja dvakrat na metec in tlccr prvi Četrtek po I. in IS. v mesecu. Cena mu |« I K 60 v na itlo, (za NemCljo 2 K 8 v, ia Ameriko In druge luje države 2 K 60 v). — Spisi in dopisi se poiiljajo: Ured-nlitva .Domoljuba*, Ljubljana, Seme-allke ulice II. 2, naroCnina, reklamacije in Jttscfatl pa: Upravnlitvu .Domoljuba* Uubljan«, Kopitarieve ulice It. 2, «•«< SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO, i In (trat I »e sprejemajo po sledetlh cenah- Enostopna petitvrsta (Jeslina.Domo-ljubove' Širine, 34 mm) stane (a enkrat 30 v te se tiska dvakrat 26 v, £e se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljen ju znaten popust — Reklamne notice navadna garmondvrsta 60 v. Čekovni promet poStno • hranllniCnep uradi ti. 824.797. — -—____________ Štev. 6. U Ljubljani, dnč16. marca 1905. Leto xvm. ni je več: - delo ali Špekulacija? V naši državi je ena tretjina ve-ih podjetij združena ali, kakor pra-mo z laškim izrazom, kartelirana. kartel se združijo fabrikantje, ali riške družbe ene vrste in se do-vore, po kateri najnižji ceni bodo odajali svoje izdelke, koliko k več-nu bodo na leto izdelali; časih tudi, ko bodo plačevali surovo blago in lavce, in še marsikaj podobnega. ~or bi prestopil dogovor, se zaveže čati veliko kazen. Tak kartel je likega pomena, ker zabrani, da se rikantje med seboj ne uničujejo, or ne pristopi k njim, ali kogar čejo sprejeti, je navadno izgubljen, i planejo po njem in ga do po-a izkonkurirajo Če je pa toliko očan, da ga ne morejo uničiti, ga podkupijo. Tako so n. pr. zdru-ni železarski fabrikantje na Nemem več let zaporedoma plačevali lgijskim in angleškim železarskim djetjem od 500.000 do 2 milijona on, da ti niso prodajali svojih že-Eniških šin in pragov nemški drvi. Država je bila potemtakem na lost in nemilost izročena temu kar-u in je morala plačevati šine in prage, kolikor so zahtevali. Na tak način so bili seveda davkoplačevavci silno tepeni. V naši državi so tudi železarski fabrikantje kartelirani. Ni čuda, da imajo grozne dobičke. Tako je n. pr. lansko leto praška železna industrijska družba plačala svojim delničarjem po trideset odstotkov čistega dobička Karteli imajo cene za svoje izdelke v rokah. Tisti, ki jih potrebujejo, trpe. Zato imamo pri nas tako velike cene za železo, sladkor, premog, petrolej. Nižje ljudstvo, v prvi vrsti kmet in delavec plačujeta predrago, da kapitalisti več zaslužijo. Pri trgovinskih pogodbah s tujimi državami se vidi, kakšen vpliv ima veliki kapital na državo. Za kmeta se skrbi v zadnji vrsti; najprej se morajo visoke carine nastaviti za fabriške izdelke; kmetovi pridelki se najmanj varujejo. Tako je mogoče, da n. pr. avstrijsko železo gre za 40—50 odstotkov cenejše na Nemško, kakor stane pri nas. Za kar pri nas plačujemo eno krono, dobi nemški državljan po 50—60 vinarjev. Na Nemškem se pa naše železo predela v razne stroje; ti prihajajo zopet črez mejo, seveda po tistih cenah, kakoršne ima železo pri nas. Tako je naš kupec dvakrat tepen. Koliko cenejši bi bili lahko kmetijski stroji, ko bi tega ne bilo! Najbolj značiven zgled v tem oziru je sladkor. Avstrijski sladkorni fabrikantje so dosegli od države, da jim je iz svojih dohodkov skozi osem let plačevala za vsakih 100 kil sladkorja, ki so ga prodali črez mejo, 4 K 30 vin. Na tuji sladkor je bila naložena velika carina. Cena sladkorju je bila povprek po 23 kron 56 vin. 100 kil; ker so dobili od države po 4 K 30 vin. nagrade, so ga lahko prodajali po 18 K 96 vin. Bilje tako po ceni, da so na Angleškem ž njim pitali prašiče. Pri nas, v Avstriji, kjer se je sladkor izdeloval, je pa stalo 100 kil povprek po 92 kron. Država je krog 160 milijonov kron za to vrgla iz žepov davkoplačevavcev v žepe sladkornih kapitalistov, da smo imeli dražji sladkor. To je sicer minulo. Zveza sladkornih fabrikantov je pa vendar tako močna, da je cena za sladkor še vedno neprimerno visoka. Tu naj se uči, kdor hoče vedeti, kaj pomenja združena moč. Opomniti moramo, da za kartele ni nobene postave. Vsako najmanjše društvo je v naši državi pod vladnim nadzorstvom. Pri nas se vlada meša tudi v Marijine družbe in svoj čas so hoteli prepovedovati celo svetinje; veliki kapitalisti so pa prosti, ko se gre za mi- lijone. Kakšen šum zažene ves svet. če se kje ustanovi kaka zadruga. Vse plane proti zvezi revnih ljudi, ki si hočejo s skupnimi močmi pomagati in ne miruje se. dokler ne uničijo njihove družbe. Kmetje so razkosani, razbiti. Kar potrebujejo, morajo vsled kapitalistiških zvez drago plačevati: kar pa prodajajo, gre pod ceno. ker se država pač briga, da ustreže kapitalistom. za kmeta pa le malo. ali nič ne skrbi. Dve stvari razvidimo iz tega: Prvič: Tudi delavsko ljudstvo, zlasti kmet. se mora združevati in z močnimi. črez celo državo prepreženimi zvezami braniti sad svojih žuljev. Drugič: Z vso silo se mora delati na to. da pade v državi in po deželah sedanji krivični volivni red. in po splošni volivni pravici dobe v državi vlado v roke tisti, kateri za vse delajo, za vse trpe. in sedaj na korist velikih bogatinov stradajo. Političen pregled. V državnem zboru. Poučno je zvedeti, koliko denarja se vrti okoli tobaka. Vsa država izpuha strašno veliko d ima v zrak. to kaze poročilo poslanca R o bič a. ki pravi, da je imela država od tobaka čistega dobička 138 milijonov K. xz 3 milijone več kakor lani. V obravnavi o vojaških novincih je govoril nt vladno zahtevo poslanec Pogačnik. Poslanec Biankini je ostro prijel avstrijsko aarnarico. ki je čisto zanemarjena, dočim sosedni italijanska, ki je naši nevarna, zelo iobro napreduje; samo letos je izdala 120 -ailijonov. Zato je potrebno, da se avstrijska pomorska mesta dcbro utrdijo. Tudi na suhem se naša država bolj »sruje preti Iuliji. ker je nastavila noTe vojaške posadke na italijanski meji v Pulju, Trstu, Gorici m drugod. Tiskovni odsek je sprejel novo postavo, da cdslej med sejami državnega ali deželnega zbora oni poslanci, ki so vredniki kakih političnih listov, ne bodo smeli biti odgovorni vredniki Zato bo moral uredništvo za tisti čas kdo drog prevzeti Minister za nauk in bogočastje vitez Hartelj je govor i o pre-osnovi učiteljišč. Tisti, ki se šolajo za učitelje. bodo hodili odslej eno leto reč v šolo; učili se bodo več stvari za Tsakdanje in gospodarsko življenje. Poslanec Žitnik je govoril o ljudskih šolah in o kregal vlado, zakaj tako zanemarja Slovence na Primorskem in Koroškem in Hrvate v Istri, da jim oe da svojih narodnih šoL Homatije na Ogrskem. Vrvenje po volitvah se še ni nič poleglo Še sedaj niso mogli sestaviti novega ministrstva. Cesar je izbral grofa Andrasija. da bi izbral ministre, a se mu ni posrečilo. Protivladna stranka, ki hoče odtrgati Ogrsko od naše Avstrije m jo napraviti samnstaln« države, zahteva, da dovoli cesar Ogrski samostojno carinsko rravico in da naj da Ogrski samostojno vojsko. Ker pa cesar tem zahtevam ne more ustreči, zato ne more dobiti ministrov, ki bi vladali v prejšnjem smislu. Zbornica se skliče v kratkem, a ne bode nič delavala, dokler ne pridejo nrnistri. Cesar je bil pripravljen privoliti Ogrom samostojno gospodarsko upravo, na noben na-č n pa ne samostojne vojske. Bati se ie, da nastane med cesarjem in Ogri razper. Tudi vsi poslanci avstrijski nasprotujejo tem ogrskim zahtevam. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Francoska državna zbornica hoče peh niti cerkev od države, da bi jo na ta način bolj zatirala. A precej je noče pebniti, ker bodo v kratkem volitve in se boji. da jim razdraženi katoličani ne bi prekrižali njih načrtov. Zato hočejo le polagoma vpeljati ta razdor. Prve dve leti nameravajo pustiti še vse pri starem, duhovnikom bi dajali polne plače in cerkve bi ostale na razpolago za božjo službo. Po tistem bi pa se poka zala ločitev tudi na zunaj. Duhovnikom bi ustavili plačo in zaprli cerkve ter jih le proti najemščini dali za službo božjo. Tako bačejo francoski ajdje po malem pripraviti ločitev cerkve od države Seveda trpi tako sovraštvo do cerkve povsod le malo časa, ko je kupa pri vrhu, poseže Bog na poseben način vmes. Turki se pripravljajo nad Bolgare. Turki pripravljajo s silno hitrico vojsko z Bolgari. Koč in dan vozijo vojne potrebščine na bolgarsko mejo. Samo v enem tednu so spravili v Monastir. kraj blizu meje, 56 topov in 30 000 pušk najnovejšega sestava Železniški vozovi stojijo vedno pripravljeni za vejaško opravo. Ka meji popravljajo vse utrdbe, da bodo pripravne za trdnjave. Vojaški novinci, ki gredo pod puško druge krati še le meseca septembra, so letos poklicani že ob tem času. Vsi oblastniki govorijo o prihodnji vojsk L Vojaške posadke so že več kot podvojene, a se odpelje vsako nee večja množica vojakov iz Carigrada. Tvornice za vojaške potrebe delajo noč in dan. da pripravijo dovolj obleke, živil, pušk u> tope v. Bolgarski bi bila v vojski velika pomoč nukedon*a usta j t. Le ial, da se vstajniki med seboj ne morejo zedioiti i poveljnik z imenom Čončev ima vp planini oboroženih in pripravljenih vse bolgarske čete združiti in udariti i • * na južno vzhodni del Makedon e. Me(j skimi in belgarskimi če'ami je nespora^ Ijenje, ker hočejo Bolgari os\ obojeno Mih donijo pridružiti Bolgarski, a Srbi delajot to, da bi postala Makedonija samostojn Srbi so doslej pred Bolgari veliko trpet ker so le ti srbski živelj zatirali, kod mogli. Zato želijo za Makedonijo samostoj nost. Kaj bi pri tem prepiru ne trpela kii čanska stvar. Kakor računaj*, bi mngljp^ slati Turška proti Bolgarom do 400 tisoi mož in 1000 topov. Ali od tth jih bo trti) mnogo tisoč za stražo železnic. Carigrji in makedonskih vstajnikov. Tako bi tur^ ne mogla postaviti v boj več nego do 2® tisoč mož. Tudi bolgarske mrči niso i manjše. Skupno štejejo okoli 380 