DOLENJSKI GOZDAR -^ LETNIK XXII. NOVO MESTO MAJ 1985 ŠTEVILKA 5 Štirideset let Gozdnega gospodarstva Novo mesto SPOMINI NA SPLOŠNE GOSPODARSKE RAZMERE PRI GOZDNEM GOSPODARSTVU NOVO MESTO V LETIH 1948/49 Na povabilo direktorja sem se rade volje odzval, da ob 40. obletnici obstoja Gozdnega gospodarstva Novo mesto prispevam nekaj svojih spominov na čas, ko sem bil v letih 1948/49 v vodstvu te delovne organizacije. Pri tem sem upošteval, da so listine o načrtih in proizvodnji že zbrane v arhivu in kroniki tega GG. Osebje in prvi vtisi Ko sem bil julija 1948 poslan iz takratnega ministrstva oziroma glavne direkcije goz- 40 (et GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO darstva po službeni potrebi na novo službeno dolžnost, sem vedel, da direktorsko mesto v Novem mestu ni bilo vabljivo, oziroma je bilo takrat precej razvpito, ker je bilo nekaj predhodnih direktorjev tudi zaprtih. Na ministrstvu je prevladovalo mnenje, da je GG Novo mesto precej zavoženo in večina osebja nedorasla nalogam. Zato sem že vnaprej naprosil pristojnega pomočnika, ministra Haceta, da mi po- maga dobiti predvsem nove, čimbolj sposobne upravitelje gozdnih uprav, da bi mogli zadostiti gospodarskim nalogam, saj je GG Novo mesto zaradi svojih močnih gozdnih lesnih zalog nosilo velik delež republiškega plana gozdarstva. Ko sem osebno spoznal uslužbence in njihovo delo ter pomagal urediti nekaj njihovih težav, sem na svoje zadovoljstvo spoznal, da gre z večine za sposobne in delovne ljudi in da se jim godi krivica. Največ je bil za to kriv vodja personala, ki je bil površen in brezbrižen. V svojih predalih je zadrževal številne pritožbe in prošnje in se izgovarjal, da so na reševanju pri ministrstvu. Šolanega strokovnega kadra je bilo nasploh malo, le nekaj z nižjo strokovno izobrazbo, ki so se s prakso in Dijaki srednje gozdarske šole iz Postojne so pogozdovali na Podgrajski gmajni. (Slika M. Bajt) Spomladansko pogozdovanje uspešno končano Muhasto spomladansko vreme ni šlo na roko opravilom pri pogozdovanju. Oviralo je pripravo tal, izkop sadik in tudi samo sadnjo. Kjub vsem težavam bomo v spomladanski sezoni pogozdili ali izpopolnili okrog 60 ha površin in posadili okrog 200.000 sadik smreke, rdečega bora, zelenega bora, macesna, duglazije, javorja, oreha, hrasta in drugih listavcev. Spomladi opravljeno delo predstavlja okrog ene tretjine letošnjega načrta in je po obsegu enako kot prejšnja leta. STANE ŽUNIČ, dipl. inž. 40 Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO prizadevnostjo povzpeli do gozdarskega tehnika. Na GG je bil poleg mene le še en diplomirani inženir gozdarstva. Strokovnjakov je bilo torej v primerjavi s sedaj prav malo. S svojo vestnostjo in ljubeznijo do gozda in stroke pa so razmeroma uspešno obladovi-li tekoče naloge. Velja poudariti. da gre v Sloveniji nasploh temu tako maloštevilnemu in skromno šolanemu, toda zelo vestnemu strokovnemu kadru zasluga in priznanje, da močne sečnje v petletki niso pustile hujših posledic. Direkcija GG seje stiskala v majhnih prostorih najete zasebne hiše v Kandiji. Ni mogla priti do svoje lastne, velike stavbe v neposredni bližini, ki jo je zasedala banka. V eni sobi smo bili poleg direktorja in sekretarja še dva šefa glavnih odsekov. Del upravnih enot direkcije GG je bil zato raztresen po mestu na štirih krajih: računovodstvo posebej, ekonomat na drugem kraju, gradbeni odsek v Bršljinu in mehanizacija v Straži. Ta prostorska razmetanost vodstva GG je bila prva občutna ovira za poslovanje. Za pomočnika direktorja je k meni prišel, oziroma bil dodeljen gozdarski tehnik Oberč, s katerim sva zelo dobro sodelovala. Imenovani je nekaj let pozneje končal tudi prvo stopnjo fakultetnega študija za gozdarskega inženirja. Sekretarje bil razgledan pravnik, dr. Prijatelj. Komercialo je vodil bivši lesni trgovec, domačin Petrič, zelo okreten in energičen pa dobrodušen človek, ki je s svojo očetovsko, toda primerno kritično besedo (Nadaljevanje na 46. str.) (Nadaljevanje s 45. str.) bodril delovno disciplino v našem okolju. Glavna strokovna sila pa je bil dipl. inž. Igo Kraut, izredno sposoben, požrtvovalen in nasploh vzoren delavec, kije kljub svoji precejšnji starosti skrbel za načrtovanje, gojenje in urejanje gozdov in kar smo mu — dobričini — še po sili razmer naložili. Protokol je vodil mlad domačin Adamič, plansko in operativno evidenco s številnimi rokovnimi poročili, ki je skupaj z načrti požirala gore papirja, kar je bilo tipično za petletko, je vodil pikolovski, toda trmasto samosvoj Žeslin, normiranje gozdnih del pa bivši trgovec Kump. Računovodstvo je v posebnih prostorih pohvalno vodil pridni Beltram. Ekonomat s skladiščem potrebščin je v drugem delu mesta vodil spretni Malenšek, čigar iznajdljivost nam je pomagala v težavah ob pomanjkanju nekaterih materialov, zlasti ob frontnih delovnih akcijah. Gradbeni oddelek v Bršljinu je precej samostojno vodil gozdarski tehnik Pohl. Za mehanizacijo v Straži je skrbel Kogoj. Tovornjake za prevoz lesa je imela posebna organizacija Gozdarsko avto-podjetje (GAP) v Straži. Na mesta upraviteljev najmočnejših gozdnih uprav(GU) mi je s pomočjo generalne direkcije uspelo dobiti že izkušene gozdarske tehnike namesto prešibkih dotedanjih starejših logarjev, in sicer: na GU Podturn (Poljane), kije bila najmočnejša, namesto dotedanjega logarja Turka gozdarskega tehnika Ulčarja; na GU Crmošnjice namesto dotedanjega logarja Obreze gozdarskega tehnika Avserja; in na GU Straža namesto logarja Zupančiča gozdarskega tehnika Adamiča. Na ostalih dveh GU sta ostala dotedanja upravitelja na GU Novo mesto znani partizanski polkovnik Peka-rek (»Bradač«) in na GU Črnomelj izkušeni Pavlin. Na gozdnih upravah so bili zaposleni še revirni ali rajonski logarji, večinoma usposobljeni za to delo s priučitvijo. Nekateri so se s šolanjem in pridnim delom postopoma usposobili za gozdarske tehnike, npr. Kolenc, Puhan in Gimpl, 40Jet_ GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Vabilo Delavci Gozdnega gospodrstva Novo mesto praznujemo letos 40-letnico ustanovitve delovne organizacije in 35-letnico uvedbe delavskega samoupravljanja. Skromna proslava ob navedenih jubilejih bo združena s proizvodnim in športnim tekmovanjem delavcev Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki se bo začelo v soboto, 1. junija 1985, ob8. uri vPadežu pri Birčni vasi (Gozdarstvo Novo mesto). Po končanem tekmovanju bo približno ob 13. uri slovesnost s podelitvijo priznanj in diplom. Vabimo Vas, da s svojo navzočnostjo prispevate k slovesnejšemu praznovanju jubilejev paše delovne organizacije. Nasvidenje v Padežu! Novo mesto, 17. maja 1985 Organizacijski odbor ki so kazali še na nadaljnji svoj razvoj. V Straži, kamor se steka les treh najmočnejših gozdnih uprav, Podturna, Črmošnjic in Straže, je bilo tudi naše glavno zbirno skladišče lesa. To ma-manipulacijo je vodil rutinirani Fabjan s pomočnikom Grudnom. Hlode je skladišče posredovalo naravnost tamkajšnji žagi lesnoindustrijskega podjetja (LIP) Straža, ki je bil naš največji ali glavni odjemalec. Direktor^ tega Lipa je bil zelo okretni Šali, s katerim sva, s polnim medsebojnim razumevanjem najinih velikih nalog, odlično sodelovala. Druge lesne sortimente, razen hlodov, je naše zbirno skladišče oddajalo potrošnikom po železnici. Naštete bivše gozdne uprave, ki so Zajemale skupaj 19.605 ha, so današnji tozdi. Zajemale so le družbene gozdove, medtem ko je bil za zasebne gozdove poseben odsek pri okraju. Ta odsek je predvsem predpisoval in nadziral obvezne oddaje lesa iz zasebnih gozdov za delitev po načrtu in odobraval sečnje za lokalno, domačo (neblagovno) potrošnjo. Poleg gozdov je h GG spadalo tudi 892 ha kmetijskih zemljišč, ki so nam bila takrat bolj v napoto kot v korist. Glede nameščencev GG nekaj mesecev nisem mogel na čisto, koliko je vseh, tako pomanjkljiv je bil razvid in tako površne so bile odločbe o nastavitvi. Moral sem osebno krepko poseči v reševanje osebnih zadev, ko sem občutil, kako je marsikaj odvisno od tega. Petletka in načrtovane proizvodne naloge Obravnavani čas spada v sredo