j.0926^ i.09262 Malo borilo ali nar potrebniši od karmelskega ali veselega škapulirja. Z malini škapulirjem (vclicega nosijo karmeliti) se dobivajo liri poglavitne milosti. P er v a milost je sprejetje v karmelsko bratov- šino in deležnost vseh duhovnih dohrot in zasluženj karmelskega reda, kannelske škapulirske bratovšine in vesoljne svete cerkve. " Druga milost je obvarovanje večnega ognja in pomoč v vseh nevarnostih. Sveta cerkev je poterdila, da se je Mati Božja 16. Malega Serpana 1251 prikazala sv. Simonu Stoku, poglavarju karmelitov, v veliki svitlobi in obdana z angeli, ter mu je podala škapulir, rekoč: „Prejmi, ljubi sin! škapulir svojega reda, znamnje moje bratovšine, ko znamnje posebne milosti za te in za vse karmelite; kdor bo z njim (pobožno) umeri, večnega ognja ne bo terpei; glej znamnje zveličanja, pomoč v nevarnosti, zavezo miru in večne pogod¬ be". Škapulir sicer človeka ne posvečuje in ne zve- ličuje, ampak prava vera, stan posvečujoče milosti Božje, in spolnovanje Božjih in cerkvenih zapoved. Kdorvsmertnem grehuumerje, ne more iti v nebeško kraljestvo. Marija pa bo njemu, ki iz ljubezni do nje sveti škapulir stanovitno do smerti nosi, pri Bo¬ gu izprosila tiste milosti, ki so mu potrebne k res¬ ničnemu in stanovitnemu spreobernjenju. Da *sl ! dibite te milosti, bratovima ctruzega ne zahteva, kakor l)da pervi škapulir pooblasten mašnik blagoslovi in nadene Cdrugega si sme vsak sam na- djati), in 2) da se škapulir zmirej, po noči in po dnpvu (ob potrebi za malo časa se sme odložiti), in zlasti smertno uro pobožno nosi. Zaveza namreč, ki je med Marijo in škapulirskim udom, vsacega priganja, da, kakor je Marija bratovskemu udu dobra mati, bo on pa tudi dober otrok Mariin in da se bo po njej in njenem Božjem Sinu ravnal, ker le tako se škapulir pobožno nosi in daje upanje, da bo Marija spol¬ nila svoje obljube. Tretja milost je pomoč v vicah, kar je Ma¬ rija 50 let po dodeljenji svetega škapulirja papežu Janezu XXII. v prikazni obljubila in kar so papež 3. Sušca 1322 pismeno razglasili, namreč da bo Ma¬ rija škapulirskim udom po smerti v vicah pomagala rili jih iz vic rešila, posebno v saboto; zato se ta ob¬ ljuba imenuje sabotna obljuba, sabotna milost ali sabotni odpustek. Za sabotno obljubo pa je treba: po svojem stanu čisto živeti (pošten zakon ni prepovedan) in vsak dan duhovne ure Matere Božje moliti (duhovnom velja navadni brevir), ali pa ob sredah in sabotah mesnih jedi zderževati se, ali pa (z dovoljenjem pooblaste- nega mašnika ob zapisovanji v bratovšino, ali tudi pozneje, ali, če ni pooblastenega mašnika, z dovo¬ ljenjem spovednikovim) drugo molitev (če tudi krat¬ ko, n. pr. „ O Gospa moja," ali „Češena bodi Kraljica", ali: „Pod tvojo pomoč pribežimo* 1 , ali: „Spomni se, o preusmiljena Devica Marija", ali: „očenaš in češena- marijo"), ali drugo dobro delo opravljati. Če kdo o- pusti vse, kar mu je naloženo za sabotno obljubo, vender pa škapulir pobožno nosi, greha nima, četudi brez sile opusti, samo sabotne obljube se ne vdele- žuje. Tudi je vediti, da samo to je bratovska dolž¬ nost, kar je bilo ob zapisovanji naloženo; vse drugo je le prostovoljno. Popolni odpustki. (Pod pogojo skesane spovedi, svetega obhajila in molitve v namen sv. Očeta, n. pr. 7 očenašev in 7 češenamarij.) 