Telefon št. 74. Posamna številka 10 li. fo priti ?r»|eaia«: u es lo »to naprej 26 K — h pel let« » 13 » — » estrt» » 6 » 50» meseo > 2 > 20» V apravalitvu prejema«: za celo leto naprej 20 K — h pil leta » 10 » — • Četrt » » 6 „ — » meeeo » 1»70 » Za pošiljanje na don 80 h ria mesec. Političen list za slovenski narod. Naro6nlne In Inseratd sprejema upravništvo t Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 2 Rokopisi se oe vranjo, oefrankovana pisma oe vsprejemajo. Uredništvo je t Seme- DiSkih ulicah St. 2,1., 17. Izha|a vsak dan.izvzemJi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Ste v. 282 V Ljubljani, v soboto, 5. decembra 1903. Letnik XXXI Narodna bramba. Naši liberalci so veliki zabavljači, a tako Blabi politiki, tla bi morali mi to stranko že zaradi nesposobnosti njenih voditeljev odrešiti težke naloge, ki jo čisto po krivici sili, da igra vlogo vladajoče večine. Shodov ima liberalna stranka ravno toliko, da lahko v gotovih obrokih konštati-ramo njeno dekadenco. Tako je zopet v Kraniu dr. Ferjančič moril dolgi čas kranj akim »naprednim« s pripovedovanjem iz onih lepih časov, ko je bilo še mogoče liberalcu s pomočjo »klerikalcev« prilezti do podpredsedniškega mesta v zbornici. A C.ril Pire je pokazal nekaj svoje barve, katera pa bledi, kakor tudi bolehava liberalna stranka. Pred vsem namreč Ciril Pire z dr. Fer-janfičem vred ne upa ziniti niti ene besede o tem vprašanju, ali je prav, da po sedanjem volivnem redu pride po en poslane c na vsacih 9 veleposestnikov, 490 meščanov in 2500 kmetov, da je torej po sedanjem volivnem redu en zadolžen nemški baronček toliko vraden, kakor štiriinpetdeset njegovih »naprednih« meščanov ali pa dvesto in osemdeset kmetov. Tega si ne upa noben liberalec, niti sam doktor Tavčar niti Hribar ne povedati, da je sedanji volivni red poniževalen tudi za mesta, ker jih tako nizko stavi pod »velike kmetavze« — naše veleposestnike, katerih edina zasluga je, da znajo dobro nemški govoriti in slabo gospodarit', da tako hitro na boben prihajajo. Vsa revščina našega liberalizma se vidi iz sledečega odstavka, s katerim je C ril Pire, katerega dušne zmožnosti so povsem primerne liberalni stranki, razlagal stališče liberalcev glede volu ne rt forme: »slovenski liberalci tudi sicar nismo bili nikdar načelni nasprotniki splošne in enake volilne pravice, pač pa zastopamo gotovo opravičeno stališče, da je isto mogoče uvesti le tam, kjer ljudBtvo stoji na tako vi soki stopnji izobrazbe, da volilno pravico po- vsem proato in po lastnem prepričanju lahko izvršuje.« Dakler torej ljudje niBO tako »izobraženi*, to se pravi, tako neumni, da bi volili može, ki so smrtni sovražniki ljudske organizacije, toliko časa se bodo liberalci upirali volilni reformi ! Zakaj so torej liberalci vendar glasovali za nujnost predloga o izpremembi vo lilnega reda? Ciril Pire je žalosten in trdi, da je bila ta nujnost neumestna. Prosit, taka politika 1 Z velikansko nerodnostjo so sklenili nato liberalci sledečo resolucijo: »Zbrani deželnozboreki volilci prizna vajo glede na prometno in pridobitvene raz mere sedanje dobo in glede na to, da po sedanjem deželnem volilnem redu delavski sloii v deželnem zboru nimajo lastnega zastopstva, potrebo volilne reforme, zahtevajo pa, da se le-ta izvrši lo z ozirom na splošno korist dežele ter protestujejo odločno proti temu, da bi se zlorabljala v samopašne stran karske namene." Poglejmo ta škorenj iz Kranja! Torej je vendar umestna nujnost tega vprašanja, če jo je tudi ravno prej Pire tajil! Tu se je ustavila liberalna pamet, kakor stara, zarjavela ura. Niti Ferjančič, niti Pire no ve. Za to pa pravijo: »Na splošno korist dežele!« Dobro 1 Če hočete splošno korist, zakaj pa nočete splošna volilne pravice? Vsa Bilno nerodna akcija liberalcev, s katero iščejo pri vsah starih babah vzrokov zope? razširjenjo volilne pravice, ne dokazuje nič druzega, nego da so protiljudeki, da imajo slabo vest in se boje, da jim ne bi ljudsko zastopstvo naredilo debele črte čez njih deželno gospodarstvo. Da so sklenili zvišanje učiteljskih plač, ne da bi povedali, odkodnaj se vzamejo, to je pa samo ob sebi umevno, če pomislimo, da sta bila zraven Ferjančič in Pire. Če primerjamo boječi doktrinarizem za svoje postojanke trepetajočih liberalnih pristašev slovensko nemške zveze z živim, mla- dostnim dubom, ki kipi na dan po katol.