petletke, to je 5-letnega plana proizvodnje in načrtnega razdeljevanja proizvodov, ki je zajemal obdobje 1947 — 1951. Ta plan je pomenil napeto mobilizacijo vseh sil za obnovo v vojni porušene domovine in za dvig gospodarstva iz zaostalosti, predvsem s pomočjo razvoja industrije, vse to pa v korist krepitve narodne neodvisnosti. Zato smo se v naši stroki največ trudili za pridobivanje lesa, medtem ko je bilo gojenje in urejanje gozdov potisnjeno v ozadje in odloženo na poznejša leta. Izkoriščanje gozdov, ki je organizacijsko večkrat prehajalo iz gozdarstva v lesno industrijo in nazaj, je bilo do konca leta 1949 v okviru gozdarstva. Nato je bilo od leta 1950 do 1953 v okviru lesne industrije, da bi se gozdarstvo lahko bolj posvetilo gojitvi in negi gozdov, ki sta bili prej zaradi pretiranega izkoriščanja zanemarjeni. Poletu 1953 pa je bilo izkoriščanje gozdov dokončno združeno z gozdarstvom, da bi lahko bolj smotrno opravljali medsebojno povezana dela, vse do gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic. Ob pomanjkanju drugih blagovnih in gmotnih virov so morali gozdovi prispevati svoj velik delež, kar se navadno dogaja v takšnih stiskah. Les je rabil za neposredno uporabo pri obnovi stavb, hkrati pa je pomenil skoraj edino in najbolj izdatno protivrednost (valuto) za nakupe v inozemstvu. Zato je 5-letni plan predvideval sečnje visoko nad rednim etatom, vendar s postopnim zmanjševanjem proti koncu petletke. Toda informbirojska blokada, ki jo je od leta i948 dalje izvajala proti nam Sovjetska zveza pod taktirko Stalina, skupaj z vzhodnim blokom, je povzročila našemu gospodarstvu nove težave in 4-OCet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO narekovala gozdarstvu nove žrtve. Petletni plan sečenj je bil povečan, tako da. je bil po realizaciji višji povprečno za vseh pet let za .66%, največ pa leta 1949 in sicer za 234%. H gozdni proizvodnji v družbenem sektorju LRS, kije bila v petletki realizirana povprečno letno z 2,470.000 m3, je treba prišteti še proizvodno v zasebnih gozdovih za načrtno distribucijo in za domačo izvenplansko potrš-njo. Znašala je okoli 2,400.000 m3. Pri tem je bila lastna poraba le ocenjena, verjetno nekaj previsoko. Tako smo v petletki izkoristili približno dvojni, takrat predvideni etat. Slovenija je v 5-letki, s svojim lesom prispevala 26% od skupne državne proizvodnje (pri iglavcih celo 38%), čeravno je znašal njen delež po površini gozdov le 10%, po gozdnih fondih pa še nekaj manj. Imela je namreč pred drugimi republikami boljšo prometno mrežo in boljšo pristopnost do gozdov, sorazmerno več iglavcev in več organizacijskih sposobnosti. (Izkoriščanje gozdov v Sloveniji v omenjeni 5-letki, oziroma v desetletju 1945 — 1954 je izčrpno prikazano v mojem članku v Gozdarskem vestniku 9-10/1955.) Za Slovenijo je bilo breme toliko večje, ker so bili v načrt vključeni tudi zasebni gozdovi, v nasprotju z drugimi republikami, kjer delež zasebnih gozdov ni tako znaten. Razumljivo, da je bilo zasebne gozdove mnogo težje obvladovati kot družbene. Zaradi povojnega splošnega pomanjkanja je bilo vse na karte po načrtnem razdeljevanju, pa tako tudi les iz blagovne gozdne in industrijske proizvodnje. Proizvodnja in distribucija sta bili togo planirani od zgoraj navzdol in izvajani z močnim pritiskom in ostro disciplino. Odgovorni strokovnjaki so se zavedali, da so vedno z eno nogo v zaporu. Ob tako močnih sečnjah je razumljivo, da so se mnogi strokovnjaki po svoji strokovni vesti bali, da to vodi v uničevanje gozdov z nedoglednimi posledicami. Plašno so po eni strani opozarjali na to, po drugi strani pa so morali razume- ti, da je takratno stanje našega gospodarstva zahtevalo skrajno napeto izkoriščanje gozdov kot nujnega vira potrebnih dobrin, da bi premostili težave in obvarovali neodvisnost. Napačno pa je bilo, da so nekateri politiki sklepali, da izobražni gozdarji ovirajo izpolnitev planskih nalog in so postavili priganjače, ki stroke niso poznali. Iz svojih izkušenj lahko trdim, saj sem iz generalne direkcije obiskoval vse gozdarske orga- nizacije na terenu, da je bilo med gozdarji nad 90% vestnih in poverjenim nalogam vdanih ljudi. Treba pa je priznati tudi, da so energični in smeli ukrepi vodilnih državnih organov pripomogli k nekaterim dosežkom, ki so se nam zdeli skoraj nedosegljivi. To je povečevalo zaupanje v postavljene cilje, (se nadaljuje) Prof. ZDRAVKO TURK dipl. gozd. inž. Varnost pri delu ,________________ Osebna varovalna sredstva. — Oskrba sekačev z osebnimi varovalnimi sredstvi za zavarovanje slušnih organov (glušniki, čepi) in rok (rokavice, ki delno zmanjšujejo tresljaje motornih žag, predvsem pa so pomembne tople rokavice za delo v hladnejših letnih obdobjih). Žal pa se glušniki domače proizvodnje, ki so nameščeni na čelade in jih je mogoče dobiti v zadnjih dveh letih, že po krajšem času uporabe pokvarijo, njihova cena pa je precej višja od cene čelade. Ker uvoz ni mogoč, dajemo na razpolago tudi varovalne čepe, ki pa jih delavci le neradi uporabljajo. — Postopno odpravljanje oz. zmanjševanje obsega tistih elementov dela, ki terjajo večji fizični napor (npr. lupljenje iglavcev opuščamo, če gre les takoj v predelavo). Vendar pa ima ta ukrep tudi svojo negativno plat, ki je v tem, da z odpravljanjem ročnega lupljenja lesa povečujemo delež dela z motorno žago. Na srečo pa proučevanja gozdarskih strokovnjakov kažejo, da kljub temu efektivni delovni čas dela z motorno žago ne presega mak- simalno dopustnega, ki znaša pri 8-urnem dnevnem delu okrog 150 minut. — Skrajševanje dnevnega delovnega časa sekačev kot varnostni ukrep je v praksi dejansko že realiziran, saj po študiji dr. Rebule z gozdarske fakultete sekači prebijejo na delovišču povprečno 6 ur in 17 minut, 103 minute pa porabijo za »prepozen« prihod na delovišče oz. »prezgoden« odhod z delovišča. Ker so nagrajevani po učinku, z določeno dnevno normo, že v tem, samovoljno skrajšanem delovniku dosegajo normo in jo tudi presegajo. Očitno gre pri tem za normalno reakcijo delavcev pri težkem fizičnem delu, za katerega je značilno, da je delovni učinek v 7. in 8. uri dela zanemarljivo majhen. Če bi želeli doseči, da bi sekači prebili na delovišču vsaj 8 ur, bi bilo smotrno, da bi zadnji dve uri porabili za opravljanje lažjih fizičnih del, za vzdrževanje orodja ipd. — Uvajanje skupinskega dela sekačev in traktoristov pri spravilu lesa je še v fazi preizkušanja. Zaželjeno je, da bi se uveljavilo, saj bi pri tem prihajalo do pogostejšega menjava- Spoinladansko pogozdovanje je uspešno zaključeno. (Slika M. Bajt) nja dela v okviru skupine. Seveda pa morajo biti v tem primeru vsi delavci usposobljeni za sekaška dela in za delo s traktorjem. — Občasno premeščanje sekačev na druga dela je zaenkrat le deloma izvedljivo in pogosto odvisno od sezonskega značaja drugih del (npr. pogozdovanja) in od števila redno zaposlenih delavcev pri gozdnogojitvenih, cestarskih in drugih, nesekaških delih pri posamezni TO. Če ti delavci, med katerimi so invalidi oz. ljudje z zmanjšano ali omejeno delovno sposobnostjo, v večini uspejo opraviti taka, letno načrtovana dela, za sekače takih del zmanjkuje. Deloma je take začasne zaposlitve na nesekaških delih možno organizirati samo z izmenjavo delavcev med posameznimi TO in če ne gre pri tem za medsebojno preveč oddaljene TO. Ob vsem tem pa velja omeniti še dejstvo, da sekači v glavnem neradi opravljajo druga dela, ker se boje, da zaradi tega ne bi dosegli pogojev za benefikacijo delovne dobe. Taka dilema prav gotovo ni umestna, ker gre za vprašanje zdravja, ki mora biti naša prva skrb. — Gozdarji imamo dobro urejeno posebno splošno-varnostno zakonodajo. V letu 1976 smo podpisali jugoslovanski samoupravni sporazum o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v gozdarstvu, 1979. leta pa smo dobili republiški pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu. V okviru naše DO imamo še interni samoupravni sporazum o varstvu pri delu, ki obravnava organizacijo, naloge in odgovornosti pri izvajanja varstva pri delu. Bogo Špiletič, varn. inž. (Nadaljevanje prihodnjič) Naša skodlarja sta se izkazala Konec marca je imela turistična agencija Kompas v okviru mednarodnega sejma Alpe — Adria na gospodarskem raztavišču tiskovno konference. Na njej je tudi Dolenjska prikazala svojo turistično ponudbo. Za popestritev je naš Alojz Serini, ki je tudi predsednik Dolenjske turistične zveze, pregovoril naša stara izdelovalca skodel Rudolfa Kapša iz Starih žag in Ignaca Finka iz Podturna, da bi pokazala, kako se ta reč izdeluje. In tes je prisedla k nam v kombi s turističnimi delavci. Po končani predstavitvi turističnih možnosti je tovariš Serini povedal po mikrofonu: »Sedaj pa bosta dva stara delavca, ki sta prišla prav iz Kočevskega Roga, pred nami naredila nekaj skodel. Te še sedaj uporabljajo za prekrivanje streh na barakah legendarne Baze 20.