tisoč not od katerih je večina ( borožeoih z najootej š>mi puškami in brzometnimi topovi. Ako odštejemo od tega števila one. ki bodo bo rali estati tu ali tam za stražo, moremorui, da so bolgarske in turške vojaške sile zelo enake, in bi torej ne bila nemogoča bolgarska zmaga Na Ruskem ie ni miru. Delavski nemiri v glavnem ruskem mesti Peterburgu so vzbudili mnogo hrupa po vsej državi. Ker se je bilo bati, da bi železničarji ostavili delo in bi car ne mogel vojske pošiljati v vzhodno Azijo, je železniški mi' nister zažugal, da bo vsak železničar « najvišjega do najnižjega zaprt v trimesečno ječo ako bi vstavil delo. Vendar tudi ostra napoved ni dosti izdala, tako da mnogo železničarjev kljub temu stavkalo. Kajveč nemira je v Varšavi. Stavkali so tuj-prej mašinisti po raznih tovarnah, tako jt delo počivalo tudi tam, kjer so bili delavci pri volji delati. V mnogih tovarnah so * dali pregovoriti, da so proti zboljšanim pl« čam vstopili v delo; ali ko so jim gospodarji besedo snedli, so delavci zopet vstavili del Odpovedali so dalje službo lekarniški uslu benc>, policaji itd. Žugali so brzojavni, » rinski in davčni uradniki. Bančni urada' so prosili, da jim podelijo podporo, da bi« dalje izobrazovali. Dalje so zaprli v Varša' vse šole, ki ostanejo zaprte do jeseni glavnem mestu Peterburgu je stavkalo dni še okoli 80000 mož. Na Kavka« popolna prekucija Ljudje so napadli itU^ poslopja in planili po vojakih, tako da» jih prisilili, da jih niso strašili z ognjem lusko - Japonska vojska. Vojska se Je na novo vnela. Na spomlad sta se sovražnika oživila, Že napadata drug drugega, da bi si prej gotovila zmago. Zadnjič so Rusi napadli ponce, a so bili premagani, ker je njih ge-ral imel premalo mož. Potem je bil nekaj sa mir. Ali zdaj so Japonci začeli poma-iti glavo in hočejo Ruse od vseh strani zali. Zadnji boji so bili naslednji: Dne 19. fe-uarja so napadli Japonci Habalinski prelaz, ga pa niso mogli vzeti. Prihodnji dan je 1 boj na Banzelinskem prelazu. Dne 23. so padli Japonci hrib Bereznev, a so bili od-ti; drugi dan so brib še enkrat napadli, to z vso močjo, in so prisilili Ruse, da ga zapustili. Dalje so zasedli Japonci vas inhenčm in prepodi i Ruse iz onega kraja Sankuniju. Zahodno japonsko krilo je zalo prodirati proti severnemu Jantaganu, i bi obšlo sotesko Gutulin; kljub sneženemu harju se je bil hud boj. Zvečer se je po ečilo Rusom zagnati Japonce nazaj. 26. fe-uarja so pritiskali Japonci na Dalinski elaz, kjer so bili Rusi. Rusi so se jeli nikati. Ves dan in še zvečer je metel sneg vel oster in mrzel veter, da se ni nika-or videlo. Japonci so kljub temu neprene-oma streljali. Rusom se je posrečilo odpe-ati vse zaloge s seboj. Bila je grozna noč, Djaki so korakali peš skozi visoki sneg, čni in trudni prišli do vojaške kuhinje, jer so si vzeli nekaj kosov konjskega mesa, i so ga oteli pred sovražnikom. Ali kar no tu povedali, so bile majhne praske med anjšimi vojaškimi oddelki obeh vojska. Za mi praskami pa se je pričela bitka na >ej črti. Veliki boj. Japonci so napadli Ruse na celi črti. a vsth koncih divja silen boj, ki traja sedaj i delj časa. Japonci hočejo obiti Ruse in i za hrbtom napasti ter jih tako odrezati 1 domovja. Od boja prihajajo najrazličnejša »ročila, a položaj še ni dosti spremenjen, ri Sahu imata obe vojski središče in okrog ga se sučeta zdaj sem zdaj tja. Japonski Idtlki v gorovju severovzhodno gredo proti ki Hun ho, a Rusi jih ustavljajo. Enaki >ji so na drugi strani, proti zahodu. Reke > zamrzle, tako da četam ne napnvljajo )btnih sitnosti. Med reko Hunho in želez c« na zahodni strani stoji Oku nasproti mandžunjski armadi, na severni plati » prodira N« š pomnil, kdaj si prodal kozla za kozo." »Prijatelj, ne zameri, ali se ti en kole šček v glavi prehitro vrti?" »Tebi se pa vsi ali pa nobeden! Toliko pameti imam pa še, da vem, da kozla ne molze nobeden drug kakor ti morda". Jurij se ozre na .kozla" in beseda mu zastane, ko vidi izpremembo. „Ta kozel je zacopran." „Saj vidiš, da ni kozel." »No, je pa zacoprana koza. Daj meni denar nazaj in redi sam to pošast." „Veš kaj", zrase prodajavec, „če je koza zacoprana, potem je od takrat, od kar jo imaš ti. Kupčija je bila poštena in jaz no odneham. Ce ti je všeč, veš, kje me dobiš; jaz imam dovolj. Io če rečeš še eno besedo, pa se boš hitro znajdel v luknji." Juriju je skočilo srce v hlače Tiho je v oprav čenje nekaj mrmral in hote ali ne hote sta nastopila s kozo pot. Vsakih trideset korakov seje ozrl, če se koza še ni izpre-menila v kozla. Do Grabna ni prijelo živali veselje, da bi se izpremenila. Jurij je bil že vesel, ker je mislil, da je coprnija že izgubila svojo moč. Znani gostilničar je stal na pragu in se od samega smeha prijel za trebuh, ko je ▼idel Vogljarja s kozo. — Ta je pravil, da ;e od mesarja grede zagledal to ko*o tam pri enem kmetu in toliko časa silil vanjga, da mu jo je prodal. Plačal jo je precej drago, pa mu ni nič žal, saj bo imel sedaj tako lep par. Ali bo kaj počit? - Sedaj pa že nima nobenega časa. Kaj čas, in za eno merico dd gostilničar. Res se je dal Jurij izvabiti v sobo, potem ko je privezal kozo za ograjo. Gostil ničar ja pričel z Vogljarjem živahen razgovor o živinski kupčiji — med tem pa so hlapci zopet zamenjali kozo s kozlom. Cez pol ure se je Jurij odpravljal. Ko je stopil iz veže, opazi na prvi pogled izpremembo. Divja jeza ga popade, zagrabi metlo, ki je bila v kotu veže prislonjena in skoči k kozlu: .Čakaj, ti preklicana žival, jaz ti izbijem te muhe iz glave", nameri a — kozel je hitrejši — in Jurij leži .na tleh kakor je dolg in širok. »Bog in sv. križ božji", se prime Jurij za trebuh in iznova nameri, a to pot sta pre prečila hlapca in krčmar je pričel miriti: »Ne ubij no vendar živali." »Ta je zacoprana in ima rogatega v sebi« kriči Jur. „ Peklenšček mora iz nje in če tudi crkne." „No, ne bodi no babjeveren, Jur" se smeji krčmar. ' »Na, pa ti poskusi svoje srečo... Sedaj je kozel, danes zjutraj je bila koza in jutri večer bo zopet kozel." »Sedaj sem pa res radoveden" s gostilničar . .. „Vtš kaj, daj meni' kozla""1' jaz ti dam 15 gld." 1 „Že velja", zakriči od veselja JUrij „ obema rokama seže po denar . , . 1 Ko jo je mahal Jurij po grapavi ste se mu je obraz veselo smehljal od same» dovoljnosti, da se je tako na dober mj, iznebil »obsedene" koze. Imel je na tihe« željo, da bi se koza tudi pri go>tilnifo spreminjala v druge živali: teleta, ovco, j* in nazadnje v mačka ... Gostilničar pa je zatrjeval svojim Ijud« da je bil špas sam vreden lf> g|j. j„ j, j koza za nameček ... Pepelnična sreda. Pepelnična sreda je. VeliKa cerkev je skoraj natlačeno polna; na obrazu vernik« lahko bereš, da jih je zbrala globoka res nost dneva; zdi se, da plava nrd vsemi veliki, skupna, močnoresna žalost. 11 vijolična barn mašnega plašča, skoraj otožni glasovi or$ in žalna obleka vernikov — vse to je vorilo mogočno govorico srcem vernikoi. Molče, zamišljeni in počasi so se pomikii proti obhajilni mizi, da zaslišijo strašno re« besede: »Spomni se, o človek, da si prah i) v prah se boš povrnil" .... Med dekleti, ki se vračajo od aliarja t klof i, ti pade takoj visoka, vitka ia lepi posttva v oči; črna tesnooklepajoča se obleki, pa lahno pordeli obraz z nekako skorajia-lostnim izrazom; črne nalahno skraviaK lase s sledovi pepela, ki ga je vedoma li slučajno tako obilno potresel duhovnik; roki sklenjeni, očesi pobešeni — vse to nehote potegne oči vseh nase. Vidi se, da deklet ne sliši, ne vidi, nič ne čuti, njena duša ji vtopljena v vročo molitev. »Žalostna je moja duša do smrti", sef izvije iz prsi, „a ne smrti se bojim, ampak življenja, prihodnosti. Kakor smrtni strah lefi na meni, in jaz, o moj Bog ne vem izhodi. Da bi saj umrla — to bi bila za me milost A če je tvoja volja, da živim in živim dolg« ž njim, potem mi daj vsaj to milost, da rešim svojo dušo . . Molivka je edini otrok Abramav. Ta)« bil gostilničar in je imel pod komando f« gornji konec cbširne občine. — V cerkvi že ni bil saj pa»- desetletij nič; čemu bi 1»» po cerkvah, saj kot »napreden omikanec' * potrebuje f. .. in tudi brez blagoslova t jega se dobro izfcaja. Čemu torej? Zabavo in poduk mu po.lajajo brezverski in ven sovražni listi in knjige; vajo pa zabavlj«1 in obrekovanje duhovnikov in cerkY®'.il jo je prignal Abram že tako daleč, da je mojster. Cisto nasprotna od njega je RoZ,_ lija, njegov edin otiok, prava podoba doU Abramote žene. Oče je obljubil svojega otroka edinca Itiu dobrega prijatelja, mlademu Posedovcu, i je imel do pičice njegovim enake nazore. Iladi Posedovec, Polde mu je bilo ime, je il več pri Abramu, seveda v gostilni, kakor oma in ljudje so šepetali, da je tolike rnalo-ridneiši kolikor je mlajši. OJ vojakov, ker mu kot sinu bogatega posestnika seveda i nikdar hudo godilo, se je vrnil popol-onia sprijen na duši in telesu; čudne stvari, elo temne govorice o krivi prisegi v neki očljivi stvari, so se slišale o njtmobnje-o\em prihodu . . . Rozalija se je takoj iz-oe etka izogibala vsakemu sestanku, a malo-ri.lnež jo je zasledoval in seji hlinil in silil oliko časa, dokler mu ni Rozalija nazadnje ( braz povedala, da ne mara zanj za ves vt-t. Obrnil se je na očeta in ga je res pre- 0 /oril. Ta je s surovo silo toliko časa pri-sltal na hčer in na ženo, da se je Rozalija ljubezni do svoje trpeče matere nazadnje dala. — V maju bo zaroka, tako so se dome-ili; in v septembru poroka in potem bo avezana za vse svoje življenje na človeka, aterega pri najboljši volji ne more spošto-ati, kaj še le ljubiti . . . To so bile one strašne skrbi, ki so jo 1 »rile na pepelnično jutro. Ni znala za kakšen [hod. In vendar, ko je izlila v vročo mo lev svoja čustva, postalo je srce mirno in lora