-narodnih ljudskih shodih, nas pač ni strah za bodočnost. Državni zbor. Dunaj, 4. dec. Manger les jours. Včeraj se je v razpravi o premembi, oziroma omejitvi § 14. oglasil tudi stari vitez J a w o r s k i ter izrecno naglašal, da hoče izraziti svoje osebno mnenje glede češke obstrukcije. In rekel je „vodja" poljskega kluba: Zbrali smo se 17. novembra in če se vprašamo, kaj smo storili do danes, moramo na svojo sramoto reči: Prav nič! Posl. Choc na ves glas kriči: „Tako bi ne smel govoriti slovanski poslanec." Jaworski: Dr. Baxa je govoril več ur, dasi ga ni nihče poslušal, še manj pa razumel. Choc: „Kaj vas briga! Ali je to slovanska vzajemnost? Sram vas bodi!" To je kratek, toda značilen dogodek iz včerajšnje seje. In ta nas uči, da so bili in so Poljaki v prvi, drugi in tretji vrsti le Poljaki, slovanski separatisti, ki žive ob spominih na slavno svojo preteklost ter sanjajo o bodočih zlatih gradovih v zraku. Saj trdi cel6 dr. Smolke sin, da Poljaki — čujte in strmite — niso Slovani. Ali se torej morete čuditi, da ekscelenoa Jaworski .akc misli, četudi le v svojem imenu. On je načelnik kluba in torej gotovo pozna svoje tovariše, sicer bi se javno kaj tacega ne upal govoriti v posmeh nemških poslancev. Poljaki so bili, oziroma vitez Javvorski, ki so 1. 1900 izdali ostalo desnico, da je dr. pl. Korber razpustil državni zbor in razpisal nove volitve. Poljaki so podpirali še vsako vlado, ker je vsaka vlada podpirala tudi njihove težnje in ustrezala njihovim zahtevam. Resnici na ljubo pa moramo izjaviti, da morda večina poljskega kluba ne odobrava včerajšnje izjave svojega načelnika, ki je drugače govoril, nego je bil pooblaščen. Toda ne glede na »lapsus lircjiae« viteza J5\vorskega, so morali njegovi „lepi nauki" užaliti in razjariti tudi druge slovanske poslance, ne le čeških. Naravnost ostudno, nečloveško bi bilo, ko bi do grla nabasan sladkosnedež, ki ima dvojen podbredek in svitek slanine okolu vratu, očital bednemu revežu upali obraz in medle oči. Ia to delajo Nemci, kateri imajo v narodnostnem oziru vse, kar jim stce poželi. Ako ti kvasijo o zatiranju svoje narodnosti in o preteči slovanski povodnji, morajo Be jim smejati krave na vrhu planin. In če ti očitajo nenemškim narodom, kakor Madjari Hrvatom in Ssovancm, da vzdržujejo vso državo s svojimi davki in vojaki, je ta ošabnoet ravno tako ostudna, kakor je zoperna trditev, da so edino le nemške pesti zgradile habsburško državo. Celo v zgradbi pruske države je dobra tretjina slovanske krvi, zato tudi dobro drži. A kaj naj porečemo, ako poljski Gracchi rohne proti vstaji v zbornici, proti češki ob-strukciji. Tudi Poljaki so v narodnem oziru nasičen narod v Avstriji in nimajo najmanjše pravice, a še manj povoda, da svojim najbližjim krvnim bratom očitajo, da brez vzroka tratijo čas v zbornici, ln če je vitez Javvorski, morda naprošen, hotel Čehom dajati lepe nauke, je mogel to storiti drugje in na lepši način. So svojeglavni ljudje, katere z dobro besedo spelješ v ogenj, a se preje dajo v zemljo zabiti, nego bi se pokorili osorni besedi. In to so češki poslanci, dasi sami uvidijo, da njihova taktika zadnja štiri leta ni najsrečnejša. Toda tega jim Poljak ne sme odrekati, da nimajo vzroka za obstrukcijo; tega jim Slovan ne sme očitati, da jedo d n e v e, ko z obstrukcijo polnijo sejo za sejo. Češki poslanci rajši danes nego jutri opuste obstrukcijo, ako jim vlada in nemške stranke zgrade most preko politične povodnji ali jim pribite nasproti vsa) na polovico pota. Včeraj so češki poslanci javno razglasili, da ustavijo obstrukcijo, ako odstopi sedanja vlada. In kako odgovarjajo nemška glasila? Brezpogojno kapitulacijo zahtevajo od Čehov, ki bi se osmešili pred vsem svetom, ko bi sedaj pometali puške v koruzo. Ker pa vsi krogi priznajo, da tako ne more in ne sme dalje, da je večna obstrukcija nemegoča in nedopustna, zato je pač opravičeno vprašanje: Zakaj pa se ne oso-kolijo merodajni kregi, da resno pogase in zaduše ogenj, ki uničuje državno poslopje? Tudi tem krogom smemo javno povedati, da jedo dneve, ker odlašajo z radikalnimi sredstvi. Lepi opomini, resni govori, nove volitve, § 14. in vaa ta paliativna sredstva so le novo olje v ogenj, ki se oblizuje ob sle- LISTEK. Indigo-modri šakal. (Staroindijska pravljica iz 1. 3C00. pr. Kr.) In pisano je : Kdor zapusti ljudi svojega rodu in rad biva v šotorih sovražnikov, tega bodo nasprotniki ubili, kakor indige-modrega šakala. Tako je pisano v knjigah modrosti in potrjeno od izkušenih mož, v pouk bedakom in v opomin nespametnim. A vi, mladeniči, me vprašujete, kaj se je zgodilo indige-modremu šakalu in s čem je zaslužil strašno kazen ? Poslušajte in si zapomnite, kajti Višnu je dopustil, da se je to zgodilo v pouk bedakom in v opomin nespametnim. * # * V hribovitem gozdu je živel šakal, ki si je srčno želel, da bi zakraljeval daleč po svetu. »Jaz sem zale postave in ponosne hoje«, govoril je sam s seboj »in moj glas je lep in zvonek, da mi ni para daleč naokrog." In je zapustil gozd in je prišel v lepo ravnino, na Bredi katere je stalo lepo mesto v veselje človeškim srcem. Razširila se je duša gozdnemu šakalu in radoveden je hodil okoli mesta ter gledal te nove stvari. Pa primerilo se mu je, da je padel v sod, ki je bil napolnjen z lepo modro barvo, indigo imenovano. In ni mu bilo mogoče, da bi se bil rešil iz soda ter je obležal v njem brez-zavesten do jutra. Ko pa je prišel rano posestnik onega soda, ga je videl in je mislil, da je utonil v barvi. »Kaj čem z muho?