« Že ko sta vstopila, sta pri številnih novinarjih in predstavnikih organizacij požela velik aplavz. Prišla sta namreč v popolni delovni opravi, to se pravi z nahrbtnikom, polnem raznega orodja. V njem pa je bila, kot mi je Nace kasneje zaupal, tudi klobasa in liter »domačega vina«, kot veleva tradicija. Ročno sta se lotila dela in v kratkem času, 20 minutah, naredila vsak po 24 skodel. Fotoreporterji so slikali, neki novinar pa seje zmenil celo za intervju z njima. Narejene skodle so bile takoj oddane Kompasu. »Če bi delala tako tudi doma, bi vsaj za dvakrat preko- račila normo«, sem ju podražil. »Doma sva jih delala pozimi, na prostem, ko imaš trde prste. Pa tudi les sva izbrala najboljši,« se ni dal ugnati Nace. Po končani demonstraciji smo se porazgubili na razne konce. Največ pa smo se le zadrževali okoli razstavnega prostora Dolenjske turistične zveze. Le obeh skodlarjev ni bilo nikjer videti. »Najbrž nas že nestrpno čakata pri avtomobilu,« se je čez kakšne tri ure domislil Serini. Pohiteli smo tja, daleč za razstaviščne prostore, kjer smo zjutraj parkirali naše vozilo. In glej, za nekim vogalom zagledamo zanimiv, nepozaben prizor. Rudi in Nace sedita, obkrožena z nekaj gledalci, in spet izdelujeta skodle iz še preostalega lesa. Ob njiju seje našel tudi vrček črnega piva. »Tovariš upravielj,« mi reče veselo in sumljivo zgovorno Nace, s kodle gredo za med! Vsak bi rad imel dve ali tri, za ptičnico ali mali kozolček.« Seveda sploh nismo več vprašali, če jima je bilo dolgčas. »Pa sta imela kakšno tremo na nastopu?« se pozanimam med vožnjo domov. »Sploh ne,« pove Nace. »Le malo bolj debele skodle sva delala, se mi zdi. Kaj praviš Rudi?« Ta pa ni hotel niti tega priznati. Slavko Klančičar, dipl. inž. Obračun gospodarjenja v prvem četrtletju 1985 NOVI ZAKON O UGOTAVLJANJU IN RAZPOREJANJU CELOTNEGA DOHODKA V prvem trimesečju 1985 smo sestavljali periodični obračun v skladu z novim zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka in z novim zakonom o amortizaciji družbenih sredstev. Ta dva nova zakona prinašata precej sprememb v obračunski sistem. Tako zakon o celotnem prihodku določa drugačno financiranje delovne skupnosti skupnih služb. Do sedaj so se skupne službe financirale iz dohodka tozdov, sedaj se materialni stroški DSSS financirajo iz materialnih stroškov tozdov, medtem ko se drugi stroški DSSS plačujejo iz dohodka tozdov. Regres za prehrano se krije po novem zakonu iz materialnih stroškov, medtem ko seje po starem zakonu del regresa za neproizvodne delavce plačeval iz sredstev sklada skupne porabe, za proizvodne delavce pa iz materialnih stroškov. Novi zakon prinaša tudi obvezno revalorizacijo (sedanjo vrednost) zalog surovin, materiala in nedovršene proizvodnje. Z revalorizacijo zalog moramo sproti zagotavljati obratna sredstva za financiranje zalog. Rezultati revalorizacije zalog se namreč neprenehno vnašajo v poslovni sklad. Prej je bilo treba sredstva za financiranje zalog zagotavljati ob delitvi dohodka. Tudi novi zakon o amortizaciji prinaša z gozdarstvo SR Slovenije precejšnje spremembe. Do sedaj smo obnovo in nego gozdov plačevali iz prispevka za biološka vlaganja od območnega sisa za gozdarstvo Sedaj predstavljajo sredstva za biološka vlaganja redno amortizacijo, ki se pokriva iz celotnega prihodka. Zaradi teh sprememb v obeh zakonih je otežkočena primerjava letošnjih z lanskimi poslovnimi rezultati, kajti glavni kazalci lanskega poslovnega rezultata, kot so celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek, so ostali nespremenjeni. Letošnji uspeh v prvem trimesečju je zelo ugoden. Čeprav smo imeli zelo mrzlo zimo, smo proizvedli več, kot v enakem obdobju preteklega leta. V družbenih gozdovih smo pridobili 36.774 m3 lesa, kar je za 15% več kot v lanskem primerjanem obdobju, prodaja v družbenem sektorju znaša 26.957 m3 lesa, kar je za 20% več kot lani. Proizvodnja in odkup v zasebnem sektorju znašata 10.412 m3 lesa, (110% več kot lani). Iz zasebnih gozdov smo prodali 8.752 m3 lesa, kar je za 73% več kot v lanskem trimesečju. Prodaja v obeh sektorjih je bila večja za 30%. K dobremu poslovnemu rezultatu so prispevale svoj delež tudi višje dosežene prodajne cene, ki so, glede na lansko prvo trimesečje, bile višje za 95%. Celotni prihodek, ki smoga dosegli 589 milijonov din, je za 131%; večji od lanskoletnega Poslovni uspeh Gozdnega gospodarstva v prvem četrtletju 85 Zap. št. Elementi Doseženo od 1.1.84-31.3.84 Načrt 1985 Doseženo od I.I.83-31.3.83 Indeks dos.85/84 85/Dačrt 1. Celotni prihodek 254.949.007 3.3l0.430.000 589.420.957 231 18 2. Materialni stroški 99.317.363 1.531.418.000 255.o31.o96 257 17 3. Amortizacija 19.817.741 123.8o5.ooo 71.872.8o4 363 58 4. Dohodek /1-2-3/ 135.813.9o3 1.65S2o7.000 267.863.962 197 16 5. Obveznosti iz dohodka 56.815.967 621.974.ooo 69.313.3o2 122 11 6. čisti dohodek /4-5/ 78.997.935 1.033.233.000 2o4.267.171 259 2o 7. Za osebne dohodke 62.815.088 622.576.ooo 1o6.oo6.824 169 17 8. Za sklade /6-7 ali 10+11+12+13/ 34.022.568 41o.658.ooo 115.357.ioi 339 28 9. Izguba 17.839.721 - 28.160.171 158 - lo. Za poslovni sklad 25.536.890 249.955.800 95.486.76o 374 38 11. Za rezervni sklad 3.8o2.64o 63.175.200 9.676.642 254 15 12. Za sklad skup.porabe - prosti del 2.923.361 64.498.o8l 6.I85.5I9. 212 lo 13. Za sklad skup.orabe - stanov, del 1.759.676 33.028.919 4.oo8.179 228 12 14. Povprečno štev.zaposlenih 7o6 735 754 lo7 lo3 15. Povprečni neto OD 23.543 51.528 38.863 165 75 16. Izpl.sred.skup.por.-prosti d. - - Elementi GG TOZD TOZp STRAŽA TOZD TOZD ČRMOSNJICE TOZD SKUPAJ NOVO MESTO PODTURN ČRNOMELJ 1. Celotni prihodek 589.420.957 84.lo2.32o 102.492.257 75.966.298 41.211.264 37.738.344 2. Materialni stroški 255.o31.o96 29.990.518 20.675.923 16.680.439 14.612.369 11.621.71o 3. Amortizacija + biol.am. 71.872.8o4 7.93o.7o5 12.245.235 11.7o8.639 7.814.46o 5.743.129 4. Dohodek /1-2-3/ 267.863.962 46.181.597 69.571.098 47.577.219 l8.784.434 2o.373.505 5- Obveznosti iz dohodka 69.313.3o2 lo.096.295 11.142.065 13.335.282 5.852.339 5.7o5.o85 6. Čisti dohodek /4 - 5/ 2o4.267.171 36.085.3o2 58.429.033 34.241.937 12.932.o95 14.668.419 7- Za osebne dohodke I06.006.824 ll.857.437 13.985.526 12.411.273 9.722.571 11.619.470 8. Za sklade /skupaj/ li5.357.lol 24.227.864 44.443.5o7 21.830.663 3.2o9.523 3.048.949 9- Izguba 28.160.171 - - - - - lo. Za rezervni sklad 9.676.642 1.847.264 2.782.844 1.9o3.o89 751.377 814.94o 11. Z8 poslovni sklad 95.486.76o 2o.988.123 2.561 3.262 2.179 l.llo 9.112 * 27 33 97 39 39 TOZD ČRNOMELJ Načrtov. ® 3 3.837 9.993 7.873 5.922 Doseženo n>3 l.oo3 1.686 1.942 3.551 % 26 39 25 65 37 Načrtov. m3 321 425 812 599 2.157 družbeni Doseženo % ®3 247 77 93 22 H* OD O h-> h-*VX 13 2 1.166 34 SKUPAJ DRUŽBENI Načrtov. n>3 47.388 35.806 28.187 12.062 21.718 133.099 Doseženo n>3 15.990 14.514 I0.067 52.633 % 39 41 93 46 40 Načrtov. n>3 7.000 12.360 4.88o lo.34o 39.580 7.250 TOK NOVO MESTO Doseženo n3 1.644 3.756 799 l.lol % 23 3o 15 11 21 TOK ČRNOMELJ Načrtov. td3 l.o4o 19.910 4.760 2.590 23.300 Doseženo n>3 811 6.141 1.953 2 06 8.611 s 78 41 31 8 37 Načrtov. n3 1.950 463 3.850 1.500 3. loo lo.4oo TOK TREBNJE Doseženo o3 1.173 192 336 2.189 % 25 3o 13 11 21 SKUPAJ zaseboi gozdovi Načrtov. Doseženo % n>3 n>3 9.990 2.938 29 31.120 ll.o7o 36 11.14o 2.394 21 16.o3o 1.643 