je izginila Zdelo se ji je, da jo bo (šil vsemogočni v zadnjem trenotku. „Tvoja volja naj se zgodi', vdana je pustila dekle cerkev .. . Medtem pa so sedeli pri Abramu za mizo a, mladi Posedovec in še par drugih. Še »d prejšnje nezmernosti v jedi in pijači mamljeni, so pričeli pepelnično jutro s pi-čo. — „Ti bi bil pa pač lahko v cerkev šel, Abram", mčni eden, »da bi malo pobelili voje grehe, ti kosmatin ti!" Abram se je prijel za brado, pogledal v uhinjo in pomežiknil z očesom: ,0 če bi il pepel moje ta stare, potem že, in dal bi udi še za eno mašo." Vsi so se divje zasmejali. .Glej, da se poboljšaš in naredi kaj do->rih sklepov za post", pristavi drugi. .0 ja", se norčuje Abram, „to že delam. Danes zjutraj sem opravil svojo jutranjo mo-itev, in potem dejal sam sebi; veš, vsak praznik in vsako nedeljo moraš biti malo vesel, ob petkih bo dobra pečenka in krvave klobase bodo tudi dobro teknile; in svojih se-em patronov sem tudi prosil pomoči, pa naj še kdo reče, da nisem pobožen?" Ko je smeh nekoliko utihnil, praša eden: »Kateri pa so tisti tvoji patrom?" »Prvemu je ime Filaks. Veš, prekliemo e drag — 100 K — a zato pa tudi vsa- kemu rebra prerahlja, kdor hoče v mojo sobo." „Ja, to je Še le eden, kje pa je drugih šest?" praša Posedovec. Gostilničar jih postrani pogleda in malo pomežikne z cčmi: „Ti so pa v mojem revolverju, ki 1 jži na nočni omarici poleg mene; šele danes zjutraj sem streljal na to pusto pepelnico in ga iznova nabasal." Medtem je vzel Posedovec skrivoma nožno špico popra in ga vsul na plešasto glavo Abramovo. Hitro je segel ta z roko na glavo in divje zaklel. „Ne smeš biti tako hud, saj boš moral enkrat umreti", so se mu smejali drugi. „Zares, a tako hitro še ne", odvrne hitro, „in potem bi si tudi še nekaj želel." »Kaj? Duhovnika, kaj ne, kosmatinec; saj bi ga bil pa tudi potreben, ne samo enega ampak kar dveh naenkrat" „Kaj še?" zamahne Abram z roko in oči se mu divje zasvetijo: „rad bi, da bi me pokopali poleg mih de, zale punce. V družbi se lažje potuje." Samo eden — Posedovec — se je zasmejal, diugim je obtičal smeh v grlu, zdela se jim je predebela. Vstopila je Rozalija — angel med po-živinjenci in govor je dobil drug« smer — Ravno enkrat jc skončal mesec svojo pot; bilo je v sredo pred tiho nedeljo. Posedovec in eden izmud prijateljev se vračata pozno iz gostilne domov. Od Abrama sem se čuje močno, zategnjeno lajanje. „Abramov varuh patron poje", se norčuje .. . Uro pozneje je giozno donel v tiho noč strašen klic: .Gori, gori!" in otožno odmeva v tihi noči plat zvona; še na pol v spanju so kričali ljudje: „Kje gori?" .Pri Abramu na gornjem nadstropju." Kmalu je bila požarna bramba na licu mesta; a hiša je bila zgubljena. Na gorišču se je zgodilo nekaj strašnega. — Rozalija se je na vpitje: »gori, gori!" zbudila. Hiša v ognju. „Mati!" in napol oblečena skoči v sosedno sobo, kjer so ležali, jih zbudi in nese skozi dim in plamen ven na prosto „Kje so oče? Pomagajte!" in zopet se zakadi v dim in plamen in hiti proti očetovi spalnici a — Filaks brani vstop. Eden "možki hiti po kol, da bi se ubranil na pol divje živali, a Rozalija se ne zmeni za popadanje divje živali, prerine se do vrat, odpre — kar počijo trije streli drug za drugim in . .. Ko so ubili psa, je pečil še en strel. „Ne hodite v sebo; revolver se sam spro-žuje, lahko koga usmrti." Še le ko so skozi oba okna brizgali dolge časa vodo v sobo, so si upali notri. Strašna slika! Na tleh leži Rozalija zadeta od treh krogelj in v postelji zadušen... Vsi „patroni" so storili svoje; pes ni pustil v sebo, lahko bi ga bili še rešili; in revolver se je sprožil v preveliki vročini sam in zahteval najhujše žrtve ... In Abramu se je spolnila želja, pokopan je bil zraven mlade, zale punce — lastne hčerke — edinega otroka... „Ne kliči nase božje pravičnosti in jeze!" Koliko časa naj spe otroci? Iz izvestja komisije, ki je pregledala švedske šole, je razvidno, da otroci, ki niso spali, kakor zahteva zdravje, trpe za 25% odstotkov več na raznih boleznih nego drugi. Povprečno treba da spe otroci: pod 4 leti do 12 ur na noč, od 4. do 7. leta po 11 ur, od 7. do 12. leta po 10 ur, od 12. do 14. leta po 9 ur in cd 14. do 16. leta po 8 ur na noč. Samodelujoča telefonska zveza. Pred kratkim so za poizkušnjo vpeljali na Dunaju za 200 naročnikov, ki so se sami glasili, samodelujočo telefonsko zvezo po ameriškem vzorcu. Bistvo te samodelujoče telefonske zveze obstoji v tem, da morejo njeni naročniki, ne da bi jim bilo treba klicati centralo, sami stopiti v zvezo s kakim naročnikom take samodelujoče zveze. Kmet — učenjak. Prava posebnost je nek kmet po imenu Frid. Theil v Ravdi pri Arzenbergu na saksonskem Alten« burgu. Navzlic poljskemu delu, preostalo je možu še vedno toliko časa, da se je naučil sedem jezikov. Mož ima pač izvrstno nadarjenost za jezike, ker si je prisvojil kot samouk iz knjig grščino, hebrejščino, klino pis, sanskrt, hijeroglifiški jezik in arabščino in to z najboljšim uspehom. Star je 71 let in pred nekaj "tedni se je spravil tudi na angleščino. Tako se je povspel do učenja-štva v jezikih Trombetti, profesor semitskih jezikov v Bolgni, dasiravno je bil prej le brivski pomočnik. Milijonar, reven umrl. VNew-Jorku je umrl begat a skop starec 76 let, ki je vse svoje ptemoženje 8,000000 K razdelil pred smrtjo med svoje sorodnike. Dejal je, da si je vsako leto svojega življenja kaj prihranil, tudi takrat, ko je zaslužil na teden le 24 K. Pred časom je razdelil med pet otrok svoje sestre 4,000.000 K. »Spravil sem denar počasi skupaj ter ga hitro dal. Potem sem pa počakal, kako bodo z denarjem ravnali." Kakor se vidi, so sorodniki z denarjem dobro ravnali, ker jim je dal pred smrtjo še 4,000.000 K. Dejal je, da hoče reven umreti. Svoje premoženje si je pridobil pri kupčiji z žitom in živino. Akoravno pa je bil tako radodaren napram sorodnikom, se je vendar pulil za vsak krajcar s kočijaži na cesti ter je stanoval v cenenih gostilnah. Razgled po domovini. Cesar in ,Slovanska zveza*. Znano je, da je .Slovanska zveza" glasovala to pot za vojno predlogo. Ko je te dni domobrambni minister grof Wel-sersheimb poročal cesarju o sprejetju vojne predloge, mu je posebno omenil, da so Jugoslovani pokazali veliko požrtovalnost, ko so glasovali za rekrute, četudi bi p litični položaj opravičeval jih. glasovati proti. Cesar je to poročilo s posebnim zadovoljstvom in z z a -hvalo Jugoslovanom spr-jel na znanje, in grofWelsersheimb je to sporočil ^Slovanski zvezi*. Uspeh naših poslancev. Vlada je dovolila nadoljne davčne olajšave za nove sta»be v Ljubljani in na Kranjskem, za kar je vložila prošnjo na finančno uprave tudi ljubljanska občina Da se je u stvar tako ugodno rešila, je odlična zasluga naših poslancev. Takoj pri nastopu Gautschevega ministrstva je predložil ministrskemu predsedniku načelnik .Slovanske zveze" dr. Š u s t e r š i č spomenico, v kateri se je zgoraj emenjene olajšave odločno zahtevalo. Ministrski predsednik Gautsch je takoj obljubil dr. Šusteršiču, da b« po svoji moči pripomogel k ugodni rešitvi in to se je tudi zgodilo, ker je dotično predlogo vlada že predložila državnemu zboru. Katoli&ko - narodna zmaga. I: Dvora pri Žužemberku se nam piše: Dne 10. septembra 1904. izvoljeni odborniki, med katerimi ni niti en;ga liberalca, so dne 25. febr t 1. izvolili žnpanom: Mihaela Mirtiča iz Dvora, svetovalcem pa Janeza Arkarja iz Trebče vasi, Alojzija Strumbelja iz Vinko-vega vrha. Janeza Hrovata iz Dvora in Frrnceta Fabjana iz Stavče vasi. S tem je končan dveletni boj za to občino, katero je smatrala liberalna stranka za svojo nepremagljivo trdnjavo. Podeljena je župnija Smartin pri Kranju prečast. gosp. Frančišku Doli-narju, dekanu v Ribnici. Za župnika v Dolenji vasi pri Ribnici je imenovan č. g. Fr. Vrhovšek. Premeščen je čast. g. Frančišek Juvan, kapelan v St. Jerneju, na Brezovico. Čast. g. Antonujeriču, ka-pelanu na Brezovici, je dovoljena polletna pokojnina. Čast g. Berthold Bartel kapelan v Stari cerkvi pri Kočevju, je pre-' meščen za beneficiata v Radeče pri Zidanem mostu. Kapucin p. Ferdinand Stad-ler v Škofji Loki je sprejet k trapi-stom v Marianhillu v južni Afriki in je od-tel v nevicijat v Banjaluke. — Na njegovo mesto je prišel p. E r h a r d Pečar iz Gorice Čebelarski shodi bodo:;i9 marca v Kranju v gostilni .S ara pošta*. Začetek ob treh popoldne 25 maica v Zirth v gostilni g. Valentina Oblata. Začetek ob eni uri popoldne 26. marca v Logatcu v g i stilni pri .Kramarju*. Začetek ob treh popoldne. — Na teh shodih se bo govorilo o umnem čebelarstvu. Čebelarji, vzbudite se! Gorenjske novice. ° V Moravčah je priredilo katoliško uobraž. društvo 26. pr. m. in 5. sušca igri: rZamuieni vlak4' in „Zvon na Krtini", s petjem in dekbmacijami Gregorčičevih poezij: .Nevesta" in „V pepelnični noči". Prostorna društvena dvorana je bila obakrat prenapolnjena. — K zadnjemu dopisu nh moravške doline" naj še toliko dodamo, da uprav takrat, ko se je začel pri nas liberalizem, jela se je širiti med našo liberalno trladino tudi surovost in podivjanost. Pomislimo, izmed onih. ki se med nami tako arogantno ponašajo z napredkom in oliko, se predrznejo, da gredo čakat in napad Jesenicah. Nova pošta bode dobila naslov sava-Jt-senice" in se otvori 15. marca. * Občinski odbor na Jese-icah je imenoval za častne občane na-ednje gg : Jakob Aljaž, župnik na Dovjem; irij Auer, pivovarnar v Ljubljani; Franc udinek, trgovec v Kranjski gori; dr Vinko regorič, primarij v Ljubljani; Ivan Hribar, župan stol. mesta Ljubljane; Josip Pogačnik, državni in dež. poslanec v Podnartu; Franc Rant, nadučitelj v Radečah pri Zidanem mostu; Ribard Schrey, c. kr. poštar v Lescah; Avguštin Šinkovec, mestni župnik v Škofji