« je rekel nevoljno, prijel šakala za bedro in ga vrgel na stran. A šakalu se je povrnila zavest, ker bog Živa ga še ni hotel kaznovati za njegovo ošabnost. Tudi ni bila še polna mera njegovih hudobij. Pogledal je potuhnjeno okoli sebe in zbežal v gozd nazaj, kajti tesno mu je bilo pri srcu. Ko pa Bi je v gozdu oddahnil, je videl, da se je njegova barva izprememla in da je indigo-modra njegova dlaka. Tega se je razveselilo njegovo srce. »Jaz imam zdaj odlično in krasno barvo«, govoril je sam sebi. »Zakaj se ne bi mogel povzdigniti nad zverinami v gozdu ? In drugi šakali me morajo priznati zdaj za svojega poglavarja, ker je tako odlična moja dlaka.«. In je sklical Bkupaj vse šakale v gozdu. Prišli so in ga z občudovanjem gledali, kajti še nikdar niso videli šakala, ki bi imel tako lepo barvo. On pa je povzdignil svojo glavo in je govoril: »Poslušajte, šakali, in dobro pomnite, kar vam govorim danes v vaši sredi! Sveto božanstvo tega gozda je mene z lastno roko povzdignilo do tako izrednega dostojanstva. Sam Višnu je skuhal stara zelišča, s katerih sokom mi je dal tako odlično barvo ter me je postavil za vašega poglavarja in vladarja te dežele. Zato se pa mora od danes naprej v tej deželi tako vladati, kakor jaz hočem. Kdor bo z mano, bo dobil bogastvo in bo jedel sveže meso najboljših zveri, kar jih pogine v gozdu ali ostane od levove večerje. Kdor je proti meni, ta pa ne bo dobil niti oglodane kosti, niti repa crknjene podgane. Kajti jaz sem gospodar, kakor vidite na moji izredno lepi barvi. Vi, ki ste napredni in inteligentni šakali, pa veste, da je le na moji strani vaše mesto! Proti meni se upreti, je oslarija in kozlarija, ki se ne spodobi za izobraženega šakala!" Ko so šakali videli odlično barvo svojega tovariša, jih je prešinil silen strah. Popadali so pred njim na spodnje dele svojih teles, in so rekli: »Kakor zapoveduješ, naš poglavar!" Tako je postal indigo-modri šakal gospodar celega rodu, in vsi šakali so mu služili ter vljudno pocedili vsakokrat nekaj slin na tla, kadar so ga srečali, v znamenje udanosti. On pa je hodil ponosno po gozdu in se je zelo veselil svoje odlične barve. Pa njegovo srce jo bilo nemirno, odkar je dobil oblast v roke. Kajti nekateri šakali so rekli: »Res je odlična njegova barva, a njegova prevzetnost je prevelika. Kajti on je vendar le šakal po glavi in po srcu.« In druge živali v gozdu so rekle, da jim po krivici gospoduje indigo-modri šakal, ter so premišljevale njegovo pogubo. In ni mu več dišala niti poginjena gazela, niti luža na sredi gozda poleg njegovega brloga. In je premišljeval: »Ker je tako odlična moja barva, ne morem živati samo med temi neumnimi, nazadnjaškimi šakali. Zato bom pa sklenil zvezo z levom, da mi bo on pomagal, ako bi me zapustil moj rod in ne bi hotel več častiti moje odlične osebe.« In je šel k levu ter se mu je globoko poklonil ter je dejal in rekel: »Odlična je moja barva in božanstvo me je postavilo nad vse šakale v gozdu. Glej, če se z menoj zvežeš, bo trdno moje in tvoje gospodstvo, in nobena črna žival ne bo mogla za-gospodariti v najinem kraljestvu.« Lev je mižal in ni rekel nič. Ležal je v kotu in se ni zmenil za indigo - modrega šakala. A ta je pred njim pokleknil in ga lepo prosil, naj mu pomore v njegovi stiski. , Ia tedaj je lev videl njegovo odlično barvo in je rekel: »Ker je tako lepa tvoja izredna barva, smeš pred vrati mojega brloga vsak dan pospraviti, kar jaz pustim.