lo 62.28o 18.o95 29 Načrtov. n>3 57.378 66.926 39.327 37.798 201.379 SKUPAJ GG Doseženo n>3 18.928 25.589 14.456 11.710 70.678 % 35 38 37 31 35 Gozdnogojitvena dela do konca aprila 85 TOZD, TOK Plan. POGOZDOVANJE NEGA REDČENJE Real. Os.n..Sd.Ns NL.Gš.Ns I.II.nov. SKUPAJ ■ETT ijaTTv % ha ol TOZD NOVO MESTO Plan. Real. % 18,87 5,oo 26, * 176,6o 9,7o C e; 213,3C 7,6o 3,6 908,82 22,30 5,9 o2 TOZD STRAŽA Plan. Real. % 8,15 5,37 65,9 73,27 13,71 18,7 281,13 138,27 99,2 362,*c 1C7,3C 43,4 o3 TOZD PODTURN Plan. Real. % 3o,lo 12,oo 39,9 lol,2o 31,7o 51,3 lo2,2o 2,oo 1,9 233,co 4c,7o 19,6 09.TOZD ČRMOŽNJICE Plan. Real. % 13,9o 9, c0 33,6 63, co 3,oo 4,7 loo,00 26,2o 26,2 176,°o 35,7o 19,o o5 TOZD ČRNOMELJ Plan. Real. % 21,oo 1,39 6,9 2S2,9* 14,86 c,9 32c,00 81, co 2C, 1 598 or 97,7o 16,5 13 TOK TREBNJE-SLP Plan. Real. % 2,oo 0, co 2*, 0 28,8* l,3o 4,c 8,2C 2, lc 26,1 59, lo 3.9r lo,l SLP Plan. Real. % 93.52 28,71 3o,7 696,37 79,27 lo,'7 1.029,93 2=7,72 25,0 1.819,82 36o,7o 19,6 11 TOK NOVO MESTO Plan. Real. % 39,19 11,91 3o,9 187,8* 2,60 1,4 191,8o 36,22 18,9 918,89 5o,73 12,1 12 TOK ČRNOMELJ Plan. Real. % 95,66 15,19 33,3 127,30 21, o2 16,5 11C,60 12,8^ 11,1 288,*6 49,o6 17,o 13 TOK TREBNJE-ZS Plan. Real. % lo,2o §:1° 80, lo 21,2o 26,c 78^30 16,60 21,2 168,60 38,70 22,9 ZS Plan. Real. % 95 ,o5 28,00 29,5 395,25 99,82 11,3 385,70 65,67 17,o 876,00 138,49 1S8 GG SKUPAJ Plan. Real. % 188,57 1 56,71 3o, 1 .091,62 119,09 lo,9 1.415,63 323,39 22,8 2.695,82 999,19 18,5 lijonov biološke amortizacije, tako da znaša tehnična amortizacija 32 milijonov din, kar je primerljivo, in znaša 61% več kot lani. Dohodek je tudi slabo primerljiv z lanskim. Znaša 268 milijonov din in je za 97 odst. večji. Obveznosti so večje za 22 odstotkov. Cisti dohodek, ki ga izkazujemo v znesku 204 milijonov din, je primerljiv z lanskim letom (Večji za 159%). Za osebne dohodke smo namenili 106 milijonov din (69% več). Povprečni osebni dohodek znaša 38.863 din, kar je povečanje za 65% ali pa 18% več, kot znaša povprečni osebni dohodek v celem letu 1984. Glede na to, da so bili doseženi ugodni poslovni izidi in z ozirom na letošnji načrt oseb- nih dohodkov, smo s 1. aprilom 1985 sklenili povečati osebne dohodke za 20 odst. Za sklade smo namenili v prvem trimesečju 115 milijonov din, kar je za 239% več kakor lani. Izgubo imata tozd Transport in^ gradnje in tok Gozdarstvo Črnomelj, v skupnem znesku 28 milijonov din. Lani smo v prvem trimesečju 1984 ugotovili izgubo pri petih tozdih in tokih. Izguba, ki je ugotovljena v prvem trimesečju 1985, je posledica sezonskih vplivov, ki pa so najmočnejši prav v prvem trimesečju. Zato ocenjujemo, da bo poslovanje gozdnega gospodarstva ugodno tudi v prihodnje. MILAN DRAGIŠ1Č, dipl. oec. Odbor za izobraževanje Gozdnega gospodarstva Novo mesto razpisuje 17 štipendij za vpis v 1. letnik Gozdarske srednje šole v Postojni, vzgojno izobraževalni program gozdar. Štipendija poleg osnovnih točk vsebuje tudi dodatne točke za deficitarni poklic gozdar. Štipendistom nudimo bivanje v novem domu v Postojni, po končanem šolanju pa zaposlitev in primeren osebni dohodek. Kandidati naj prošnje za dodelitev kadrovske štipendije naslovijo na obrazcu DZS 8,40 (vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, DSSS —splošna služba, Gubčeva ulica 15. V Podgrajski gmajni smo jeseni 1984 za poizkus smreki posamič primešali nekaj velikoigličastih jelk (Abies grandis). (Slika M. Bajt) f \ Matija Vidic Včasih mislimo, da so gozni delavci samotarji, vase zaprti ljudje. Matija Vidic, ki sem ga obiskal na njegovem domu v SUhorju pri Podturnu, tak prav gotovo ni. Prijazno me je sprejel in prijetno sva se pogovorila. Njegova hiša stoji ob robu roških gozdov. Ob začetku pogovora se je Matija, ki je polovico svojega življenja prebil v gozdu, čudil, kako hitro je vse minilo od takrat, ko je še kot otrok(gozd sprejel za svoj drugi dom. Ko seje spominjal preteklih dni, je zaživel v drugačnem svetu, nedotaknjenem od zunanjega trušča. Vzdušje gozdnih prostranstev živi v njem še naprej, pa čeprav je že kar dolgo, odkar je odložil sekiro in žago amerikanko. Za življenje se je učil od narave, s pametjo in srcem je zajemal od nje. Mlajši gozdarji Matije Vidica ne poznajo, saj je že leta 1969 odšel v pokoj s 37 leti delovne dobe. Rodil se je leta 1911 v ka-jžarski družini na Zajčjem vrhu pod Gorjanci. Spominja se revščine iz prvih otroških let. »Kako je bilo takrat si lahko predstavljamo le jaz in moji vrstniki, ki smo zajemali iz ene sklede, če je v njej sploh kaj bilo.« Družinska skleda v vsaki kajžarski hiši. »Ne spominjam se, da bi kdaj jedel iz krožnika,« pravi. Oče je bil zidar in pozimi, ko ni bilo dela, je otrokom pripovedoval pravljice, ki so se skoraj vse nanašale na Gorjance, na gozdove in na skrivnostno življenje v njih. »Poslušal sem jih z velikim veseljem in spodbujale so mojo domišljijo.« Pozneje, ko je že vihtel sekiro v Gorjancih, seje šele zavedel, kako lepo in preprosto sojih vzgajali starši. Ob povestih in pravljicah je bilo lažje prenašati pomanjkanje hrane. V gozd je že začel zahajati, če ne pogosteje, vsaj ob nedeljah, ko ni bilo dela in so ljudje počivali. Pod okriljem gostih krošenj se mu je odpiral nov, drug svet, ki ga je pomirjal in plemenitil. Opazoval je divjad in ptice ter spoznaval njihovo življenje in nagon Ko sva se pogovarjala, je Matija razmišljal, kako razli- 40 Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO čna so hotenja in življenjske poti. Trinajst let je bil star, ko so ga vzeli v »partijo« delavci, ki so sekali v Radohi. Starejšim seje zdel za svoje leta kar dosti močan. Pridobil jih je zase tudi zato, ker se je že prej, ko so ob sobotah prihajali z dela, rad družil z njimi. Ob večerih so vedno na vasi tudi zapeli z lepo ubranimi glasovi. Nekega takega večera so sklenili, da ga bodo drugo jutro vzeli s seboj na delo. »Glej, da boš zjutraj pripravljen,« mu je rekel vodja skupine. Dolgo ni mogel zaspati. Mati mu je pripravila popotnico in težko obloženi so krenili v radoške gozdove. »Bilo je čudovito avgustovsko jutro. Listje se je bleščalo v prvem jutranjem svitu in boža- lo nas je čisto ozračje. Bilo nam je lepo, kot da gremo v planine in ne na težko delo.« Matijo je vendarle čudno sladko zabolelo srce. To jutro se je pravzaprav — trinajst let star — poslavljal od otroštva. Med potjo so počivali, saj so bili obloženi z orodjem in hrano za štirinajst dni. Do opoldneva so si komaj vse uredili, tudi zasilno bivališče, ki so ga pokrili s smrekovim lubjem. Delovišče je bilo obširno. Velike in košate bukve so že ležale na tleh, hlodovino so razkrojili delavci pred nami. Matijevo »partijo« je čakalo naporno delo. Iz še uporabnega lesa so žagali in cepili meterska drva. Tega dne ne bo pozabil do smrti. Dobil je krvave žulje, koje od ranega jutra do večera vihtel sekiro in leseni bet, kakor tovariši, toda on je bil novinec in takega dela še ne vajen. Drugi dan je drva zlagal. Tudi za to je potrebna izurjenost. Drva so morala biti zložena natančno, ker bi jim jih prevzemalec drugače ne prevzel. Od prostorninskega 40 Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO metra, za ročno razžagovanje, kalanje in zlaganje, so dobili štiri dinarje. »Glejte fantje,« je dejal zvečer ob ognju vodja skupine, »dosti smo naredili in če bo šlo tako naprej, bomo pred prvim snegom delo končali. Saj veste, kako težko je delati metre v snegu. Ti, fant, pa si se dobro izkazal in vem, da boš postal pravi gozdar.« V radoških gozdovih so bili takrat do prvega snega. Pretočili so mnogo znoja in nacepili več sto metrov drv. Avgusta in septembra je bilo zelo vroče. Listje v krošnjah je od gorkote migotalo, čeprav ni bilo vetra. Vstajali so zgodaj, ob prvem svitu. Zato pa so okrog poldneva v najhujši vročini poležali v senci dreves. Matijo so zadolžili za brušenje sekir. Vodja »partije« ga je naučil brusiti sekire in žage amerikanke. Dobro nabrušena sekira je morala odrezali las. »Potrudil sem se, kar seje dalo, ker sem tudi sam hitro uvidel, kako z lahkoto lahko človek dela, če je orodje dobro na-brušeno. Kaj hitro sem se tudi navadil, da s sekiro nisem zadeval v kamenje. Z dobro nabrušeno sekiro v krepkih in spretnih rokah se je dalo veliko narediti. Vsak zamah je moral zadeti v polno.