Loki; Ludovik Stricelj, načelnik požarne brambe v Ljubljani; dr. Fr. Tominšek, odvetnik v Ljubljani; Anton Treun, trgovec na Savi pri Jesenicah; dr. Janko Vilfan, odvetnik in župan v Radovljici. * Tablioe z napisom »Na tla pljuvati je strogo prepovedano" je sklenil napraviti jeseniški občinski odbor po vseh javnih prostorih Samo če bo kaj pomagalo! * Za bolj&o razsvetljavo na cesti proti Savi bo poskrbela jeseniška občina, kakor je bilo sklenjeno v zadnji od-borovi seji. Sklep je jako umesten in naj se le naglo izvrši, zakaj ponoči hoditi v temi pri nas ni posebno varno in tudi ne prijetno, zlasti kadar so slaba pota, kakršna so sedaj, ko se taja sneg. * Pri veselioi, ki jo je priredilo jeseniško katol. delavske društvo na pustne nedeljo zvečer, se je zopet pokazalo, kako nujno potrebuje društvo večjih prostorov. Vsa dvorana je bila popolnoma polna, mnogo se jih je moralo vrniti, ker niso dobili prostora; takoj spomladi začne graditi svoj »Delavski dom". * „Pri Marijini kapelici*1 je naslov igre, ki se bo predstavljala na praznik sv. Jožefa zvečer v kat. del. društvu na Savi pri Jesenicah. Igra je zelo ganljiva; kdor hoče kaj lepega videti, naj pride. » Putshfiglnovo hišo na Savi, kjer je bilo zbirališče tukajšnjih odpadnikov in hajlovcev, je kupil g. Peter Rozman za 8000 K. Nas veseli da je prišla hiša v slovenske roke. * Promat pri jeseniški hranilnici vedno bolj raste, znamenje, da imajo ljudje zaupanje. Od novega leta do sedaj je bilo prometa do 100 000 K. Brezdvomno bo promet vedno večji. Na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil 12. februarja, kakor je poročal zadnji »Domoljub", so bili izvoljeni v načel-stvo: Jakob Ferjan, načelnik; Janez Zabu kovec, načel, namest ik; L. Baloh, J. Mežik, I. Prijatelj, Peter Rozman, A. Noč, odborniki; v nadzorstvo: Valentin Černe, N. Bernard, V. Zabret, J. Jekler, K. Višnar. O reviziji je poročal na občnem zboru revizor g Pele, ki je rekel, da je v hranilnici popolnoma vse v redu. Od novega leta naprej daje posojilnica posojila na obresti po 5%. * Umrla je na Jesenicah 5. marca Marija Zabukovec, mati tukajšnjega gospoda župnika, v 73 letu starosti. Pogreb se je slovesno vršil v torek, 7. t. m. Pokojno je spremilo k večnemu počitku šest duhovnikov in mnogo ljudstva. Vrlemu gosp. župniku ob hudi izgubi naše iskreno sožalje. * HomSke novice. Jez za homško goro je sedaj gotov. Delali so ga skoro dva meseca. Bo pa zepet treba mlinarjem in tovarnarjem poseči precej dobro v žep. Delo je vodil tesarski mojster Ravnikar iz Domžal. Pa kakor vsako večje podjetje, tako se tudi to ni izvršilo brez nesreče. Neki delavec se je pri padcu nevarno pobil. Mraz je bil silovit, pa saj so ga z rakijo greli. Predpust je minul pa brez plesa; posnemanja vredno. Prvega marca se je pri nas vršil nabor vojaških novincev. Iz treh občin so enega vzeli, žalosten sad žganjepitja. Pri nas smo začeli vstanavljati družbo treznosti. Pa ljudje nise preveč vneti za njo. V naši fari je tudi ne-katernikom začelo primanjkovati krme. Sušeč je precej po nastopu začel z repom viti. Cesta od Kamnika do Domžal je tako v slabem stanju, da bi človek mislil, da je v kakšnih hribih. Iz Poljanske doline. * Iz Malenskega vrha so orožniki dne 9. marca odvedli na ričet 25 let starega Antona Demšarja, ker se je poprijel nekega rokodelstva, ki pa je zoper sedmo Božjo zapoved. Fant je bil že trikrat kaznovan zaradi tatvine. Sedaj pa je na pustni veselici na Vovčah okradel nekega godca, ki se je 5. t. m. celo noč trudil za par nov-čičev. Hotel ga je tudi zraven še tepsti, kakor pred nedavnim časom svojega očeta. * Lepo pustno veselico smo imeli tudi v Srednji vasi. Še Andrejancev Tone ie je bil vesel. * V Gorenjem Brdu oženil seje 27. februarja obče spoštovani Jernej Krek z gospodično Marijo Jereb. Voščimo mu srečno zakonsko življenje! * Izobraževalnega dru&tva že težko čakamo v Tratarski fari. Morda v vzbujajoči pomladi vzkl,je tudi to prepotrebno društvo. Dolenjske novice. Z ribniške zemlje. f Na napačnega sta naletela te dni dva kr« šnjarja v neki gostilni v Loškem potoku Prišla sta že pozno zvečer v gostilno iskat prenočišča. Krčmar jima rad obljubi prenočišče. Da bi si pa ležišče še bolj zagotovila, hočeta se še na poseben način prikupiti gostilničarju, zato jo udarita po .farjih". Toda topot sta se pa vrezala. »Če sta pa taka", pravi jima gostilničar, »se pa le hitro poberita, odkoder sta prišla!" In kar pobrati sta morala svoje stvari in odriniti, da sta se obvarovala še kaj hujšega. Vsa čast takemu možu kot je ta naš krčmar I - * T«t«ja e =ia jir-o pr-^IL iiKO 3Z ;2}3Bai3l r—^HUKi t^ia " .jfta r::asu ra^r -ii""' cr.sa ■m?3. TaitnrjL E B in rajaii sa acam. c e -i tuii* neseca a . ^rsneiii e "Mt 3iii hknvaac jtti: mu« » 3a- ian. c ia e ai mora ^an:«-■n a -ii s aaeracv : sr^a ^Trnl Zi a t taar.; anali aci i-J najora. - P«pr«MiL I tcnm a * ss^ JE u :£sruri TTuoaau ica larsni s arčaj* : saccani: Jf i-i : m tu iiai ifcr iu rs. nclis: i5*arvT**3. •«« srenje aesEŠ: i * i x i ju:i'it ^ i th. a. e Eamisa: au^s. acs r 3mesie as. ia-en e osi r-^ae^Tc tr.m xr"eos ia loaraiacs T aonr a a e ;samia msua anaa aas nncc a e. a e nricaik rmr, f.-.raa snsnvruiaa 3ns *utJ a. nsanni i "a an Trsi annn WTie at e riz aanr-a. s" e ase IT- jttv- anra. 2 e 3rima rsc ait r*a?a >."r?JT lasai n e s -^tt*^ urna n^iia .tan oan. Zcuaik .■t. araiiap n srz=t zptmra a-a. a-,-R3 r zm. ser uza in zas^mi ic _ia= irsEEin a Kamia n lnnr^caca t.im Ksnssm. — ] n r u iz mamo ' 3as iar: gnhmn t m iuai ciusu n ?-nar jred 350. — Žal ti h i*rt. t2«Bniiuirfc ;e x TvrKa.'. ia e anrami jne r ar. » v -Eii lesotiko 'rjii-TeTe 30- •nciio «««2» • e 7n ^ 'i e. 1 uKuea a =nusca er aii^ap maš*. " * e 5 ^^ ^ T gcsr.lm rr ilu^aai nainu" e -aii » "" rTiau * ®c _ika:- * a ane: aanu iuc. ^ra ■ p. iiiar * -iv/H:. T^fti •• r-— sna KC 3fc-- a 2 ai -X. si^oi- * 11 MU miasTL n - r -s. a anao ^jfflz e * - 1; asaz. I^nmi e m. a — lamam zizz *as • s^i scr.Lun. Itaii rsp e niu leti "aisacano- tn-ains TatesBi. iar iaai ^a-rcas ptsoo .ar. 3rr: g- Ivsari! ?-jJfcTCTi; ?5 3T -iT B Blajcao. --jbts e ri sinu iaioKca. -a. s a -aask: s srtrr z nctaitac jcsnine. 7a-2TE a. mce. rs ;ik.~T'.Tircr ^'k-it- a 3Tii aitiaK gllMMI ;. •¥ rte -uk: tiosoi « T.iir 3^iasmmij 3r-auamia 10 aicrap. Cdddn«ti4 :«i<«Mj« sv. Talna 30 niKi .i a. 3it i* T-r«?nrnu. riuv^stDsi £ e 30^ ean :D. 3esia. ki jnino r^aca-n iraisi ▼ r^edaa iii 7 uia. Kan iToŠBMB isaraeii icdt-4ucie am. ka Mmc« tudi "nEai 33 ni« iee a-i!uai:eiu 3r lasa TŠmii a nsčama 13. 31 mtz k e opiin. uaaa -oai -arsioa^a: t^n nim Maiii caiih. 5 imu 3a ie ia n šok« iciaenaaneai. l****^** iam meii r l^c. Pnsara Ka e 3110 e nn a-aano ' t?i u a . icnaiaia tfora »lanzncs. Ti » e a eoS nnisnia. n a irrasniev ;e ^ ^^ ^^^ n pnnaiinsza ichamt a ioai Mtan-saa ia-la^na e an amo « n 331 t 1;bmc:L ^ natrijem 1D ^ B 3110 53TOVO 3T3V rc ^ as w lrnmc: »C 3* -nanAiin iberumm iraaurea n i.-aiL. -cjn J'- M»ru ir- } msn. t. aro c:. .e ia e sia; 30 eau ilo in ^ria :n o^J T-ja ia a-up sna 3» - cng trna. -Hia so mjaaaiii *aai : : t loitsri »iai ti^tnia^ i §>i ; ll""3 atamiau irsasai« a t^z ua i-'.-uii«. .-a m ia .e pnioc . • in c je imen i i*3iim 311^.a a-ig-m ataa cai nma»aik^ .aa. m,. U3 3» zrai^u;e;n. a a ie: ui aara a s;ra.a-^agj tir ia 3«:it3caiišca. itiaair . ::;ua«;J|| inar 3» an aoustii "ianaK u:jiac t|T 3naai ia an^n uuran a "-#r ltsh :srni mi er. 3ač si misiiL nu ® muc: losamu * i.ismia . .:r.«n»i mi. icseaaa : iberaic. a :. i-iam. iuiiiiriuu fiapncu a^rs.. ^iti iciim. " Zlato ra I j I" esr. ViikiaT "_j»*Bn a : -r:n Lirama a -ca 30 3rii.i: • 1 anunme. - e ZH^cu.a ie e 'is 3r ;.aaa Ij iCia: « aic: 'Te 3»3i:e r. enu. ?'ačai: w iC ixč r s a e 3riir±u aau _~:caTH asa; Triat ie icrrai aar. Ztte 1". var 3i:mc :o 1 r alo iacmj tsame 3vQ8Šbb i a ivatca. -Cb »Tajfciai rasu iir- - » *1 t nema ~>e .e 3iio jrsnaac" a _ ea«. tia; sritnnasi Ktaa T s n 31««^: ~ia:agnn. Kk.:c aiJ rasn^' n wra. tir ie 3«: 3»neai aianm iir*a 3iai~ a n acrron 3»3c ca. ie z ^ srmt e a ni a-: ušsnii rT-cs" 1 «t aaaaii a rsn* Krm - Lap« khaex iumt< itfanics*' 3noai e r^iu ir.'» c c 1 turni ansa;; ec ld jraprr:-^ a :-€♦: L »scs rapmka * »einiiia Trot jen: ujtiisii: aa;aai ensnima ie jn-' Tunusn: rcn w inrazu ie nu e ttceiu. a « pa* adu^fiijtat va rpnšamc. mM .*1 a asnma. ^^ m -r "sa3** r^ni tra^. l,ua;e 3uai. ajji: e »• 7«ei: kstiemo irr«J. iesai ^ . e iai a aiih 4CC i. Ii n ^^ ?- as ie esjuii iaii 1 aufcan io r.idii hušl at;jr? a im e atre^ai: aanSi- 3TMP [upu od našega gaspuda to srno, a dobru ■ em jo prodau unmu gaspudu, k' so b'li prej a fajmoštra v Strugah, Vesev sem, da sem o dau v tako dobre roke. Zivjo srna!" [ivjo — Hribarček! so mu zaklicali pivci. Jož je bil kaj vesel in veseli so bili ž njim (lemenci, ker je zrastla tu tako velika srna a 420 K. Litijske novice. f Zagorske novice. V St Urhu logrešajo rudarjevo ženo FrančiŠko Bajda. tekla je, da se bo umorila. Po nekem hiš-lem prepiru je odšla z doma. Doslej je še liso našli. — Zemlja se je zopet začela po-edati na okrajno cesto pri Zagorju. — Nepoboljšljiva tatica je Zefa Medved, rojena v Eagorju. Že pet let je presedela v zaporu Bdi tatvine. 17. februarja je spet vkradla Uariji Baloh v Kolodvorskih ulicah v Ljub-jani 10 kron in nekaj blaga. Dobila je zato [5 mesecev ječe. Prav prileglo se ji bo. — 12. marca (v nedeljo popoldne) se je otvo-rila v hiši g. Grčarja nova posojilnica po rajfajznevem sestavu. Namenjena bo za tele [raje: Zagorje, Polšnik, Št. Lambert, Sveto 5oro, Čemšenik in Sv. Planino. f Smartinske novice. 