« In se je obrnil in dremal dalje. A indigo-modri šakal jo bil jako veBel in je radosten prišel v svoj brlog. Odslej je menu. Zadnji čas je pač že, da z ozirom na jako nevarne pojave onkraj Litave avstrijski faktorji prično resno i z v r j e v a t i § 19. drž. temeljnega zakona. Vsakemu svoje! To je zdravilo za avstrijsko jetiko. Ako pa hočejo ozdraviti tudi parlamentarni krogi, potem naj »boljšajo volilni red, pre-drugačijo ustavo in poostre poslovnik. S tem uženo tudi obstrukcijo in razveljavijo § 14, da poslanci ne bodo v zbornici kratili časa na troške države. Državne podpore. Vsled raznih uim in nesreč je vlada dne 10. septembra s cesarsko naredbo do ločila 15 milijonov kron za državne podpcre in posojila. Pozneje pa so se pripetile še večje nesreče po raznih deželah, kot: po vodnji, požari itd. Posebno na Koroškem in Solnograškem so povodnji napravile na milijone škode. Žito je vlada sama predložila načrt zakona, naj se dovoli za državne podpore še 5, torej skupaj 20 milijonov kron. Ta zakon je danes v razpravi, ker so cehi v ta namen ustavili obstrukcijo. Č'ani ^Slovanske zveze" so letos vložili več nuj nih predlogov ia državne podpore vsled raznih uim, osobito vslei požarov. Danes je še poslanec Pfeifer vložil nujni predlog vsled povodnji ob Krki v novo meškem in krškem okraju. O^lašenih je več govornikov, toda zbornica je skoraj prazna, ker taka razprava ne vleče. Ako je skleda na mizi, tedaj težaki zgrabijo za žlice in globoko zajemajo. Pa tudi pri tej priliki moramo čuti stereotipne medklice : Nemški denar je boljši nego nemški jezik. Naš denar pa vam diši! — To so srakoperji, ki na trnju ob potu vedno isto gostot Odboru za Prešernov spomenik v premislek- Ker se bliža čas, ko se odkrije Prešernov spomenik, — bilo je citati že pred meseci, da je model že v livarni, — gotovo ni neumestno, izpregovoriti par besed radi prostora, kjer naj bi stal ta, brezdvoma za nedogledni čas, največji slovenski narodni monument in menda tudi največji javni spomenik na slov. zemlji sploh. Pisalo se je sicer že precej o ti zadevi in spominjamo se, kako je odbor iskal po Ljubljani pripravnega kraja, kmalu po konkurenčnem razpisu. Mislili so na prostor pred Narodnim domom", ki pa je premajhen in bi ne bilo pročelje vnikakem razmerji z višino spomenikevo; dalje so projektirali prostor pred dež. dvorcem, kar pa so tudi opustili, kajti tudi ta kraj je v resnici premalo razsežen ter bo komaj vodnjak mogel ležerno stati, zlasti, ko gre ob straneh še privoz pod oni znameniti balkon nad vrati. Nekoč je šel odbor komisijonirat celo tisti zakotek ob južni železnici na strani ^Narodnega doma", ki se imenuje „Blei\veisov park". Kako je moglo to komu v glavo pasti, nam je še danes docela nejasno. Naposled se je sklenilo po dolgem premišljevanju, da se postavi Prešeren na Marijinem trgu pred Mayerjevo hišo ter se v ta namen razlastita stari poslopji spredaj. Ta prostor, kateri je izbran sedaj definitivno, je — to povdarjamo izpolnujoč svojo časnikarsko, slovensko-narodno dolžnost, — najneprikladnejši izmed vseh, kar so jih do sedaj izbirali ter bi bila prostora pred dvorcem in »Nar. domom" v marsikaterem oziru mnogo boljša, izvzemši seveda omi-nozno „Blei\veisov park". Marijin trg sploh nima nikake simetrije in glavna stvar pri kraju, kjer naj stoji kak spomenik, je, da je simetričen, kateri princip se uveljavlja poVsodi po moderni Evropi, zlasti v poslednjem času, kar je slavnemu odboru gotovo znano, če zasleduje le malo to stroko upodabljajoče umetnosti. Kot, kjer naj stoji spo menik, je pravzaprav celo ločen od ostalega trga. Ta prostorček meji na eni strani ob Ljubljanico, na drugi strani pa se steka vanj naravnost Miklošičeva ulica. Predstavljati je treba n. pr. samo, kakšen vtis bo napravil spomenik iz Špitalske ulice! Od monumenta se bo vzdigovala na eni strani napeta Miklošičeva cesta kvišku, na drugi pa bo padala strmina škarpe ob vodi kakih 6—7 m od spomenika naravnost navzdol skoro istotako globoko. Vtis bo, kakor da stoji Prešeren na rebru kakšnega griča in bo čisto izginil v bregu Miklošičeve ceste. En fage bo Prešeren segal do oken druzega nadstropja, ker je fagada Mayerjeve hiše očitno prenizka za višino spomenika, kajti isti bo na tem kraju relativno gigan-tičen ter bo mogel stati le malo od hiše, recimo dobrih 10 m. Vtis iz Prešernove ulice in od pošte, kjer se vozijo tujci po elektr. železnici, bo, kakor bi bil spomenik prilepljen na fagado. In še nekaj je povda-riti: promet na Marijinem trgu se bo stekal ravno v tem kotiču ter se bo vsak voz, ki bo pridrdral od justične palače in deloma tudi po stranskih ulicah ter Miklošičevi cesti od kolodvora, zadel prav ob spomenik. Prešeren je nadalje projektiran za v p a r k in tega nihče ne vpošteva. Vprašali bi, zakaj so sprejeli načrt za park, če mislijo monument postaviti na trg med hiše. To vprašanje stavil bi si vsak naj-priprostejši človek takoj v začetku,, le od-kakor se kaže, ni. bor si ga, Ob enajsti uri torej, povdarjamo še enkrat in sicer z vso resnostjo, naj se spomenik ne postavi na tem prostoru. Edini kraj, ki je za Prešerna kot takega in pa specijelno za njegov spomenik primeren, je — Zvezda. To zaslužuje pesnik, ki je nesel glas našega