« Ko mi je Matija vse to pripovedoval, sem čutil, kakor da se je povrnil v tiste čase. »Pa da ne boš mislil, da se je delodajalec takrat kaj brigal za to, kakšno orodje smo imeli. O kakršnikoli zaščiti ni bilo govora. Gozdni delavci smo bili prepuščeni sami sebi, le gozd, ki smo ga dodobra spoznali, je bjl naš zaveznik in prijatelj. Govorim ti, kako pomembno za delo sta dobro na-brušeni sekira in žaga. Poznal sem ljudi, ki so se podajali v gozd s slabo urejenim orodjem in brez znanja. Nekateri so se tudi smrtno ponesrečili. Kdo je kaj dal njihovim družinam? Žaga amerikanka je morala biti nabrušena tako, da sta jo dva vešča delavca zlahka vlekla. Brušenja orodja sem se tako izučil, da sem ga brusil tudi, ko sem postal vodja skupine. Tudi od kakovosti žage in od tega kakšno ‘pot’ je imela, je bilo veliko odvisno. Zvita ni smela biti. Marsikak, sedaj mlad sekač, prave amerikan- Pogled v novo in bolje opremljeno mehanično delavnico za popravilo motornih žag. Na sliki vodja delavnice Dane Novak in mojstra Rajko Bele ter Vinko Sprajcar. (Slika Mirko Bajt) ke, ki je morala biti razperjena drugače za trd, kakor za rne-kah les, še videl ni. Sam sem bil tako natančen, da sem vedno po končanem delu zobe žage pokril z zaščitnim lesom. Ko že govorimo o gozdarskem orodju, moram omeniti še znameniti bet (šnegelj), brez katerega ni mogla biti nobena gozdarska skupina. Najboljši so bili tisti iz črnega gabra. Iz izkušenj smo vedeli, koliko mora biti težak in kako nasajen. Imeli so še različne lesene zagozde, ki so bile boljše od železnih in predvsem varnejše. Cepin je v pravih rokah odlegel za več ljudi. Takrat smo poznali tudi (knajp) obračalko, kos prikrivljenega naostrenega železa, nasajenega na dolg močan kol. Z njim si lahko obrnil debel hlod. Žage smo od časa do časa namazali z lojem, zlasti pa takrat, da bi ne zarjavele.« Domov smo hodili poredkoma. Koliko dragocenega in nič plačanega časa bi izgubili! V bivališčih pod smrekovim lubjem smo si uredili ležišča iz stelje in smrekovih vej. Sedaj, ko spim na modernih žimnicah, pa vendar ne morem pozabiti tistih naših postelj. Kot da so grofovska ali kraljeva ležišča, tako prijetno je bilo spati na njih. Mislim, da je dobremu spancu ob utrujenosti (toda tudi od prevelike utrujenosti ne moreš zaspati) pomagalo čisto ozračje polno gozdnih dišav. Včasih se mi je dozdevalo, da sem nekje v raju ali vsaj blizu njega. Ta, ki pravi, daje v gozdu ponoči tišina, se moti. Če sem se včasih ponoči prebudil, so moja ušesa zaznala množico šumov. Ponavadi smo ob naši .spalnici' kurili ogenj, ki tudi ponoči ni ugasnil. Ob hladnih in deževnih dneh nas tako ni mrazilo. Svit ognja ponoči v gozdu pa je deloval nekako pomirjajoče in je dajal občutek varnosti. Tisto zimo smo bili potem, ko smo končali v Radohi, le malo časa doma. Svoj zaslužek sem dal materi, da meje vsaj za silo oblekla. Prehitro so minili večeri, ki so nas združevali v petju in vasovanju. Nek večer je prišel k nam vodja skupine in dejal: .Matija, za jutri zjutraj se pripravi. Gremo v Količje na Pogorelskem hribu, delat za zagrebško banko.« (Se bo nadaljevalo) ANTON VIRANT Sušenje smreke Leta 1980 smo opazili v GG enoti Poljane na področju kočevskega Roga še enega školjivca, ki ga verjetno ne bomo smeli omalovaževati. Pričeli so se sušiti vrhovi posameznih smrek. To sušenje se nadaljuje z vrha navzdol. Prvi pojav je kak meter dolg suh vršiček, postopoma pa se osušenost nadaljuje tudi do 4 m in več. Redki so primeri, da bi se posušila cela krošnja. Za to sušenje so bolj ogroženi osebki, ki so posamezno primešani z drugimi drevesnimi vrstami, kakor pa čisti smrekovi sestoji. Navedene škode še niso raziskane. Po mojih izkušnjah gre za malega smrekovega lubadarja, ki prezimi v vseh svojih razvojnih stropnjah pod ljubjem in nadaljuje škodo v naslednjem letu, ob zanj ugodnem vremenu. Preneha takrat, ko postane lubje predebelo, ker napadeno drevo nudi odpor, če je še dovolj pri moči. V letih od 1980 do 1984 je bilo na območju GG enote Poljane od tega škodljivca poškodovanih okoli 120 ali 250 m3 smrek. Večino smo posekali Tiste smreke, ki pa niso bile premočno poškodovane, še nadalje rastejo v sestoju. BOŽO MIKLIČ Prvi znaki napada. Smreke so pred napadom zdrave in dobro pri raščajo. Odd. 26 Podstenice. (Tekst in slika Božo Miklič) Posnetek je bil narejen spomladi leta 1981 v oddelku 108 Podstenice. Smreka seje pričela sušiti že 1980. To leto je obilno obrodila. Zaradi opažanja, kako se bo poškodba razvijala (sušenje)? tega drevesa nismo posekali. (Tekst in slika Božo Miklič) Na fotografiji je ista smreka kot na prejšnji, posneta spomladi 1985, to je 4 leta pozneje. Leta 1984 se sušenje ni nadaljevalo. Štiri metre dolg vrh seje posušil in se odlomil v zimi 1984/85. Pod suhim vrhom je sedaj venec zdravih vej, iz katerih poganja več poganjkov, ki hočejo nadomestiti vlogo vrha iz časov sklepamo, da le ni potrebno drevesa posekati takoj, ko se prične sušiti vrh, posebno še zato ne, ker gre za osebke, ki so primešani drugim drevesnim vrstam in so zaželeni pri naravni obnovi. (Tekst in slika Božo Miklič) ---------------------- Novice iz Podturna 18. aprila sta se oglasila pri nas direktor tozda Gozdarstvo Pugled inž. Edo Čermelj in vodja službe za gojenje in varstvo gozdov pri GG Kočevje inž. Janez Andoljšek. V drevesnici sta si ogledala sadike, ki so bile pripravljene za izkop. Kupila sta I2.OO6 sadik ekstra in prve kakovosti. GG Postojna je vzel v naši drevesnici 160.060 sadik smreke, prav tako najboljših. Pred tem si je sadike ogledal inž. Veselič. Vsem zunanjim kupcem smo sadike zaračunali po ceniku drevesnice Mengeš, to je po nižji ceni, kot velja za domače. 15. aprila je gozdno tehnično osebje našega tozda izkoristilo deževno vreme za obisk kranjskega sejma. Ogledali smo si kmetijske gozdarske stroje. Letošnja prireditev je pokazala pašo v gozdu. Spomladi smo v drevesnici izkopali že 151.750 sadik smreke. za pogozdovanje. Doma 40Jet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO smo jih porabili 35.650, drugim temeljnim organizacijam našega GG smo jih oddali 2700, ostalim kupcem pa kar 113.400. 27. aprila sta se iz stavbe na Podstenicah odselila naša upokojenca, zakonca Matijevič. Stipe je bil še sredi lanskega leta voznik, Ljubica pa delavka pri gojenju gozdov. Zaradi številnih konj in ostale živine smo jima dovolili prebivanje v naši stavbi še do konca aprila letos. Kljub temu da sta se dolgo odpravljala domov, pa sta, na žalost, pozabila pospraviti za seboj pomožne prostore. To je storila namesto njiju v enem dnevu skupina sedmih naših delavcev. Upamo, da sta se Matijevičeva srečno preselila v svoje novo domovanje nekje v Slavoniji. Zaradi hladnega vremena smo pri nas v revirju Pogorelec 8. maja še vedno lahko pogozdovali. Posaditi pa je potrebno še 10.000 sadik smreke, ki so že zakopane v jarkih v gozdu. Zakasnitev je nastala zaradi stalnega deževja pa tudi sneg je nekajkrat nagajal. 9. maja drevje listavcev pod vrhom Pogorelca še vedno ni ozelenelo. Enako je z drevjem višje v Rogu. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž. Posojila za gradnjo stanovanj S SEJE ODBORA STANOVANJSKEGA SKLADA Odbor stanovanjskega sklada Gozdnega gospodarstva Novo mesto je n a svoji seji 15. marca 1985 pripravil predloge o nakupu družbenih stanovanj, o najetju posojil pri bankah, o programu razvoja stanovanjskega gospodarstva ter predlog prioritetne liste prosilcev za dodelitev stanovanjskih posojil v letu 1985. Upoštevajoč dejstvo, da je vloženih 24 prošenj za družbeno stanovanje, so člani odbora sprejeli sklep o nakupu dveh dvosobnih stanovanj v Novem mestu, poleg dveh v Novem mestu in dveh v Črnomlju, ki so že delno plačana. Iz razpoložljive vsote v letu 1985 v višini 41.000.000 din je odbor izločil 20,770.000 din za stanovanjska posojila ter pripravil predlog prednostne listi prislcev posojil: Zap. Priimek št. in ime namen pos. št. že prejeta poso- višina točk jila (v letih) posojila °Pom J TOZD Gozdarstvo Novo mesto: 1. Jože Banič novogr. 