26. febr. ii je zlomila roko Kokalj eva mati iz Za-[orice. Njen sin je vzel brez dovoljenja har-noniko in hetel iti na Brunčekovo vohcet. dati mu je branila in šla za njim, a pri em tako nesrečno padla, da si je zlomila roko. Otroci, poslušajte starše! — »Narodu* kratek odgovor. „Narod" pravi, da je „Do-poljub* v zadnji številki lagal in obreko-jral; a vsa fara ve, da je resnico poročal in le premalo povedal. „Domoljub" je poročal d samo eni dami, da ni šla v cerkev, a ko »o začeli spraševati, katera je tista, se jih |e dobile naenkrat več, da niso bile. »Narod" dotično damo izgovarja s tem, da maše »o v cerkvi vsak dan, veselice pa ne. Proti iakim izgovorom je vsaka beseda odveč, b. pisatelj — ali — ica, katekizem v roke, [iruzega ne moremo svetovati! Vprašuje tudi, »kaj ničesar ne pove »Domoljub" o tisti Marijini devici iz Šmartn? ki je sedaj v uknji pri deželnem sodišču radi goljufije. Ia to odgovorimo: 1,) bo povedal (glej norico iz Štange); prej ni mogel, ker ne izhaja rsak dan; 2.) vse Šmartno ve, da dotična ii iz Šmartna, ampak iz Štange; 3) vsak epec lahko ve, da šmartinska Marijina družba ne more biti odgovorna za tuje ljudi; I) nam ni znano, ali je bila dotična punca iploh kdaj v Marijini družbi. To naj „Na-'ed" preiskuje! — 9. marca so na Libergi »okopali vrlo ženo Franco Sirk, ki zapušča >et malih otročičev. f Duhovske zadeve. G. župnik Iterhevšek v Svibnem je dobil župnijo Do-enjovas pri Ribnici. G. radeški župnik Za- gorjan je vložil prošnjo za stalni pokoj. — V Radeče pride kot beneficijat gosp. kaplan Bertold Bartel iz Stare Cerkve pri Kočevju. f Prežganje — Šmartno. Gospodični učiteljici na Prežganji prijateljski svetujemo, naj opusti svoje obiske in pohode v Šmartno, da se ji kaj ne primeri. Pri nas doslej še ni te navade, da bi dekleta hodile k fantom v vas. Ste razumeli?! f Litijske novice. Klavsrn je bil shod očka Mihatov v nedeljo (5. marca) v goslilni »na pošti". Čakali so in čakali, da so 30 kalinov pričakali, potem so oča Cobal pridigali, a po glavi mu je vedno brenčal »Slovenec" in pa litijski pek gosp. Oroslav Bric. Izvrstno mu je odgovarjal mladenič Ablauf, ki ga je spretno pobijal. Tega pa Miha niso vajeni, zato so rekli, da se jim mudi na „cug" in so srečno odšli. Vi, delavci pa napravite si sami strokovne društvo brez bogatega Cobala, ki v Zagorju | r ^^BPTS, s;.,. Kardinal Merry del Val. hišo zida iz same — revščine! — »Slovenec" se prodaja pri g. Bricu. Možje, kupite lahko za en groš novic en koš! f Iz Stange. Trgovski pomočnik Ivan Potrebin je služil na raznih krajih. Slednjič je prišel v šmartne in je izročil Mariji Koprivnik iz Štange, ko je šla v Ljubljano, hranilno knjižico, kjer je bile 310 K in ji je dal še 100 kron, naj jih vloži. Bila je v Ljubljani, a v Šmartno je ni bilo več. Policija jo je začela zasledovati in 23. februarja jo je dobil policijski nadstražnik Jakob Podreberšek v kolodverskih ulicah. Knjižica je bila še nedotaknjena, a 100 krone je bila že zalumpala. f V Radečah pri Zidanem mostu je bila velika slovesnost 26. febr., ko se je trg prvikrat slovesne in krasno električne razsvetlil. Sedaj je naš trg prišel v vrsto na prednih krajev. Električna razsvetljava prav izvrstno deluje in jasno sveti. f V St. Lambertu prosijo, kakor je poročal že zadnji „Domoljub", če hoče biti kdo za botra novoustanovljenemu iz- obraževalnemu društvu. Da bo za botra vpisan, mu ni treba druzega, kot da pošlje društvu kake knjige v dar. Iz raznih krajev Dolenjske. f Županstvo na Veliki Loki je prosilo novomeško c. kr. okr. glavarstvo, naj di nekaterim posestnikom pravice streljati vrane, ker iste narede toliko škode, da morajo nekateri ljudje celo stradati zato. Ia kaj je storilo c. kr. okrajno glavarstvo? Dovolilo je vrane streljati nekaterim posestnikom, a to le od 1. do 20. marca; pa še teh 20 dni je odstriglo s tem, da je dotično dovoljenje županstvu doposlalo 4. marca. To se pravi iz ubogega kmeta se norčevati Vrane nam delajo škodo celo leto, posebno' pa jeseni na koruzi, ne pa samo 20 dni. Stveda, gospodi je divjačina pri srcu in Bog varuj, da bi se kakemu zajčku dlaka skrivila — korist kmeta jej je pa deveta briga. Notranjske novice. — Konja in voz ukradel. Viktor Vitez, iz Smerdja pri Postojni doma, je služil za kočijaža pri Francetu Stefančiču v Škednju pri Trstu. Dae 21. februarja je zapustil službo in odpeljal konja in voz v skupni vrednosti 310 K. Vitez pravi, da je prazni voz pustil na cesti, konja je pa predal. Viteza so orožniki prijeli kot postopača in ga izročili okr. sodišču v II. Bistrici. — Tatvina na železnici. Dne 6. t m. peljal se je A. Zore iz Polh. Gradca s ponočnim vlakom v Trst. Med potjo sle-kel je suknjo, v kateri je imel večjo vsot« denarja, ter šel na klozet. Ke je v Trstu zajtrkoval, speznal je, da mu je denarnica ukradena. Zastavil je svej zakonski prstan ter se odpeljal s prihodnjim vlakom nazaj. — Saj smo vedeli, da gospodarski in mlekarski list „N o t r a n j e c" ne bo mogel živeti, da ne bi udrihal po mežnarjib, kaplanih in škofih. O tem nas prepričuje „Notranjčeva" peta številka. — Le po njih, „Notranj ec"! Ti ja nujno spadajo k mlekarstvu in gospodarstvu. Samo tega nikar ne misli, da je dober mlekar in dober gospodar le tisti, ki čez škofe, kaplane in mež-narje zabavlja! — Skof pošilja k nam duhovnike, ki nimajo za Notranjce nobenega srca. Na ta velik udarec čez našega škofa in našo duhovščino moremo „ No t ranj cu " reči le to le. Ko bi hoteli notranjske duhovnike razvrstiti po vrednosti pa bi Se prepričali, da ima tudi najslabejši duhovnik več srca za ljudstvo, kot vsi liberalci. Kot dokaz naj služi dejstvo, da se vsi vplivni liberalci bogatini. Od kod so pa dobili bogastvo, ako ne od ljudstva? Ta dokaz naj služi za sedaj; ako bomo pa brali Še enake neslanosti, pokazali bomo, kakšno srce imajo notranjski liberalci do ljudstva. Seveda, tedaj bomo morali zadeti osebe. — g,Domoljub" zabavlja kar more čez zaslužne učitelje, pravi ,N o t r a n j e c." To je grd* laž, katero bedo „D o m o 1 j u b o v iu bravci prav lahko uvideli. Nasprotno! ,D o m o 1 j u b* spoštuje in visoko ceni res zaslužne učitelje. Rečemo pa to-le: Ko bi hotel „D o m o 1 j u b" pisati o učiteljih in njihovem življenju, prišle bi na dan stvari, katerih bi se učitelji, tudi taki, ki so na glasu, da so zaslužni, ne veselili — Šolskim nalogam so prav zelo podobni nekateri članki v „N o tr a nj-c utt. To nas skoraj utrjuje v domnevanju, kdo udriha po škofu in duhovnikih. Še nekaj časa bomo čakali, potem borne pa iz\ajali posledice. Bomo videli, kdo se bo poslednji smejal! — Dr. Tavčar - redek govornik. Tako je priznal .N o t r a n j e c". Hvala vam, liberalci, za to priznanje! In mož, ki samo s tem vzbudi zanimanje, ker je redek govornik, ta je vaš voditelj. Mi vam pa še nekaj povemo. Glejte, tudi sedaj bi ne bil še govoril, ko bi se ne bile njemu hlače tresle. Tako mož dela z a I ljudstvo, kadar se gre za njegovo osebo. — „Notranjec" IOOO naročnikov I Kakor agent, ki priporoča svoje robo s tem, koliko jih kupuje njegovo blago, tako dela ,Notranjec*. Takemu agentu pa navadno pokažemo vrata, kar bodo poštenjaki storili tudi agentu — Notranjcu. Agent pa tudi pove, kdo kupuje njegovo blago. Radovedni smo, če bo „N o t r a n j e c" naštel tudi svoje naročnike. Si ne upa! — 1000 naročnikov imate I Ljudje božji! Nikar se ne norčujte tako iz svojih bravcev! Da, 1000 „N o t r a n j ca" se tiska, kako malo je pa plačujočih naročnikov, te kaže vaša agitacija in vaši skrbni obrazi. Saj v vsakem „Notranj-cu" beremo dolge litanije, ki se končajo v jokajoči klic: Notranjci, berite, naročajte in širite svoj list! — Oglasi v „Domoljubu(( niso všeč .Notranjcu". Pravi, da so: 1.) n e-slovenski, 2.) n e k a t o 1 i š k i, 3.) n e-domači. Nato odgovarjamo: Da so No-t r a n j č e v i oglasi pristne slovenski, dokazujejo imena tistih tvrdk, ki inserirajo. Ko bi pa N o t r a n j č e v urednik prav pisal svoje ime. pisati bi moral Schaber.— V »Notranjcu" so oglasi vsi domači, ker so inserentje, kakor kažejo imena vsi pristni Slovenci. — Notranjec ima samo katoliške inserate, ker je vsak libe- ralec - najboljši katoličan. - S cer bi bilo pa zanimivo preiskati, kam izgine več notranjskih trdo prisluženih grošev: ali v blagajne tvrdk, katerih inserate prinaša „No tranjec", ali onih, ki inserirajo v »Domoljubu". Toda ni treba; saj je očividno, da i reži iz BNotranjca" sama gola zavist, ker i ima »Domoljub" dosti inseratov. „l)omoljub" j nasproti pri-ošči jih „Notranjcu* toliko, da mu ne bo treba z nobenimi drugimi neslanostmi j dolgočasiti Notianjcev, kot s priporočenjem domače liberalne robe. - Iz Kneiaka. Čudno v resnici je vedenje g. župana Karola Cesnika, naduči-telja v Knežaku. Od njegove strani nabralo se je 1. marca, — ko je bila volitev v pod-občini Koritnice — okrog 15 mož v obširni vasi Knežak. Zakaj ? Zato, ker so mislili v podobčini Koritnici strmoglaviti tako ugled nega moža, kakor je g Jernej Sedmak iz Koritnice št. 51., ki vendar uživa zaupanje cele vasi, katera šteje do 60 h. številk — razun dveh celih mož. Seveda ni šlo. — Čudno se je tudi g. župan obnašal 2. marca, ko je bila volitev v podobčini Knežak. Vidno je bil razburjen, k je videl nasproti stati do 150 mež iz vasi. A volitev je bila ustavljena, in to je g. župan skrival do zadnje ure, čeprav je dobil od glavarstva brzojavko že prejšnji dan opoldne. In g. župan se je iz teh vo livcev celo norčeval! Res, res — Bog se usmili — tako pišejo v „Narodu" — po stbno županove hiše, katere se ljudstvo v teh dnevih tako izcgiblje, čeprav brani v sebi prodajalnico in gostilnico. Iz Idrije in okolice. — Obrtno-nadaljevalna šola v Idriji ima od deželne vlade potrjen po slovnik. O delovanju šolskega odseka ta poslovnik govori: Šolskemu odseku je poverjeno nadziranje in gospodarska uprava te šole (§ 4.); šolski odsek ima skrb