naroda med evropske narode. Govorili so sicer že tudi nekaj o Zvezdi ter je predlagal nekdo, naj se postavi na oglu proti nunski cerkvi. To gotovo ni umestno, kajti bila bi simetrija Zvezde pokvarjena in spomenik bi izginil na oglu. Prešerna je treba postaviti 'tfi sredo Zvezde in sicer tako, da bi en fage gledal proti »Slovenski Matici", pomaknjen pa bi moral biti v krog dreves, torej zahodno od kandelabra na sredi, tako da bi imel drevesno ozadje. Ta prostor bi odgovarjal projektu inidejispo-m e n i k o v i. Pesnik v park, zlasti pa pesnik Prešeren! To je kraj kakor nalašč in če bi ga ne bilo, bi si ga morali napraviti. Nam je jasno to kot beli dan ter je sploh čudno, da se je o čem drugem dis-putiralo. Drugje bi ne pomišljati niti trenutek ter bi se čudili, ko bi kdo nasve-toval kaj druzega. Javna debata bi se otvo-rila ter bi moč javnega mnenja odločila brez dvoma v tem smislu. Opozorjamo le na debato o Gothejevem spomeniku v Rimu, o katerem se je razpravljalo po Italiji in Nemčiji. Da bi bil spomenik dosti viden, naj se podre prvi krog dreves v sredi. Podre naj se pa tudi drevored, ki vodi od »Matice" v sredo »Zvezde". Na ta način bi se napravil idejalen »Prešernov perivoj", ki bi bil arhitektično d o v r š e n. Spomenik sam bi bil od »Matice" tako viden kakor je le mogoče in bi stal v edino primernem milieju. Napraviti bi se dalo to z nepreogromnimi stroški ter bi bilo vse skupaj nekaj dovršenega. Sicer pa se tu ne gre za nekaj sto kron! Edina ovira temu je Radeckega spomenik. Zanj je park pred infanterijsko vo-i jašnico pripraven, kakor le kaj ter bi se tudi arhitektonično podal tamkaj. Park se mora razširiti tako ali tako na škofijski svet ter cesta v Vodmat prestaviti, kar je menda tudi v regul. načrtu določeno. L-e bi se Radecky premestil, bi gotovo ne bil žaljen spomin junaškega vojskovodje, pač pa bi prišel na sebi bolj primeren kraj, ker ta kip ni projektiran za drevesni park kot je Zvezda. Park pred vojašnico, bi moral dobiti obliko enakokrakega trapeca in izven I mesta tudi ni, ker se je razvila baš sedaj na škofijskem zemljišču živahna stavb, de-; lavnost ter bo nastal tam v par letih prav ličen del mesta. Pomisliti pa je tudi, da je projektiran nedaleč od tod *Blei\veisov ring", tako da bi bil Radecky na odličnem mestu. Stroški za premestitev bi ne bili tako veliki in če se je potrošilo iz mest. blagajne v druge svrhe toliko in toliko, bi se pač lahko v ta namen odprla ista za par tisoč kron. Lahko pa bi prispeval tudi fond za Prešernov spomenik, čeprav bi se I nabiralo nekaj dalj časa, ker se je iz istega itak izplačalo tudi precej za nepotrebne manipulacije s spomenikom samim. Prostor, kjer naj stoji Prešeren, je skoro ravno tako važen kot m o-: nument sam! To je naš javni glas ob enajsti uri in i želimo, da bi bil vpoštevan začasno, kajti če sedaj ne, pojavi se gotovo to vprašanje za nekaj let, ko bo spomenik že stal in potem bodo zadeli mestno blagajno stroški za dvojno premestitev. Važen pa je naš nasvet tudi radi tega, ker se ravno sedaj projektirata še dva nova, ozir. se postavlja tudi Valvazorjev spomenik ter bi se na na-j vedeni način preprečilo, da ne bi stali vsi spomeniki na kupu, nego da se razmestijo po mestu. Zi Vegov spomenik bi bil itak najpripravnejši kraj pred muzejem poleg Valvazorja. Arh. zaničeval druge šakale in se zanašal na mo gočnega zaveznika. Imenoval jih je mračnjake in nazadnjake ter jih imel za jako ne umne. On pa je hodil vsak dan pred levov brlog in je bil ponosen na svojo službo. Šakali v gozdu so se pa začeli zbirati, najprej skrivaj, potem vedno očitneje, in ne-voljno godrnjanje se je slišalo po gozdu. »Iznebimo se ga !« so klicali eni. »Kdo bi prenašal njegovo oholost!« so se hudovali drugi. »On ponižuje naš rod pred levovim brlogom!« so vpili tretji. Pa vsi so izgubili pogum, če so se spomnili njegove barve-»Indigo modra je njegova barva! Zato nam mora kraljevati še dalje!« Nekdaj je pa lev šel na veliki lov. Da leč za njim so ili šakali, da jim kaj odpade od njegove mize. In tudi indigo modri šakal je sledil svojemu zavezniku. In ko sa je lev najedel, se je pošalil na način oblastnih gospodov. Vrgel je kost v lužo in ukazal indigo - modremu šakalu, da mu jo mora prinesti. In ta ubogljivo skoči v vodo, da uatreže svojemu mogočnemu zavezniku. A šakali so godrnjali, da se tako poniža njihov indigo-modri prvak. »Glejte, glejte! Kaj je to?« zakličeje nenadoma šakali. Komaj je stopil v vodo, se je modro pobarvala rjava luža. »Barva, barva!