276 2. Janez Ucman novogr. 264 3. Anton Turk adapt. 257 4. Janez Gazvoda novogr. 210 TOZD Gozdarstvo Straža: 5. Franc Štravs novogr. 333 6. Franc Fifolt adapt. 320 7. Peter Grivec novogr. 318 300.000 (80-82 ) 400.000 210.000(84) 500.000 — 300.000 — 570.000 646.000(81-84) 400.000 zadnje posojilo 220.000 (84) - 350.000 415.000 (83-84) 450.000 8. Franc Novine novogr. 278 220.000 (4) 500.000 9. Edvard Jerše novogr. 258 — 300,000 IO. Jože Saje novogr. 243 340.000 (83-84) 400.000 n. Franc Vidmar adapt. 199 — 250.000 zadnje posojilo TOZD Gozdarstvo Podturn: 12. Drago Gril novogr. 339 540.000 (83-84) 500.000 13. litja Sivonjic adapt. 306 — 500.000 zadnje posojilo 14. Mato Jakovljevič adapt. 305 270.000 zadnje posojilo (upo. višina predrač) 15. Domine Krese novogr. 261 — 500.000 16. Marjan Pečak novogr. 260 — 500.000 17. Milka Bjelajec nogor. 225 110.000 (80-82) 400.000 18. Branko Avguštin novogr. 220 300.000 (83-84) 300.000 19. Franc Avguštin adapt. 207 — , * 390.000 zadnje posojilo (upo. višina predrač.) 20. Marjan Gril adapt. 187 — 200.000 zadnje posojilo (upo. višina predrač.) TOZD Gozdarstvo Črmošnjice: 21. Boris Marc adapt. 354 — 260.000 (upo. višina predrač.) 22. Drago Zupančič adapt. 218 — 500.000 23. Jože Poljane adapt. 218 — 400.000 zadnje posojilo 24. Jože Medic novogr. 148 442.000 (81-83) 250.000 zadnje posojilo TOZD Gozdarstvo Črnomelj: 25. Nikola Poplašen adapt. 325 165.000 (79-82) 250.000 zadnje posojilo 26. Jakov Poplašen novogr. 274 250.000 (81-83) 320.000 zadnje posojilo 27. Irena Frankovič novogr. 273 220.000 (4) 500.000 zadnje posojilo 28. Boris Komarov novogr. 248 180.000 (84) 690.000 29. Viktor Štukelj adapt. 211 — 570.000 30. Čedo lvančevič adapt. 201 — 200.000 31. Jože Tkalčič adapt. 194 23.600 (74-75) 420.000 zadnje posojilo 32. Ana lvančevič adapt. 141 — 200.000 zadnje posojilo (upo. višina predrač.) TOZD Transport in gradnje: 33. Janez Klobučar novogr. 314 260.000 (84) 300.000 34. Jože Kovač novogr. 269 — 500.000 zadnje posojilo 35. Jožo Gavranovič novogr. 207 515.000 (82-84) 500.000 36. Ignac Rogelj adapt. 187 — 200.000 zadnje posojilo 37. Jože Berus adapt. 167 — 300.000 zadnje posojilo 38. Rajko Bele novogr. 157 — 400.000 39. Stane Kumelj novogr. 140 — 400.000 40. Vera Kumelj novogr. 138 — 390.000 TOK Gozdarstvo Novo mesto: 41. Mirko Jarc novogr. 347 165.000 (83) 600.000 42. Alojz Gorenčič adapt. 314 160.000 (84) 700.000 zadnje posojilo 43. Mijo Bubnjič novogr. 279 220.000 (84) 500.000 44. Janez Blažič novogr. 238 630.000 (80-84) 500.000 zadnje posojilo 45. Roman Bregar novogr. 142 150.000 (83) 350.000 zadnje posojilo TOK Gozdarstvo Črnomelj: 46. Jurij Špehar adapt. 299 140.000 (83) 500.000 TOK Gozdarstvo Trebnje: 47. Andrej Kastelic novogr. 256 — 400.000 delovna skupnost skupnih služb: 48. Majda Jakopin novogr. 262 210.000 (84) 400.000 49. Šetinc ANgelca novogr. 192 — 500.000 50. Anton Šepee novogr. 157 415.000 (82-84) 430.000 51. Ana Švajger novogr. 125 215.000 (83-84) 360.000 Pri določanju višine stanovanjskih posojil je odbor upošteval zbrano število točk. že odobrena posojila, hkrati pa tudi zagotovitev lastne udeležbe delavca, upoštevajoč predračunsko vrednost in standardno stanovanjsko površino. Delavski sveti tozdov (razen toka Gozdastvo Trebnje, ki predloga še ni obravnaval) in DSSS so predlog prednostne list e obravnavali na sejah v obdobju od 21. marca do 3. aprila 1985 in ga potrdili z naslednjimi spremembami: — delavski svet tozda Gozdarstvo Straža je spremenil višino posojila Francu Filoltu s 350.000 din na 500.000 din, Petru Grivcu s450.000din na 400.000 din in Francu Novincu z 500.000 din na 400.000 din, — delavski svet tozda Tozdastvo ČrmošnjiCe Jožetu Poljancu ni opredelil letošnjega posojila kot zadnjega. SONJA UČEN—TESARI - s f fl f ji1 ~ ■■ iti i ji n vmrvBV ?4fj, til ®flyr Pr ^ -* • § S I *K *• Strela ni tako redek pojav na Rogu. Že letos je 14. aprila kar močno pokalo po Rogu. Razbila je dve jelki, eno v oddelu 57 in drugo v oddelku 60 na Cinkovem Rogu, na nadmorski višini 900 m. Tam, kjer je strela razbila drevesa, je bilo na zemlji še najmanj pol metra snega. Računamo, da nam strela na leto uniči ali poškoduje kakih 100 m' lesa. Včasih dobimo še kaj uporabnega, večkrat pa ne. Leta 1983 sem našel po eni sami nevihti v revirju 8 razbitih jelk z okoli 30 m’ lesa. (Tekst in slika Kožo Miklič) Iz poročila SDK za prvo četrtletje Zaradi uveljavitve novega obračunskega sistema (o čemer pišemo tudi v članku Milana Dragišiča) so primerjave uspehov gospodarjenja z lanskim četrletjem zelo otežene. Kaže pa, da bo po novem sistemu poslovni rezultat dajal natančnejšo sliko gospodarjenja, saj ne bo mogoča prikazovati (prividnega) fiktivnega dohodka. V obračunu za prvo četrletje spremembe še niso toliko učinkovale, kot bodo kasneje, kar velja na primer 40 (et GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO zlasti za obvezno valorizacijo. Rezultati po njej bodo verjetno slabši. Novi sistem ima namen preprečiti neutemeljeno porabo, kar je v skladu s prizadevanji za boljše gospodarjenje. Celotni prihodek seje v regiji povečal za 73,4 odst. ali za 1,5 odst. več kot cene na drobno. Delež prihodka iz izvoza se je povečal, prav tako izvoz na konvertibilno področje za 15,3 odst., uvoz iz istega področja pa se je zmanjšal za 9,8 odst., s čemer je doseženo 115 odst. pokritje. Izvoz na klirinško področje se je povečal za 20,2, uvoz pa zmanjšal za 9,3 odst. V pregledu uspeha postavke porabljenih sredstev ni mogoče primerjati z lansko. Po novem spadajo sem tudi obresti, amortizacija po predpisa- Razbita jelka v 64 oddelku nih stopnjah, materialni stroški DSSS, stroški bančnih storitev, strokovno izobraževanje, učinek revalorizacije, prehrana delavcev idr. Zaradi tega so se porabljena sredstva povečala za več (+ 96 odst.) kot dohodek ( + 23,8 odst.). Primerljivi bruto dohodek se je povečal za 85 odst., kar je več kot znaša inflacija (povečanje cen na drobno za 71,9 odst.). Amortizacija, povečana za 63,2 odst., ne zagotavlja reprodukcije, ker je nižja od rasti cen. Močno, kar za 195 odst., se je povečal izdatek za obresti, medtem ko se je akumulacija zmanjšala. Izgube so 3,3-krat večje kot lani. Za skupno porabo (zdravstvo, kultura, šolstvo idr.) je bilo plačano 73 odst. več kot lani, kar je enako kot splošna poraba, (+40,6 odst.) v načrtovanih okvirih. Osebni dohodki, ki so v mejah rasti dohodka, realno niso padli, seveda pa so precejšnje razlike med posameznimi gospodarskimi organizacijami. Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil 32.314 din. Industrijska proizvodnja v prvem četrletju je bila manjša za 3,8 odst., kar je verjetno posledica hude zime, ki bo 40 (et GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO nadoknađena že v drugem četrtletju. SDK je dobila letos nove naloge, za kar se njeni delavci že usposabljajo. Nove dolžnosti so: ocenjevanje zaključnih računov, ali so vsebinsko in formalno pravilno izdelani, ne pa npr. tendenciozno z zadrževanjem dohodka v zalogah, ekonomska finančna kontrola, npr. na zahtevo družbenopolitičnih organizacij ali ob najemnaju inozemskih kreditov, preizkusi učinkovitosti vlaganj ter spremljanje rezultatov podjetij v tujini, katerih izgube se še povečujejo. Gozdovi na Gorjancih in smučarsko rekreacijski center Letošnje leto so na zasedanju FAO razglasili za leto gozdov. Ugotovili so, da gozdovi po vsem svetu propadajo in daje zadnji čas, da človeštvo prične boj za njihovo ohranitev. Z raznimi opozorili smo dolžni osveščati ljudi, da je gozd najpomembnejši dejavnik zdravega življenjskega okolja. Menim, da so prav gozdarji prvi poklicani, da se borijo za ohranitev gozdov in čisto okolje, povsod in ob vsakem času. Z razvojem smučanja in smučarskega turizma v Sloveniji v zadnjih 10 letih so se začela pojavljati smučišča tudi na Dolenjskem. Razna smučarska društva so začela postavljati provizorične vlečnice in organizirala smučišča: Črmo-šnjice, Trebnje, Javorovica, Gaberje, Pionir—Gospodična in morda še kakšno. V