za učila in učne pripomočke (§ 10.); izpre-memba tega poslovnika in učnega načrta je stvar ministerstva, oziroma c. kr. deželne vlade (§ 18.). Toda za vse to odsek prav nezadostno skrbi; odpravil pa je popolnoma samovoljno verouk, ki je sprejet med učne predmete. Vidi se pa, da možje v odseku zastopajo bolj svoje mnenje, kot mnenje tistih, ki so jih spravili v odsek. Pri mojstrih je krožila pola, ki je imela zgoraj pisano: Glede na to, da je šolski odsek v obrtno nadaljevalni šoli svojevoljno odpravil verouk, iz javljamo, da se mi skladamo s prvotno sprejetim načrtom, se ne strinjamo s tem, da je odsek proti sklepu obč. odbora in proti po-trjenju dež. šol. sveta odpravil verouk, in zahtevamo za svoje vajence tudi verouk. To potrjujejo lastnoročni podpisi: Fr. D i d i č (sedlar in načelnik rokodelske, krčmarske in mesarske zadruge); Fr. Goli (trgovec in načelnik trgovske zadruge); Val Tre. ven, Ferd. Gostiša, Iv. Lapajne Andr. C o r n, Leopold Brus, Mar. La. pa j ne, Frančiška Lapajne, Antonij« M a k u c , Kat. Vončina, Mar. Trat-ni k, Mar. Se de j, (trgovci); Iv. Turk, Fr. Loj k, Jos. Dežela, (peki); Mih! Tratnik, Jos. Kogej (mizarja); Franc Kos (kavarnar); H. Kos (mesar); lgnac T r e v e n (kovač); Fr. M a j n i k (knjigovez); Ferd. Š k raba (urar); Iv. Moravec (ključavničar); Jos. Šinkovec, Iv. Je. r e b (brivca); Lovro B r u m e n (klobučarj; Fr. Gabrovšek (strojar); Mar Jereb (barvarica); Iv. Kovačič, Iv. Lapajne (krojača); Jan. Vidmar, Jan. Bratina, Iv. Vidmar, Jos. Kerševan, Franc Plesničar, Leop. Štros (čevljarji). Ti vedo ceniti potrebo krščanskega nauka. Podpis so odrekli: Ant. Jelene, Valentin Lapajne, Fr. Mlakar (trgovci); Alojz V e n k o (brivec); Jos. R u p n i k (strojar); Ign. Rihar (čevljar); Fr. Makovii (dimnikar); Fr. C i n i b u r k (knjigovez); Fr Kavčič (kavarnar); žena čevljarja Josipa V o v k a. Ti se boje, da bi se njih vajenci učili krščanskega nauka. Zapisali smo oboje, da jih poznate in se veste ravnati. Ljudje v našem mestu pa ugibljejo, zakaj jim ravno verouk tako nasprotje dela Saj deset božjih zapovedi ne škoduje nobenemu, ali je pa kaka zapoved trn v peti kateremu članu v odseku? — Iz Črnivrha nad Idrijo. Po naših hribih je zapadlo nad dva metra snega. Že deset let ne pomnimo tako hude zime. — 19. m. m. je imelo naše .Kat. izobraževalno društvo® veselico. Na veliko jezo liberalcev je bila udeležba obilna. Iz vipavske doline. — Letošnja zima. Nismo še kmalu imeli tako hude zime, kot je bila letošnja. Snega sicer nismo dobili mnogo, pač pa je bile dosti burje in mraza ter skrajno pustega in strupenega vremena. Ni torej čuda, če se je naselila tudi pri nas prijateljica strupenih vremen — nadležna hripa, ki je obiskala za dalj ali manj časa skoraj slednjo vipavsko hišo. Kašljali in hrkali in poltgali smo, da je bilo veselje, pa ne za nas, ampak za zdravnika in apotekarja, ki sta imela letošnja zimo pač veliko posla in truda. Tako bolan pa vendar nihče ni bil, da bi bil moral iti v naš vipavski špital, ki že štiri leta stoji, pa še niso nrbenega bolnika v njem -operirali. Pač pa operirajo liberalci že dolgo časa špital sam, pa ga kar ne morejo tolik« ozdraviti, da bi si kdo upal vdnj. — Duga leta so že o svečnici cveteli mandeljni P" nas, letos pa je še sedaj vse pusto in mrtvo, samo trobent>ce trobentajo po osojnih krajih in kličejo po pomladi. Bog le daj, da bi skoraj prišla pomlad bdokrila, ki bo zapodila z Vipavskega nadležno hripo in nam odvzela dušno in telesno moro, ki nas tare že toliko časa. Drobtine. Pravo ljudsko domače sredstvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne b FKAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuie celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imaio v zalogi vse Itkarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in le'a branimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431D b 7-1 Največji premogovnik na svetu ? Ruski potovalec O I e n i n , ki je pred kratkim obiskal pokrajine ob reki Leni v bližini Jakutska meni, kakor je naznanil carski ^eogn-flčni družbi v Peter-burgu, da je ondi odkril največji premogovnik sveta. Ondi se ne nahaja le premog, amp k v izobilju je tudi bakra in drugih kovin. Ruda leži ondi kar na površju zemlje. 1 Rajfajženovke. Tedaj Rajfajzenovo posojilnico hočete osnovati pri vas, da bo mogel dobiti kmet ali obrtnik, ako v naglici potrebuje denarja, posojilo, za katero mu bo plačevati le majhne obresti? Oče Rajfajzen je osnoval take po sojilnice v Porenju; tam so cvetele in danes posluje ne samo po nemških deželah, ampak tudi po slovenski domovini na stotine takih posojilnic. Da, moj ljubi oča Svederc, vse to je istina. Lepe so te posojilnice, zelo lepe in veliko, veliko dobrega so storile in še store v krajih, kjer poslujejo v duhu nepozabnega Rajfajzena. Oče Rajfajzen je umrl in počiva v hladni gomili, toda njegovo delo gre mirno in varno naprej. Ko je vpeljal Rajfajzen te posojilnice, je hotel preskrbeti kmetom denarja proti majhnim obrestim in malim odplačilom; hotel je tam, kjer bi vtegnil dober gospodar z nekoliko več denarjem pošteno zaslužiti, ravao tako pri ljudeh, k katerim se je naselila nesreča: tu je hotel pomagati, hotel je obvarovati kmetovalce, da bi jim ne bilo treba iskati denarja pri oderuhih, hotel jih je rešiti prisilne prodaje živine, žita, zemlje itd. pod vsako ceno. Dalje naj bi te posojilnice zbirale male denarne zneske, ki leže v omari ali v posteljni slamnici skriti po vaseh, da se tako dobi denar posojila potrebnim. Ra fajzenovke imajo biti »hranilnice in posojilnice". Toda k tem posojilnicam ne sme imeti vstop vsakdo in če bi dal tudi (opolno varnost; denar teh zavodov naj ima le značaj podpore in pomoči, bo naj r«.š lni angelj v sili, tolažba slabim. Zato si odborniki dobro oglejte popreje moža od glave do peta, predno ga vsprejmete za uda. Naj vam ponuja še tolikšno varnost, on ne dobi denarja, ako ni tudi osebno mož, kateremu bi radi zaupali denar tudi brez poroštva, katero morate zahievati samo zato, ker .pravila" tako zahtevajo. Osebni krtdit mora odločevati, stvarni kredit se vpoštevaj žele v drugi vrsti. Po večini posojilnic odločuje žalibog samo stvarni kredit za dovolitev posojila in ako tega manjka, zadostuje porok. Denar dobi vsakdo, ki se more sk*zati z zadostnim poroštvom in odbor se nič ne vpraša: Čemu pa bo prosilec rabil denat ? Morebiti za pust ali žegnanje ali da si kupi lepega konja za v koleselj, ali da poplača lahkomišljene dolgove itd. Denar se molče izplača. Vseeno je, ali izposojevalec pridno dela ali postopa; ali zgodaj vstaja ali dolgo leži; ali svoje polje obdeluje o pravem času, pravilno in dobro ali pa ga pusti v grmovji in plevelu; ali svojo živino lepo glešta, krmi, snaži ali pa jo pusti v blatu hlevskem pri nezadostni krmi in surovo ravna ž njo; je-li živi za svojo domačijo, ali pa sedi na vse zgodaj in še pozno zvečer v gostilni; nič se ne vpraša, ali so njegovi otroci zvečer doma, kjer zapisujejo, kaj se je godilo v gospodarstvu čez dan in poračunavajo, ali bero dobro strokovno knjigo ali pošten slovenski časnik ali pa morebiti mlatijo fantini njegovi kvarte in vlečejo špirit vase. Denar se dovoli, poroštvo je v redi, oče Svedrec! — Ali taki izposojevalci potem čisto nič ne mislijo na lastno samopomoč. A zdaj je stvar lahka, pravijo, če rabimo denarja, gremo v posojilnico in stvar je poravnana! Po vaseh so nastale posojilnice, po mestih jih je vse polno, denar je lahko dobiti in ga tudi — zlahka jemljo. V prejšnjih časih je pomagal Tomaž Boštjanu in tuintam se še danes tako godi. Marsikje je še zdaj tako, prisluženi vinar se varno dene na stran in jaz, oče Svedrec, poznam še nekaj vasi, kjer tako ravnajo. Marsikje pa je drugače. Zapravljivost se je vgnjezdila in mnog gospodar, ki je preje vozaril z dvemi pari volov, si izposoja danes za sol in kavo. Ko odrasejo otroci, se bo že na bolje obrnilo, se tolažijo. Mož pade v kremplje oderuhov ali posojilnic, ki ne delujejo v smislu Rajfajzenovem in — je zgubljen. Zdaj kolne in se jezi nad goljufijo in sleparijo, uda se nazadnje žganju, vse je pri kraji, družina je obubožana in uničena. Očeta Rajfajzena vrhovno načelo je bilo: D^nar dobi samo mož, ki ga je vreden. Ia: Samo oni gospodar dobi denar, ki ga prav porabi. jaz, oče Svedrec, sem ves navdušen in grem skozi ogenj za Rajfajzenove posojilnice, toda pri tem sem pa zato, da se strogo držite tudi njihovih načel. Oče Rajfajzen je hotel ustvariti s svojimi posojilnicami nravno krepko, pridno ljudstvo, ki bi nazadnje posojilnic sploh ne potrebovalo ne. Ako imate v domači župniji že posojilnico, naj vam vendar pri občnem zboru načelnik ali tajnik razloži glavne točke pravil; če pa posojilnice, in sicer rajfajženovke, še nimate v fari, boste izvršili veliko, slavno delo, ako ja ustanovite in prav vodite. Rajfajzenove posojilnice so rešile cele okraje oderuhov, ustvarile solidne razmere in omogočile mirno gospodarsko življenje brez vednega strahu pred oderuškimi zvijačami. Gotovo, oče Svedrec, v vsaki fari brez izjeme, (le če sta dve prav majhni lahko skupno) bi morali takoj pričeti z ustanovitvijo posojilnice. Ne čakajte poletne vročine, tedaj se človek le prerad poleni, sedanji čas je pravo vreme za take reči! Kar gre drugje, pojde tudi pri vas. Taka posojilnica je pomoč posameznikom in celoti. Fr. P. Tržne cene. Semena 1 Domača detelja novo blago K 60-— do K 62- — ; nemška detelja (lucerna) K 110- - do K 115'—; gorenjska repa K -•— do K -•—; lanenoseme, domače ozimno K 11 50 do K12'—■; konopno seme K — •- do K — —; kuminovo seme K —•— do K ——. Fižoli Rudeči ribniški K 13 50 do K14 -; rudefii Hrvat K 12 50 do K 13 —; prepeličar (koks) K 14 - do K 14-50. (Vse cene semen in fl-iola veljajo sa 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj in sicer novo blago.) Krompir 80 kg K 4'—. Suhe Sešpljei v dimu sušene K - •—doK—— u „ brez dima sušene K18'—do K19'— Orehi domači: K 13"- do K 14-— Ježice nove: K 6'— do K 6-26 Med s čebelami: po K 37'— do K 38 50 a a 50 kg. Kože. Goveje, težke nad 40 kg po K 60 — do K 52--„ težke od 30 do 40 kg „ „ 44-— „ „ lahke 44-. 