« so zaupili in kot bi trenil, je bila okoli njega tolpa šakalov, ki so ga t ščali pod vodo in ga začeli neusmiljeno izpirati. Ječal je in zdihoval, kajti hi tro je šla od njega indigo - modra barva. Rjav kot drugi šakali je prišel iz žehte in uničen padel pred levom na tla. A ta se počasi dvigne ter ga prime v svoje mogočne šape. »Prazne so bile tvoje besede in nepristna je bila tvoja barva. Lagal si, ko si dejal, da je odlična tvoja dlaka«. In ga je raztrgal na dvoje. En kos je padel na desno, en kos je padel na levo, v sredi so obležala čreva. »Tako se zgodi vsakemu indigo - modremu šakalu!« reče lev. »Tako se zgodi vsakemu, ki se povzdiguje nad svoj rod, ki Be maže s tujo barvo in hodi ostankov pobirat pred brlog mo-gočnjakov!« zakličejo šakali. In noben šakal se ni dotaknil njegovega mesa. Zdaj torej veste, mladeniči, zakaj stoji pisano: Kdor zapusti ljudi svojega rodu in rad biva v šotorih sovražnikov, tega bodo nasprotniki ubili, kakor indigo - modrega šakala. To je namreč pisano v p uk bedakom in v opomin nespametnim. Racbjama. Položaj na Ogrskem. Pararelne saje, ki jih je uvel|avil grof Tisza s takimi upi in s tako eneržjj, si niso obnesle, — tem ?eč postale neoaog )če. Čeprav bo bile pararelne seje sklenjene že pmšli teden, vendar doslej ni bilo še niti ene. Toliko je dosegel grof Tisza s svojo železno roko. Včeraj spi h seje ni bilo, kar vzbuja največja senzacijo, in govori se, da tudi v pondeljek in torek ne bo s?j, ker pojde Tisza na Dunaj k cesar u. Menijo, da je to znak krize, kar pa ni nikakor verjetno. Včeraj sta imeli obe gruči neodvisne Kossuthove stranke seji. Meni se, da šteje miroljubna frakcija 36 do 40 članov, a obstrukc jonistov je le 28 A'v dva. O i 3 vojašk, 5. decembra. Dr. Ferjančič in razdrta skupna akcija za koroške Slovence. Na shodu v Kranju je dr. Ferjančič kaj malo povedal, a poizvedeli smo, da Se to ne odgovarja resnici. Dr. Ferjančič je z nekakim prezira-njem, katero mu kaj malo pristoja, v Kranju rekel, da ni maral dr. Susteršičevega imena p leg svojega na nujnem predlogu. Ža to je dovolj karakteristično za tega moža. A stvar se je v istini pletla tako: Dr. Šusteršič je v seji „81ovanske zveze" predlagal z ozirom na znano domišljavost dr. Ferjančiča, naj se na čelu nujnega predloga v imenu „blovanske zveze" podpiše seveda kot prvi dr Ploj, a drugi dr Ferjančič. To je bil soglasni sklep »Slovanske zveze". Dr. Ploj je to osebno takoj naznanil dr. Ferjančiču z dostavkom, da hoče on (dr. Ploj) kratko utemeljiti le 1 o r m e 1 n o nujnost predloga, a stvarno in obširneje naj govori dr. Ferjančič. S tem je bil zadovoljen tudi dr. T a v č a r, ki sta ga pa v »klubu" preglasovala dr. Ferjančič in Plantan. To je popolna isti - j n a. Ii tega popolnoma objektivnega poročila je pač jasno, kje je krivda. »Slovanska zveza" ni mogia drugače postopati. Pokazala se je skrajno kuSantno, tako da ji je to priznal še celo dr. Tavčar, ki menda ni »klerikalec". Tudi dr. Šusteršič se je pri tej priložnosti pokazal ne le kot boljšega politika, ampak tudi kot boljšega rodoljuba in človeka, kakor pa dr. Ferjančič. Bodi to v pouk onim obmejnim Slovencem, kateri še vedno ne morejo verjeti, da je sloven-sko-nemška zveza prešla našim , liberalcem že tako v meso in kri, da so za vsako večjo narodno akcijo popolnoma nezmožni! Frivolni odpadniki od krščanstva. Izpisali smo popolnoma doslovno nekaj trditev iz „Narodovega" članka: „0 napredku in umetnosti" ter dejali, da je to očiten odpad od krščanstva. Liberalec, slepar in psovar po poklicu, nam je nato odgovoril, da „se napenjamo kakor žabe", da so naSi „duhovniki vseh zadnjih dvajset let lagali", da »mi s krščanstvom samo barantamo", da smo „šnopsarji v farovških svinjakih" itd. Nato mi čisto mirno še enkrat podajamo tu nesramne dokaze liberalnega brezverstva. Ti ljudje, ki še niso nikdar najmanjše koristne stvari iznašli v tehničnem oziru, pravijo, da morajo zaradi svojih tehničnih iznajdb od pasti od krščanstva! Ti ljudje, ki so v splo šno kulturnem oziru tako zaostali in posi-roveli, da jih ni sram »Narod" častiti kot svoje duševno korito, se drznejo reči, da jim njihov znanstveni napredek brani biti krist- janom I Ti ljudje, ki so aavezniki oderuhov, trdijo, da »Kristusovi nauki o ljubazni do bližnjega nimajo v sebi življenjske moči!" Ti ljudje, katerih voditelji so se včasih po dolenjsk h ofitarijah ob volitvah hvalili, kako dobri kristjani bo, pišejo, da »bo svobodna misel kmalu kot zmagovalka izpodbila pie-destal zadnjemu krščanskemu načelu!" Krščanstvo, to prvo in najplemenitejšo kulturno silo, katera je iz divjakov naredila -izobražene narode, imenujejo ti ljudje „mrtvilo"! Mi se s takimi ljudmi ne prerekamo. Napi sati bi morali cele knjige, če bi hoteli zbrati le