1. Dan sprejetja v bratovšino. 2. Škapulirski praznik 16. Mal. Šerp. ali med osmino. 3. Vsak mesec eno nedeljo, če je bratovski ud pri obhodu (procesii); ako pa ne more pri obhodu biti, če bratovsko cerkev obiše. 4. Vsako sredo v karmelski ali bratovski cerkvi, ali, kjer take ni, v duhovnijski (farni) cerkvi. 5. Smertno uro, čez zaupa¬ njem Jezusovo ime izgovarja. 6. .Taki mašniki, ki imajo oblast sveti škapulir nadevati, imajo tudi oblast bratovskim udom ob smertni uri vesoljno odvezo ali papežev blagoslov s popolnim odpustkom podeliti, in če se ne more dobiti pooblasten mašnik, sme to storiti vsak mašnik, če ima le škofovo poterjenje. 7. Papež Pij IX. so 22. Rožnika 1865 dovolili, da ima vsaka maša, ki se bere za mertve brate in sestre karmelske bratovšine, popolni odpustek (pravico altarja s posebnimi milostmi obdarovanega). Prazniki in godovi, ob kterih morejo v karmelskih cerkvah vsi verni popolni odpustek dobiti, škapulirski udje pa v takih krajih, v kterih ni karmelske cerkve, tudi v svoji duhovnijski cerkvi (če pa obiskanje take cerkve ni mogoče, smejo spovedniki druge pobožnosti naložiti), so tile: Božič, velika noč, binkošti, najdenje in povišanje sve¬ tega križa, 40urna pobožnost. — Brezmadežno spočetje Matere Božje, Mariino rojstvo, darovanje, oznanjenje, očiševanje, obiskovanje, vnebovzetje. — Sv. Mihael, sv. Jožef in devet sred pred praznikom, tudi praznik nje¬ govega varstva, rojstvo sv. Janeza Kerstnika, sv. Peter in Pavel, sv. Fabijan in Sebastijan. — Sv. Andrej Korzin 4. Svečana, sv. Angel 5. Velicega Travna, sv. Magdalena Paciška 25. Velicega Travna, sv. Elija 20. Malega Serpana, sv. Ana, sv. Albert 7. Velicega Serpana, sv. Joahim v ne¬ deljo po velikem Šmarnu, ranjeno serce sv. Terezije 27. Ve¬ licega Serpana, sv. Terezija 15. Vinotoka, vsi sveti, sv. Janez Kriški 24. Listopada, god karmelske cerkve. Zraven tega vsak dan popoln odpustek (Honori III., Mk»laj IV. •<£- & 'C/ ■ in drpgi). Karmelske cerkve imajo tudi ob dneh, ki so naznanjeni v mašnih bukvah, odpustke rimskih staj (torej tudi veliki četertek in vnebohod Gospodov)! Nepopolne odpustke lahko prejemajo goreči škapulirski udje vsak dan, in sicer v obilnosti, n. pr. za obiskovanje cerkve, svete maše, pridige, 300 dni za zderževanje mesnih jedi ob sre¬ dah in sabotah, 200 dni za litanije presvetega imena Je¬ zusovega, 100 dni za duhovne ure M. B., 100 dni za lavretanske litanije, 100 dni za vsako djanje pobožnosti ali keršanske ljubezni, 5 let in 5 kvadragen njemu, ki sveto rešnje Telo k bolniku spremlja in zanj moli, 40 dni za tiste, ki vsak dan molijo 7 očenašev in češenamarij v čast 7 veseljem Device Marije in dr. Odpustki se morejo po priprošnji dušam v vicah v prid oberniti. Molitev, ki se sem ter tje naklada za sabotno obljubo. , O Gospa moja! O Mati moja! tebi se vsega da¬ rujem., in, da se tebi vdanega skažem, ti danes po¬ svetim svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, sebe popolnoma vsega. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati! varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo. O Marija, Mati in lepota karmelske gore, prosi za nas! V Ljubljani, 1872. Natisnil R. Milic. Založila bratovšina.