zadnjih letih gradimo večjj smučarski center Gače nad Črmošnjica-mi, ki še ni dograjen. Lani in letos pa so nam načrtovalci predložili program rekreacijskega centra Gorjanci. (Ni mi znano, kdo je nosilec projekta.) V načrtu rekreacijskega centra Gorjanci so upoštevana smučišča (alpsko smučanje), tekaške proge, igrišča in izgradnja vseh spremljajočih objektov (rekreacijski domovi, gostinski objekti, pomožni objekti ipd.). Iz skice razberemo, naj bi rekreacijski center Gorjanci obsegal več kot 200 ha površin (celotni kompleks). Po zadnji varianti pa naj bi se projekt skrčil za toliko, da bi šli v izgranjo L faze projekta, 2. faza pa naj bi odpadla. Vendar moram pripomniti, da je del 2. faze projekta že realiziran: smučišče na košenici pri Gospodični in zemeljska dela smučišča Gaberje-Gospodi-čna . Trenutno gre za izgradnjo L faze projekta, ki obsega gozd in košenice v trikotniku Krvavi kamen-Mi-klavž-Trdinov vrh. Kompleks obsega nekaj nad 100 ha, od tega okoli 45 do 50 ha gozdov. Gospodarska enota Gorjanci (brez gozdov Pendirjevke in Kobil obsega 837 ha gozdov. Prevladujejo razno-dobni in enodobni bukovi 40fet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO gozdovi z 80%, ostalih listavcev je 10% (javor, brest, hrast, ostali) in iglavcev 10% (v glavnem smreka). Lesna zaloga znaša 260 mVha, prirastek 8,6 mVha in etat 3.500 m% letno. Pretežni del zavzema visokogorski bukov gozd. Gozdovi so občutljivi na škode po snegu in ledu. Z njimi gospodarimo po ustaljenih gozdarskih načelih. Predvsem težimo k prirodni obnovi sestojev. Spravilo lesa opravljamo s traktorji in žičnico, odvoz lesa pa po gozdnih cestah v smeri Vahte ali Gabrja. V enoti leži tudi pragozd Gorjanci s površino 24 ha (tik ob predvidenem smučišču). Za gradnjo smučišča v ma-nješem obsegu je bilo izdano soglasje območnega sisa za gozdarstvo, za površino 4,5 ha. Vendar pri tem načrtu ne gre samo za to površino. V bistvu gre za širši poseg v kompleks najlepšega dela Gorjancev. Od Miklavža in strmin Pendirjevke se do Krvavega kamna in Črnega lica prepletajo košenice, grmišča in gozdovi. OD tu se začne z bukovimi gozdovi poraslo zemljišče dvigati proti 1181 visokemu -Trdinovemu vrhu. Smučišča so predvidena izpod Trdinovega vrha, ob pragozdu in do brunarice Krvavi kamen. Predel obsega družbene gospodarske gozdove: — del oddelka 14a s površino okrog 15 ha, zalogo 309 mVha in prirastkom 12,9 mVha (celotna površina 35 ha)? — oddelek 15 a s površino okoli 15 ha, zalogo 289 mVha in prirastkom 11,4 mVha, — oddelek 16a s površino okoli 10 ha, zalogo 220 mVha in prirastkom 11,3 mVha (celotna površina 27 ha), — oddelek 16b s površino 5,6 ha (košenica) — oddelek 16f s površino 0,8 ha, zalogo 151 mVha in prirastkom 6,9 mVHa, — oddelek 16c s površino okoli 2,0 ha nasadov (celotna površina 10 ha). Iz navedenega pregleda vidimo, da gre za površino več kot 40 ha gozdov, ki bi bili z izgradnjo smučišča izločeni iz rednega gospodarjenja. K tej površini moramo prišteti še gozd oddelka 18c v izmeri 6 ha, z zalogo 151 mVha in prirastkom 7,4 mVha, kije po izjavah načrtovalcev v celoti predviden za izgradnjo spremljajočih objektov rekreacijskega centra: gostišča, počitniški domovi in ostali objekti. Celotna, iz rednega gospodarjenja izločena površina bi znašala dejansko med 45 in 50 ha. Res ne bo nujno vse te površine v celoti posekati. Posekali in skrčili naj bi najprej gozd na površinah, ki so potrebne za žičnice in minimalne površine smučišč. Tri vlečnice bodo skupaj dolge od 1500 do 1800 m. Ob robu smučišč pa vidimo vrisano še žičnico Krvavi kamen-Trdinov vrh, v dolžini 1,0 km. Kot vidimo, površina 4,5 ha ne bo zadoščala za trase žičnice, smučišča in izgradnjo, objektov. Pasovi in enklave gozdov, ki ne bodo posekani in izkrčeni, naj bi služili kot varovalni pasovi za zaščito pred vetrovi in soncem, čeprav načrtovalci pravijo, da bi bilo bolje v ta namen posaditi smreko, ki pozimi daje več sence. Iz teh razlogov trdim, da bo dejanska površina gozdov izločena iz-gospodarjenja veliko večja od zahtev po krčenju. Naj omenim samo primer TV oddajnika Trdinov vrh v neposredni bližini. Za potrebe izgradnje TV oddajnika je bilo izločeno 0,25 ha gozda. Ko je bil stolp zgrajen, smo bili postavljeni pred dejstvo, daje treba posekati še okoli 0,75 ha gozda okrog stolpa, ker ovira sprejem signalov. Kljub prvotnim zagotovilom smo morali dejansko izločiti iz gospodarjenja trikrat večjo površino, kot je bila predvidena. Nekam naiven se mi zdi pristop k projektu. Gozdarji naj bi čimpreje posekali trase žičnic in smučišč, da bi lahko začeli krčiti panje in ravnati zemljišča ter čimprej posejali travo, ostala dela pa bi potem nadaljevali v skladu s finančnimi možnostmi. Menim, da bi morali preprečiti izgradnjo rekreacijskega smučarskega centra Gorjanci v obsegu in na način, kot je predviden, predvsem iz naslednjih razlogov: — grobo je poseganje v naravno najbolj zanimivi del Gorjancev — spreminjanje pokrajine, Skica rekreacijskega centra Gorjanci. Čudno: gozd naj hi se umaknil, da bo oddih popolnejši! Prijave za letovanje v počitniškem domu v Novigradu, v garsonjerah v Miholaščici na Cresu, v prikolicah ter v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici Za letovanje v počitniškem domu v Novigradu, v dveh prikolicah v Zadru in v dveh na srednjem Jadranu, v garsonjerah na Cresu in v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici je potrebno zbrati prijave delavcev upokojencev ter kooperantov do 15. maja 1985. Počitniški dom v Novigradu bo odprt od 1. julija do 30. avgusta 1985 z možnostjo letovanja pet ali deset dni. Prikolice v Zadru in na novi, še nedoločeni lokaciji bodo na voljo po deset dni od 1. julija do 30. avgusta, z možnostjo letovanja v pred - in posezoni, če bo veliko prijavljenih. Tudi v garsonjerah na Cresu boste lahko letovali izven glavne sezone, ki bo trajala od 28. julija do 27. avgusta z desetdnevnimi roki. Zoisov grad v Bohinjski Bistrici je na razpolago celo leto, v poletni sezoni predlagamo desetdnevne roke letovanja, če pa ne bo dovolj prijavljenih, bomo roke oblikovali po željah prijavljenih. Delavci GG in upokojenci imajo poleg tega regresiran oskrbni dan (po 46. členu pra- vilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne I dohodke in skupno porabi): višina OD regres plača cena v letu 1984 osk. dne osk. dan osk. dne do 19.794 din 73% 27% 220 din od 19.794 din do 26.392 din 64% 36% 290 din od 26.392 din do 32.990 din 55% 45% 360 din nad 32.990 din 46% 54% 430 din Delavci, ki opravljajo delovne naloge: sečnja lesa, nakladanje lesa (ročno in z dvigali), ročno in mehanizirano spravilo lesa, minerska dela, strojniki in delavci pri gozdno-gradbcni mehanizaciji, dela žagarja cirkularista, vozniki kamionov, dela pri gojenju gozdov, delavci invalidi ter delavci samohranilci imajo znižano oskrbnino po zgoraj navedeni tabeli. Ostali delavci, ki niso zajeti v predhodnem stav- — izločitev večje površine gozdov iz rednega gospodarjenja, — škodljivi vplivi na pragozd, — gradnja raznih gostišč, počitniških domov in drugih objektov pri Krvavem kamnu v gozdu, — rpotenje gozdne proizvodnje v gospodarski enoti, — neustrezne gozdne ceste za javni promet, cesta z Vahte je zelo ozka in pozimi zelo nevarna, v glavnem pa neustrezna za dvosmerni promet, tudi cesta iz Gabrja ni grajena za javni promet, razširitve bi bile zelo drage, — povečanje onesnaževanja gozdov, nevarnosti požarov in gozdnih tatvin. Zelo bi bilo tudi zanimivo vedeti, koliko denarja bi bilo danes potrebno za izgradnjo takšnega centra in kdo ga bo dal? Če se samo spomnim na desetine in desetine prošenj, ki jih vlagajo krajevne skupnosti in društva za denarno pomoč pri raznih gradnjah domov, cest, asfalta, telefona, vodovoda, brizgalne in podobno, se s takšno naložbo res ne morem strinjati, pa čeprav sem navdušen smučar. BaM ku in so prejeli manjši osebni dohodek od 19.794 din, imajo popust v višini 73% (cena znaša 220 din). Delavci, ki so prejeli OD večji od 19.794 din in niso zajeti v prejšnjih dol- 2. Za letovanje v prikolicah prispevajo: očilih, imajo 46% popusta (cena znaša 430 din). V te cene ni všteta turistična taksa, ki jo je treba plačati ob prihodu v dom ter znaša 38,50 din dnevno po osebi. Turistične takse ne plačajo otroci do 7. leta starosti, vojni invalidi in invalidi dela. Za otroke od 7. do 15. leta starosti znaša turistična taksa 19 dni. julija in avgusta junija in septembra delavci in upokojenci GG 400 din 300 din tuji gostje 1.360 din 960 din V to ceno je všteta tudi turistična taksa. 