del dokazov, ki govore nasprotno. A to trdimo: Somišljeniki! Našemu ljudstvu povejte, kaj ti ljudje pišejo, ki nam hočejo vladati! Pire, plačaj! Ciril Pire se je jezil na shodu v Kranju, da je ^klerikalna obstrukcija" deželo toliko stala. Ali Pire ni bral, da so katoliško - narodni poslanci svoje dijete darovali za koristne namene? Liberalni poslanci so pa vse vtaknili v žep in zdaj jokajo, kako škodo ima dežela. Pire, plačaj, potem govori! Foitene slovenske besede. Tržaški „Novi List" piše: »Na Kranjskem stoji vsa dežela pod utisom zaključenega dež. zbora. Dan na dan so poslanci in voditelji med narodom. Učijo ga, razlagajo mu svoje delovanje, poprašujejo po raznih njegovih potrebah in ga navdušujejo za daljne boje. Lepo je videti gospodsko suknjo poleg poštenega kmečkega jopiča; zares plemenito delo je naše domorodne gospode, ki tako zbira in goji slovenske narodne moči. Kranjska dežela je srce vse Slovenije. Kakor je pri človeku vse odvisno od zdravega srca — tako je tudi osoda vsega slovenskega naroda odvisna od kranjskih Slovencev. Zato nam pa tudi ugaja, ko vidimo na Kranjskem živo borbo za svobodo in odrešenje delavskega in kmečkega stanu. S tem, da zadobe širji sloji svoje človeške in naravne pravioe.se pri njih ojači ponos in slovenska zavest. In le tedaj, ko bodo vsi, vsi slovenski ljudje do zadnjega pastirja stali v bojni vrsti — le tedaj bomo smeli računati na končno zmago. Zato, slovenski voditelji na Kranjskem le pogumno naprej!« — Gg. „Narodovoi", ako vam še ni slovenskih čustev zamorilo nemčurstvo, morate priznati, da so ta besede resnične in da bi se vsak pravi Slovenec moral pridružiti boju katoliško-narodne stranke, za pravice slovenskega jezika Slovenska krščansko - socijalna zveza pri delu. Nedavna se je vršila v Mariboru seja pomožnega odbora „Sloven. kršč. soc. zveze«. Sklenilo se je več raznih stvari. Najprej se je pretresoval opravilnik za mladeniške in dekliške zveze, katerega o priliki priobčimo. Glede podučnih govorov ter gradiva in virov za nje je bilo sklenjeno : 1. Izda se prej ko slej „deklamatorij" t. j. knjiga pesni za deklamacije, katero uredi tajnik »Pomožnega odbora«. Kdor ima kaj praktičnih nasvetov, naj jih pošlje „Zvezi". — 2. Govorniki na podučnih shodih se prosijo, da vsak spiše nekaj kratkih govorov za mladeniške ali dekliške zveze, da lahko izda ljubljanska „Zveza« kakor najhitreje »knjigo govorov za mladeniške in de -kliške zveze«. — 3. Priporoča se, da govorniki sistematično obravnavajo razne predmete, n. pr. zgodovino, narodno gospodarstvo, občinski volilni red, socijalno vprašanje itd. — 4 Tedenski časopisi naj se pregledujejo in razlagajo, v njih je dovolj gradiva za govore. Udje zvez naj sami zbirajo, kar ne razumejo v časnikih. V čitalnici bodi pripravljena škatlja; kar udje v časnikih ne razumejo, naj zapišejo na male listke in jih naj brez svojega podp sa vržejo v škatljo. Duhovni voditelj pregleda listke in ob podučnih shodih razloži udom neznane reči. — 5. Vsako bralno društvo si omisli knjigo »Poročilo o II slov. katoliškem shodu v L]ubljani, katero naj posebno naši mladeniči dobro proučijo, da se bo vse naše gib 11 « in deov nje vršilo na katoliško-slovenski podlagi. — Glede knjižnic naših bralnih društev je bilo sklenjeno: 1. Zveza naj posreduje, da se prepotrebna knjiga za naša dekleta in za naše žene, »Vrla gospodinja" takoj zopet ponatisne. 2. »Z b i r-K a ljudskih iger« naj se pridno nadaljuje in se naj v kratkem izda V. zvezek. V tem oziru je želeti, da vsak, kdoržeimavrokah kako pre ■ stavljeno slovensko igro, jo pošlje »Zvezi", da jo prepiše inpotem uvrsti vizdajoiger. Posebno pogrešajo naša društva knjige, v kateri bi bili kratki nastopi, komični prizori i. t d. Kdorima kak tak prizor ali šaljivna-stop, naj ga nemudoma pošlje »Slovenski krščansko-soci-jalni zvezi« v Ljubljano,da še za prihodnji predpust izda primerno knjižico. G g. humorist i, blagovolite na tem pol|u pomagati „ Z v e z i « in hitro spišite kaj šaljivega! — 6. Lampetovih »Drobtinic« in knjižice »Naši liberalci" je še, precej v zalogi in jih lahko dobe naša bralna društva zastonj; povrniti treba le poštnino. Naslov : Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. 6. »Zveza« izdaj imenik v katoliškem duhu pisanih knjig. Imenik uredi Evald Vračko, k a p 1 a n v J a r e n i n i, njemu naj založniki pošiljajo knjigev pregled. — 7. „Zveza« naj razpiše n a-grado za igro, primerno za kmečke odre, ki bi povdarjala posebno narodni moment. Gg. pisatelji, resno premišljujte o tem. Ena igra naj bi bila samo za dekleta, ena samo za fante. Slovenske meje potrebujejo take igre, zato bi oni pisatelj, ki bi kaj takega, res primernega in navdušujočega spisal, pridobil si velikanskih zaslug za narodno probujo in za probujo narodnega ponesa. — 8. Pozdravlja se namera „Zveze«, ki misli za leto 1901 izdati »koledarček« za mladeniče, posebno za tajnike naših društev z navadno koledarsko vsebino, s primernim podučnim gradivom in s zapisnico. Kje pa je »kletvina« ? »Slov. Nar.