42-— 46--. (Te cene veljajo ta 50 kg in sicer ga koie is delane po tukajšnjih običajih g rogovi vred.) Bikove kože po K —'70 za kg. Telečje kože: K — 65 za kg. Kozličeve kožice po K 125 do K 1-30 za kg. Svinjske kože: Ciste brez napak K 40 — Druge vrste K —-28 do K - -30 za kg. Kože lisic po K IV— do K 12- „ kun belic „ „ 30-— „ „ 31-„ f rumenic „ „ 36-— . „ 38-, dihurjev „ „ 6 — , , 6'50 „ vidr „ „24— „ „ 25 - Kože zajcev po K 50-— do K —•— za 100 k m. Pepelika (potošl) po K 32 — za 60 kg. Žito. (Tržne cene za mesec marec. Veljajo za trgovce, ki kupujejo blago po teh oenah. Vse cene so zaračunane za 100 kg, blago postavljeno v Ljubljani. Za drobno prodajo pa veljajo ceno po pogodbi.) Ogrska pšenica K 22-50; hrvatska K 2120; kranjska K 21-20; rž K 18'00; ajda K 18 25; ječmen K 17 00; proso K 18-70; koruza (ame-rikanska) K 16-40; činkvantin K 19 00; oves (domači) K 1620; oves ogrski K 17 50; oves hrvatski K 16 20. Za jmeli in Mli čas. Nekaj vendar. Gospa kmetici: „Tukaj na kmetih mora biti vendar dolg čas, saj ni nikoli nič posebnega!" — Kmetica: „Gospa, Vi se motite! Saj smo ravno lani opazovali, kako je mesec mrknil!" V šoli. „Karol, kdaj se je začela sedemletna vojska?" — .Če mi poveste, kdaj se je končala, pa Vam precej izračunim!" Častnik: Kako bi ti, Janez Cilšajba, napravil top?1 Cilšajba: „Dobil bi okroglo luknjo in okrog nalil jekla." rKako bi pa dobil okroglo luknjo?" .Kolač bi kupil in ga okrog snedel". — Mati: (sinu, ki odhaja ves navdušen k vojakom) Janez, to te prosim, saj vojske nikar ne napravi!* Gost: ,Za božjo voljo, v mojem pivu je utonila muha." Gostilničar: .Pomislite, v vsak kozarec pa res ne morem dejati še rešilnega čolna". — On: „Ti, slišiš?" Ona: .Kaj pa je?" .Vidiš mojo nogovico?* .Vidim, saj si že včeraj kazal, da je raztrgana" .Seveda, pa včeraj je bila raztrgana na levi, danes je pa na desni nogi." — Gospa: ,Zakaj pa takoj ne prideš, ko pozvonim ?" Dekla. .Prvič in drugič nisem slišala, ko ste zvonili, ampak šele tretjič.* Prva gospodinja: ,Ti si mi pa res izvrstno deklo priporočila. Rekla si, da Sivanke ne vkrade, meni je pa že več srebrnih žlic izmaknila." — Druga gospodinja: ,No vidiš, šivanke pa le ni vkradla." A : ,Ali je žena doma?' B.: „Ni je ne." A.: ,Kje pa je?" B.: Pred dvema urama je šla za pet minut k sosedu." Skrivalnica. Kje je hribolazec? Besedni uganki. Kdor jih prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo. i. Ni potomec Abrahamov, niti Izraelov sin; vendar le obrezo nosi, nosi — a brez bolečin. Kadar že dobi obrezo, ne preliva nič krvi, nikdar se ti ne zajoče, nikdar se ne zasolzi. In kako li? - -Saj ni človek, saj ni niti živa stvar, — vendar pa v človeških rokah vidiš lahko jo vsekdar. II. Postavo mojo si poglej! Če nisem kakor konj, povej! Noge poglej, život, glavo: — Res, konjsko moje je telo. — A konj še nisem, dragi mi. Kako se meni pač veli ? Kdor zadnjo črko izpusti, pri igri znano stvar dobi. A znana v igri ni samo, ( pozna jo .Domoljub" celo, kadar nagrade vam deli. — Kako se nje ime glasi ? Reiitev besednih ugank v zadnOevilki: i. Marl-bor, II. Mučenec—učenec. Nagrado — Didonov Jezus Kristus — je dobila: Marija Podboj, Adamovo, p. Vel. Lašče. Rešitev zastavice: Zložč se tako: NE VEIVI Le poštejte jih, če jih ni 17! Listnica uredništva. J. Č. iz Šmartna pri Kranju: Oproslite, da Vašega dopisa ne sprejmemo. Prvič Vas ne poznamo, drugič bi se morala stvar povedati bolj kratko, tretjič je bolj primerno mesto za ta dopis v našem dnevniku. — Dopisniku iz Višnje gore: Dopisov brez podpisa ne sprejemamo. To smo že tolikrat povdarjali, da nam je zoprno, iznova ponavljati. — Isto velja dopisniku z Janč, Tunjic in Loškega potoka — J. Č. iz Žej pod sv. Trojico: Vaš dopis smo izročili uredništvu .Bogoljuba", kamor po vsebini spada. — Minka Irrlich, p. d. Hrastnikova iz Virmaž: Radi potrjujemo, da niste Vi pisali dopisa v 4. številki .Domoljuba" (od sv. Duha), kakor tudi sploh nobenega drugega dopisa ne. — Raznim dopisnikom: Zaradi pomanjkanja prostora smo morali marsikaj odložiti. Oprostite! Loterijske srečke. Dunaj, 11. marca 75 6 10 79 62 Gradec, 11. marca 22 62 34 56 40 Trst, 4. marca 53 28 60 56 59 Ltac, 4. marca 8 80 79 31 86 Kmetija iz proste roke v prijetnem kraju na G o r e n j s k e m, eno uro od Kranja, se prod« pod ugodnimi pogoji. Hiša ie pred kratkim trdno zidana, z opeko kriti in obstoj! iz sobe, manjše sobe, kuhinje, veže, dveh velikih 'rt it in ene sobe streho. Poleg hiše je velik hlev za 12 glav živine, skedenj dvf svinjaka ter vodnjak. Pri hiši je lep rodoviten sadni vrt. Hiša je pripravna za vsako obrt no sebno še, ker se bodo tu gradile večje tovarae*- t^Krani Pn ^^ m,nl ™Tegu 7, P-Kran)- 357 D 3-2 Prihodnja številka „DOMOUuJJ izide dnč 6. aprila 1905. r, Zakaj? ■ wm i IT \ / zdihujete in tarnate, kadar čutite revmatične bolezni ali putiko, če vas tr^a po udih, boli v križu in kitah, bftde, če zastaja sapa, vas bole zobje, glava, prsa ali vrat, če imate nahod in če Vas sploh kaj boli: :: Zate! ker gotovo nimate pri rokih Fellerjevega fluida z znamko .Etsa-Fluid". Iz tisočerih zahval se razvidi, da učinkuje Kellerjev .Etsa-Fluid* gotovo in naglo. Varujte se pred ponarejanji. 13 malih ali 6 dvojnih stekl. franko K 5'—> '4 , „.» „ „ , „*6o, 48 . „24 „ . . ,6'" 483 D Naročil« natančno na 2—1 E.V. FellervStublcI, trg Elsa 16, Hrv. Poziv osebam, ki me po krivem blattfo pred mojimi predstojniki, pa meni niso znane. , Kot župnik sem vselej vestno in po nosti natančno izvrševal svoje dolžnosti, ne swi vašega dopadenja. In to ravno vam ni po voyi. Ne delajte mi za hrbtom, to ni moško! K; ziv^am vas v c. kr. sodntfo, da mi v moji pn* nosti in z resnicoljubnimi pričami dokažete, Kaj komu storil hudega in krivičnega. V Hinjah, 8. marca 1905. 489 (l-i) Pr. ZbaSflik* župnik. Kntol. tiskarno u Ljubljani priporoča tiskovine, vizitke itd. Nove liborne, tlbo tekoče S Inger-šUalne stroje ju šljem proti takojšnjemu plačilu-na-l.itek 15 K, ostanek po povzetju - z čelnim 5 letnim jamstvom po tovarniških .vnah: ročni šivalni stroj K 36, rodbinski stroj, goni z nogo K 49, z ladjico K 78, ccntr. bobbin K 92 z eleg. omaro vred. cnik tudi o kolesih, optiškem blagu ..i mnogih praktičnih predmetih zastonj , ako se navede ,,Domoljub". 491 (3-1) M. Rundbakin, Dunaj XI|I, Liecbtensteinstrasse 23. Novi sejmi? I f 32 foM voziCKov (Mi.) 2200 mtr. šin, 6 vrtilnic (Drebscheiben) 4 izme-njalnice (Wechsel) že rabljeno je ceno naprodaj. Prosim, naj se piše pod .Gebrauch-te Rollbahn 268* na upravništvo tega lista. 356 D 3-2 t* v Mokronogu na Dolen skem se vršč vsak prvi četrtek vsacega meseca za vsake vrste svinje, in potem dva nova letna in živinska sejma in sicer prvi na soboto po prazniku „Srca Jezusovega", kateri pade letošnje leto na 1. julija, in drugi sejem tretjo so boto v mesecu septembru vsacega leta. 351 D 8- Stev. 520. Razglas. Vsled dovoljenja c. kr. deželne vlade se bo letos v Škofji Loki letni semenj namesto na dan sv. Jurija, vršil na Veliki četrtek, 20. aprila. To so objavi s pristavkom, da naj odslej semnarji, ki rabijo sejmske stane (štante) s seboj pripeljejo strešno platno (plahto), ker so se dosedanje tržne ute z lesenimi strehami odpravile. Mestno županstvo v Škofji Loki dne 4. marca 1905. 477 D 1-1 Franc Stupica v Ljubljani Marije Terezije cesta 1 (zraven Figovca) trgovinaz železnino, poljedelskimi stroj! in špecerijskim blagom, priporoča: Portland- in Romancemet, železniške šine in traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej in izolirplošče, razne štedilnike, peči, kovanje za okna .Patent Austrija", železno pocinjeno in cinkasto p'očevino, mreže za sejanje peska, mreže in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potiebščine, tehtnice in uteže, vodne žage, nagrobne križe, samo-kolnice, orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače. Navadne in stranske (Fliigel) pumpe, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, vso opravo za mlekarne, razno kuhinjsko opravo, lične ptičje kletke ! Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočije! Semena za poljedelce, poljski mavec svetovno-znani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. Vedno sveže špecerijsko blago in rudninske vode. 471 D (12—1) trn***********!m* ** vummmml Q LJubljana fl Pred Škofijo 3. N Josip Kordin mum* LJubljana m Pred Škofijo 3. priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, po nizkih cenah. Poštnim potem izvršujejo se naročila točno in solidno. 481 D 12—1 \wwxmxxmxxmmamnnmnn Hajodličnejii profesorji in zdravniki , m .......—_ priporočajo pri pljučnih boleznih, kroničnem bronhijalnem kataru, oslovskem kaflju^krofulozl, influenci. Kdo naj jemlje Sirolin? Sirolin 1. Vsakdo, kdor dalje čast boleha za kai llem. Kajti boljSe je, b-'—1 «11, nego jih zdravili. Osebe s kroničnimi bronhllalnl-ml katarl, katere ozdravlja Sirolin. Kdor Ima naduho katero Sirolin zdatno olajša. Skroluloznl otroci z oteklimi žlezami, očesnimi in nosnimi katarl Itd., pri katerib Sirolin sijajno vpliva na splolno hranitev. Povečuje alast do jedi in teio telesa, odstranjuje kaielj, Izme-tavanje gnoja, nočno potenje. .Roche" 1805 D 15-9 »jRoehe Dobiva se z zdravniškim receptom po*4 K steklenica. F. Hofffflann — La Roche S: Co. Basel (Švica). Grenzach (Badensko). Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: nad 20 milijonov K. okroglo 700.000 K' * Mestna Mira ljubljanska« y svoji lastni hiši t Prešernovih ulicah. sprejema hranilne vlege vsak delavnik od 8. d« 12. ure dopoldne in jih obrestuje po A% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 3 D 12-4 Za varnost vlogjamči poleg lastnega rezervnega saklada mestna obilna ljubljanska s vsem svojim promoše nJem ln vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedočl slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Wf Denarne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4% % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik tolike na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 41/* % do 5%. Denar mečete proč če plačujete konkurenci za slabši fabrikat drage cene. Prodajam: pllnove žarilce kom. po 40 h, kristalne cilindre kom. po 16 h, pllnove samo-vžigalce kom. po 76 h, žarilce za petrolej, špirit, gasolin In acetylen. 354 D 4-2 Vse plinove predmete na drobno in debelo. Tvornica tariic«« Viktor Wagner Dunaj IV., Favoritenstr. 33, telef. 759. Za neujaloče blago denar nazaj. Tisoče zahval- nlh pisem iz vseh del svet« dobiva pojiš. In pou(. knjigi kot dom. svetovi-lečo A. Thlcrrv-Ja balzamu In ccn-tlfal. mazilu km aenadomcitnem sredstvu. Ta kmiga se pošilja pnlmine prosto pri naroČilu balzama in tudi na željo zastonl. 12 mil. ali 6 dvojnih stekl. balzami stane 5 kron. 60 milih ali JOdvo)-nih steklenic K 15,— Iranko i. t. d. Dvi lončka centifolijskrga mazili franko 3 K 60 v. Prosim nasloviti na lekarnatja A. THIERRV v Pregradi pri Rogi-ikl-Slatlnl. — Ponar. In razprod. ponarejanj mojih edino pravih preparitov prosim mi naznanili, da jih aodnijsko 1803 D zasledujem. 24-9 a o to I j- K- (O ' T3 O Poljedelci! Rešite svojo živino pred omehianjem In drobljenjem kosti, ki je po izjavi ilvlnozdrivnlkov neizogibno, tko se krmi klija brez mineralnih snovi; dodajte krmi vedno Barthel-novo klalno apno. Nekaj deka vsak dan v predobrambo koristi več nego ravnotoliko kilo po pojavu teh bolezni. Potrebuje se na pol leta za 1 kravo 6-7 kg , za praiiča 4-5 kg 91 D 6-5 Izdatek nezaznaten. korist lOOtera. — Pred ponarejanjem se svari. 5 kg na poskuinjo 2 K, 50 kg 12 K. Mihael Barthel & Comp., SaLiS^ Zaloga « Ljubljani prt 1Idmund Kavčiču in Anion Šarabon. Ceilki brezplačno. Ženitovanjska darila stenske uro * godbo orehov le«, najf. politiran, «0 cm dolg, Igrajo r»ako uro aajlepie korna eljajo gld.J-sv. K vsaki url triletno pismeno jamstvo. PoJIlJa le proti povzetju prva la nujri^ja zalogi« Max BShnel, Dobavnlk c. kr. drlavnlli uradnlko«. Največ« in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1M0 - tfjlf Odlikovanje tfranrt I'rU la velika zlata svetinja l,r" "V'ri Cone 'Imeni Itoikflpf ure, ki »« »eduj p..vs di |ionojsjo se dohj P raeiil 0 ta gld 1 50 Pulte torej natanJao na mojo plombo nStrapaa Boakopr". ^ Velik cenik « nad lOOO slikami o veh vrstah ur, nM •d JT. IHonemanna * Battu. Naglo potpeš. teieone moči, ofaeenjt celega Hvčez&a, v 8-9 tednih do 30 funtov na toU. Krm. pripor. Bajami. neškodL Strogo reelno. Mnogo taAvalnie. Cona kartonu t navodilom kron V-30 broo poštnine, trije kartoni K 1-50 franko. 2021 D 24-8 Glivn« zaloga ta Avstro • Ogrsko ,,Orlov« lekarna',, iiiu^i tiar. obM»«t»«, da M Komotov (Cciko) o 1202 B J« preaelll s ftolesjske eetltK t j Radeckega vas štev. 12 Ur tt priporoča > obila aaroHla. Najceneje dobite Stroje za rezanje, (epeijne, »la-tilnice, notarje, tronbe in Miajc pri Tran Zemanu,1 Ljubljana, Poljanska cesta št 24. 1907 D 10-9 Naznanilo in priporočilo! VodaJaUi •tre«« potrjea ■ojeter, obla- 21« D 3-3 Jakob Janež Čevlji gld. 130. Lt radi relikt zaloge! z pur ta gotpede t etaetike, •h par ta dame, en par ta tokttee, en par ta otroke na vrvice aH gumbe, topla prijetna notni*, lepa oblika. Vrl Hdporitmgld. Z-SO. r zalogi • otok oelikootiM In vrttaA do najfinejše po čudovito nitki veni. Pošilja te proti povt. tam m a dovoljena. — Uvoz In livoi Eber- ion, Dunaj, VII. KaJKrstr. 115 B IX Mazprodafalri te iščejo. 1808 D 10—10 Csno Čeiko posteljno perje S kg novega ikubljencgl K 9 60. boljšega K 12 -; belega, jako menkegi. •kobljenega K 18 - ; kron 2« — •neisobelega, mehkegi, ikub- aenegt K 30 kron 36 —. Po-Iji ie Irimo proti povzetja Tudi >e zamenja aH nazaj vzame proti povrnitvi poitnlb itroikov Batedikt Sactuel. Ltbet (59 p. Plzen ni Čelkem. Nekaj 264 D 3—3 Hiša z nekoliko zemljiščem in vrtom se proda iz proste roke v Gabrijah št 24 po domače pri .zlatarju- pri Moravčah. - Kupci naj se oglasijo pri lastniku D. Rovšeku, fotograf v Ljubljani Kolodvorske ul 32. 478 D 2 - 1 Akadeaija Friedberg | pri Frankfurtu o. M. politehn. zavod za »trojne, elektro- in . atavb. Inženirje in arhl- »65 D tekte. 8-3 Mizorskeja pomočnika sprejme takoj Janez Še-tina, mizar, Zbilje štev 6 p. Medvode. 447 D 1-1 Janez Jama v Podgori št 9, p. Št Vid nad Ljubljano, proda na dražbi iz proste roke hišo hlev in nekaj vrta dnč 23. marca t. 1. ob 9- uri dopoldne. 490 D 1—1 | Kamnosekih • učencev 00 sprejme takoj Alojzij Vodnik v Ljubljani. Učenec, kateri ima veselje in zmoi- i nost do trgovine, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Ivanu Levstek v So-dražici pri Ribnici. 358 D 3-2 Glavobol migreno, nervoznost po velikem naporu odstranjajo Neudorfske pastile proti glavobolu. Škatljica K 1-50. ; Po pošti franko proti vpo-slatu K 1-70 ali po povzetju. Edino prave v Orlov! lekarni, Komotov, Češko. 1906 c D 3-3 Vajenca poštenih starišev, 14,—16. i let starega sprejme takoj 1 Janez Meden, kovaški i mojster v Rudniku pri Ljubljani. 462 D 1-1 Največja zaloga najnovejšega žameta, svilnatega, volnenega, modnega in penlne-ga blaga je v Ljubljani špitolsiie ulice Steu. 5 pri R. Miklauc. DoSle so tudi zelo lepe svilnate in po!-svilnate rute in šerpe. Kamgarn, ševijot, dosking, sukno, sploh vse vrste blaga za molke obleke so v posebnem oddelku na razpolago in sicer čez tiaoč različnih vzorcev od najcenejše do najfinejše vrste. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Cene zanesljivo poštene! = Tvrdka obstoji blizu 40 let. = Za nakup lepega, dobrega in trpežnega gvantnega blaga bodi kot najbolj priporočena gvantna trgovina 484 D 6 -1 ,Pri Škofu4 LJubljana, Pogačarjev (sodni trg) v veliki mestni hi$i naspr. mokarjev. Najnovejši tibeti, kambriki, kakor tudi svilnate rute zadnje novosti v velikanski izberi Bela močna kotenina (škofova kote-nina) po ceni brez enakosti velja cel kos 40 metrov gld. 8*40, katera se tudi po poštnem povzetju pošilja. Lepe rute iz blaga, piketaste rute, predpasnike domačega izdelka, satenaste in navadne koltre, kotenina 140 cm široka za rjuhe, mizne prte, antle, žepne rute i. t. d. Vse navedeno je zanesljivo dobro blago po primerni nizki ceni vsled velikega ^nakupa in majhnih stroškov. Kovaški pomočnik dobi službo kot pomagač za izdelovanje sekir, lopat, motik itd Ravno tako se išče tudi pomočnik, kateri zna svedre, nože in enako blago izdelovati. — Kje, pove upravn. »Domoljuba" 441 D 2-1 ^ki valiti c trn ti najboljši in najcenejši ter v naj-; 01 Talili MIUJ1 večji izberi se dobe v Kranju; tudi razna zraven spadajoča dela, ColnICkI, lila, olja, svila za umtfno menja i t d. se dobi SO Jako nizki Ctnl. Za stroje se jamči več let t troji se prodajajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetno vezenje vsak dan brozplatno. Cenike pošiljam zastonj. Kraljestvo Saiko Tecbnlkum Halnlcbea V«Je sMIlK« za stroja« la dtUn-liinezJe, tetaalk« ls poslovodje m Prospekti ^^PJ mulo u J 1218 D 6—6 Lorenc Rebolj, 2006 zaloga ilvalnlh Strojev In kelaa v Kranju, 06 D 12-8 Glavni trg št. 189. Pozor Amerikanci in vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih tsr možklti in ženskih oblek domačega izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26 Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad. 278 D 24-2 Marija RovSek, trgovka. Ohranitev zdravega - želodca < tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi "nadlet-nega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih naibolj-š h in uspešnih zdravilnih zeli skrbno na-pravl^eno, tek zbujajoče in prebavljanje po-spešujoče in lahko c d vaja joče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in z< ranega zaprtja, n. pr gorečic >. napenjanje, ne/merne tvoritve kislin ter krče je dr. «<»»<• b,,i,.,m It iriodec iz lekarne B FRAGNERJA v l'R \GI S V, steklenica I K, I steklenica 2 K. VARILO! -m Vsi deli embalaže imajo postavno depono ano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. FRAGHER-Ja v PRAGI, c. in kr. dvornega dobavitelja — ,,pri črnem orlu" se Praga,Mali Strana.ogel Nerudove ul 203. Po pošti razpošilja se vsak dan Proti vpošiljatvi K 2 56 se ptšlje velika steklenica in za K 1'50 mala stekl na vse postaje av>tro-ogerske monarhije poštnine prosti'. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske, v Ljubljani se dobiva pri Kg lekarjih: G. Pic-coli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschlager, J. Mayr. 431 b (20-1) Svarilo! Doktorja pl. Trnkoczy-ja kranjski redilni prašek za prašiče je dobiti pristen le pod zakon. zaj. imenom Mastin Ponarejatei se zakonito kaznujejo. Za prašiče, pujske, krave{ teleta, vole, ovce, konje, perutnino itd. Svetovnoznano, najboljše, zdravo, dietetiško redilno sredstvo, se porablja kot dodatek n krmi. Je prejelo tisoče zahvalnih pisem o dobrih redilnih vspehih in na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju gornje najvišje odlikovanje. 1963 1» W Zavoj za 50 vin. pri vsakem ^fl0."®!?' Po pošti 6 zavojev pod naslovom: lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Prekupci rabat^ Izdajatelj in odgovorni uradnik: Dr. Iffnaol] Žitnik Tinka: .KatolUk* TIskarna