3. Za uporabo garsonjer na Cresu prispevajo: 1. Čas obratovanja doma v Novigradu je razdeljen takole: od 1. julija do 11. julija od 31. julija do 10 avgusta od 11. julija do 21 julija od 10. avgusta do 20. avgusta od 21. julija do 31. julija od 20. avgusta do 30. avgusta Polna cena oskrbnega dne je 1.400 din in jo plačajo ža letovanje tuji gostje, ostali pa prispevajo: —'otroci tujih gostov do 10. let starosti 700 din — člani GG in upokojenci 800 din — nezaposleni družinski člani 450 din — zaposleni družinski člani (zakonci) 880 din — otroci od 2. do 10 leta starosti 220 din — otroci od 10. leta starosti naprej 450 din — otroci z osebnim dohodkom 1.400 din od 28. jun. do 27. avg. izven sezone male gars. vel. gars.male gars. vel. gars. člani kolektiva in upokojenci 450 din 550 din350 din 450 din tuji gostje 1.600 din 1.900 din 1.300 din 1.600 din Vse morebitne spremembe v načrtovanem letovanju (odpoved, sprememba roka) so delavci dolžni sporočiti najkasneje 10 dni pred nastopom letovanja na DSSS (tovarišici Ličen—Tesari sonji), sicer jim bodo zaračunali stroške zaradi odpovedi letovanja v višini 15% vrednosti letovanja. OO ZS prosimo, da pridobijo čimveč delavcev za poletno letovanje in da prijave zberejo ter posredujejo v DSSS do 15. 5. 1985. Prosimo, da pri določitvi časa koriščenja dopusta upoštevate vse roke in obvezno predlagate dve možnosti. Če letuje z delavcem ali upokojencem tuj gost v isti garsonjeri, se zanj doplača dnevno v sezoni 320 din, izven sezone pa 240 din. V to ceno je všteta tudi turistična taksa. 4. Za letovanje v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici prispevajo dnevno: — naši delavci in upokojenci 120 din za ležišče v garsonjeri, 100 din za skupno ležišče ter 80 din za pomožno ležišče. — tuji gostje pa 260 din za ležišče v garsonjeri in 220 din za pomožno ter skupno ležišče. Otroci delavcev GG, mlajši od 6 let, ne plačajo ničesar. Turistična taksa znaša za odrasle 25 din, za otroke od 7. do 14. leta starosti 12,50 din , za otroke, mlajše od 7 let, turistične takse ni. Vse stroške letovanja, razen turistične takse za bivanje v počitniškem domu v Novigradu, ki jo vplačamo ob prihodu v dom, bo možno poravnati iz osebnega dohodka v juliju, avgustu in septembru, to je do predvidenega obračuna za 3. četrtletje. Vsak delavec, ki se bo odločil za obročno plačevanje stroškov letovanja iz osebnega dohodka, bo moral hkrati s prijavo za letovanje podpisati tudi izjavo, da dovoljuje administrativno prepoved na osebne dohodke v višini stroškov letovanja. Delavci, ki se ne bodo odločili za obročno odplačevanje stroškov letovanja, bodo morali stroške poravnati pred odhodom na letovanje pri blagajni temeljne organizacije, za Novigrad pa ob prihodu v dom. Takole pa mi revirni Pet zjutraj! Ah, še urica najslajšega dremeža in pretegovanja, ko človek še noče misliti na šklepetanje budilkinih zob. Prešine te sladka misel na nekaj trenutkov nežnosti, ki ti potlej tistih osem ur delujejo kot pomirjevalno sredstvo. Vzameš v svojo roko nežno ročico, se nežno (kolikor še sploh znaš)? skloniš nad obraz, ki je še razžarjen s sanjami... Prekleto! Iz predsobe zaslišim glas telefona. O, ne boste me, saj nisem ne telefonist ne punca na klic. Uradne ure se začno natanko ob šestih in pika. Hudirja, me zagloda, kaj pa, če je kaj važnega? Celo na smrt med sorodniki pomislim. Že sem v spodnjicah pri aparatu. »Hej, ti,« se oglasi šofer z one strani žice, ]pridi takoj zmerit les, ker ga imam že na postaji! Kakopak, da je šel lahko s kurami spat, les naložil že včeraj in ga danes ob prvem kikirikanju petelina odpeljal. Spomnil sem se prenekaterega imena živali vseh celin, se odplazil v spalnico, ujel strupene strelice oči svoje najdražje in jo odkuril. »Ha, tem se pa gode, pol ure gor ali dol,« so mi tleskale v ušesa pripombe čakajočih kmetov v pisarni. Potem pa neskončno nakladanje težav tega, prošenj onega, zahtev tretjega in groženj seveda tudi ni manjkalo. Ko so zatlesnila vrata za zadnjim, sem se pobral in jo hote! brž stisniti s pohabljenim fičkom, toda, joj! Skozi okno so me ženske še ujele, da me kliče telefon. Žametno prijazen glas komaj znanega »prijatelja«, ki ga že dvajset let nisem videl, me je moledoval za najboljša, po možnosti najcenejša drva in, to se razume, čimprej. Vse za prijatelje! Končno nama je s pomočnikom uspelo odropotati proti Gorjancem. Naj gozdar skozi dvojna očala prebira časopis, v hosti pa mu ne uide nobena nežigosana vejica. Tako sva tistega dne opazila pri neki hiši kar zajeten kup hlodovine. Nežigosana, pa še ukradena povrhu! Človek se je pač hotel (stabilizacijsko) znajti na tuj račun. Trkava na duri, kljuka-va, nič. Mrtvo tiha gluhota pa naju ni odgnala. Poslal sem pomočnika z avtom na drugi konec vasi, sam pa sedel na prijetno sonce in se zabava! z opazovanjem prepirljive koko- šje druščine. E, nenadoma je zaškrtnilo v ključavnici in na pragu, za mojimi pleči, se je prikazala gospodinja. Ob njenem zelenem obrazu sem že misli! poklicati reševalce. No, ko je ženska prišla do prve sapice, sem ji lepo in kratko dokazal, da ni le v njih, ampak tudi v nas, gozdarjih, nekaj lisičjega. Pa ne iz zlobe, ampak zato, da se hosta ne prelevi v goljavo. Do konca službe sva še dosti precijazila in ob treh primolela jezike domov. Ah, ljubi domek pa kosilce, malo dremeža... Ne, zeleni brat, uštel si se. Ko so domači videli v moji druščini naphano službeno torbo, se jim je že zavrtel film o večno polni mizi računov, ma-nualov... Takole do enajstih, polnoči, in iz treh parov oči mi je očitalo zjutraj obljubljeno kopanje v Smarjeti. »Foter je programiran, ajd živijo!« sta jo odpeketala mulca vsak po svoje. Za svoj »najboljši de!« pa sem bil prepričan, da se je odločil za tihi teden. Ob enajstih, ko sem legel v dokaj hladno posteljo in razmišljal, da zaslužim na dan malo manj ko sedem letev, me je ogrelo in zazibalo v sen le geslo, ki je preživelo vse veke: »Hrabro tovariši, lahko bi bilo še dosti slabše!« UROŠ KASTELIC Pri strojnem presajanju je treba sadike še ročno popraviti in spopolniti. (Slika M. Bajt) 40 Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Radoha — Palatina — delavec Klobčar označuje prevzeta drva KJER NAJDEŠ PRIMEREN PROSTOR, POSADI DREVO Gozdarsko in lesnoindustrijsko podjetje Jasen iz Kraljeva, ki gospodari v dolinah in hribih ob reki Ibar, se ponaša z lepim uspehom. V preteklih štirih letih so pogozdili 3.200 ha goličav. Največ so pogozdovali z borom, v višjih predelih 1700 sadik na 1 hektar, v nižjih pa po 2500 sadik. Nekdaj so na planinah v širši okolici Kraljeva rastU listnati in iglasti gozdovi. Ljudje so jih v stoletjih postopoma popolnoma iztrebili in dež je na strminah izpral zemljo do golega kamenja (serpentin vulkanskega izvora). Na takih tleh je težko obnoviti rastlinje. Pogozdujejo z majhnimi sadikami (20 cm), ki so primerne za skopa, plitva tla. 40 Cet GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Čez desetletje se bo območje ob Ibru spremenilo. Namesto strmih golih in kamnitih pobočij bo videti zelen gozdnat plašč. Spremenilo se bo vreme, vzniklo bo novo rastlinje in pojavile se bodo številne živali, ki dosedaj na tem območju niso našle ne hrane ne zavetja. DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdneya gospodarstva Novo mesto Odgovorni I urednik ing. Janez Penca, Uredniški -odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, mg. Jože Falkner,. ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. I Izhaja enkrat* na mesec v j 1000 izvodih. Uredništvo: I Novo mesto, Gubčeva 15 I Časopisni stavek, filmi in | prelom DIC Novo mesto, J TOZDGrafika, tiskTiskarna I Novo mesto.