« včasih kaj rad pozabi. Pisal je nekaj časa venomer, da je katoliška cerkev splošno in enako volilno pravico »proklela« in da so izobčeni vsi katoliškonarodni poslanci. Na naš poziv, naj nam to »kletvino« citira, je pa pogumni liberalec umolknil. Ali bo to izmodrilo liberalce, ki vse lepo verjamejo, kar se jim kdo v glasilu »inteligence« na-laže? Liberalna teorija in praksa ali discipliniranje učiteljstva. Na mestni realki v Idriji je učitelj iz ljudske šole poučeval petje ter si s tam prislužil par sto kronic po strani. Ko je bil na Gjrah nad Idrijo misijon, hodil je ta učitelj tudi nekoliko pomagat na kor, kjer je igral na harmonij in vodil petje. Ravno tedaj namreč v Idriji na ljuiski Soli radi bolezni ni bilo pouka. Tako je nesreča hotela, da je zamudil eno uro petja v realki. Pa nihče mu ai črbnil besedice. Bodel pa je naše liberalce kajpada misijon. Pretočeni teden je bil učitelj bolan, tako, da tudi v ljudsko šolo ni mogel, seveda tudi ni mogel poučevati v realki one dni. Nameraval je zamudo radi bolezni doprinesti ob drugih dneh. Sedaj mu ne bo treba. Graje sicer ni dobil nobene — ampak kar o d p u s t i 1 i so ga. 1. de cembra je dobil dekret, da je z i s t i m dnem ob svojo službo radi ^zanemarjanja pouka. — Kaj tacega se more pač zgoditi le ljudskemu učitelju, — ako mu liberalci režejo kruh. Vsakega drugega bi bili z a prvikrat k večjemu grajali, tudi za-Blišali bi ga bili, da ima priliko zagovarjati se — le za učitelja — družinskega očeta — imajo liberalci samo eno palico, odpust brez vsakega zaslišavanja Kaj neki poreče ^Učiteljski Tovariš", ki toliko piše, kako klerikalci preganjajo učiteljstvo, k temu slučaju? Kaj poreče? Najbrže nič — ker srečni dedič d sciplmiranega ljudskega učitelja je „Tovarišev" urednik Gangl. Poverili so njemu sedaj p'uk v petju na realki in seveda tudi onih 300 K, ob ka tere je nekdanji kolega — ljudski učitelj. Mož je sprejel. Gangl bo sedaj ša globofije lahko pomočil pero in še ognjeviteje pisal kak članek v „Tovariša" o stanovski samozavesti, kolegijalnosti, pa tudi — kruhoborstvu. In liberalni kolegi mu bodo hvalo klicali, saj je Gangl največji zagovornik učiteijst^s, žal, kakor je videti — manj v praksi. K 2700 K jih ravno prav pride še 300, da je bolj okrogla številka 3000 Ljudski učitelj ima dosti 1400 K, sj ja družina številnejša. Kaj pravite učitelji k temu „kolegu", ki vas kliče, da nosite svojo kožo na trg po shodh ter vas poSilja »na boj nad divje Amonite" ? Resnične besede. „NaS Dom* iz Maribora piše : »Na Kranjskem stori katoliško-napredna stranka zelo veliko za polit čno izobrazbo priprostfga ljudstva. Predzadnjo nedeljo ja prired la 18 shodov, zadnjo nedeljo pa 4. Na vsakem shodu zahtevajo volilci burno splošno, enako in naravnostno volilno pravico. Tudi pri nas bi bilo treba delovanja v smislu katoliško narodnega programa, a fie smo preveč navezani na stare liberalce, ki se boje dela in politične izobrazbe mod ljudstvom!" Osebnosti v ^Slovenskem Narodu" Dobili smo naslednje pismo: Slavno uredništvo! Prosim blagovolite v svoj cenjeni list sprejeti sledeče vrstice, kot odgovor na napade na mojo osebo v »Slovenskem Narodu" pod naslovom: „Slovenec in deželna blaznica". Že tri in pol leta me osebno neki dopisnik grdo in predrzno napada, akoravno nikdar nisem bil v nobeni zvezi z raznimi dopisi v Vašem cenjenem listu. Iz vseh dopisov se vidi le sovraštvo; dotični dopisnik nima niti toliko poštenja, da bi se podpisal ali pa podal s svojim imenom podpisano pismeno tožbo na pristojno mesto, in tako rešil moj oddelek. Dotičnemu dopisniku v kratko povem: 12. leto sem v deželni službi, in če mi Bog da zdravje, ostanem na svojem mestu še 30 let. Svojega 20 ur trajajočega prostega časa vsak drugi dan sem jaz gospodar, in ga bodem vedno uporabljal na korist svoje številne družine. Deželna plača mi nikakor ne zadostuje za odgojo petih otrok. Nihče ne more od mene zahtevati, da bi po 12 letnem službovanju začel z obiteljo stradati, v času ko vsak vinar nujno potrebujem za vzgojo otrok. Zaslužek pri bolniški blagajni v Vevčah mi je vendar bližji, kot pa da bi hodil vsak drugi dan v Ljubljano ordinirat, kakor se mi je to od visoke predstojne oblasti svoj čas svetovalo kar bi me utegnilo vsaj nekoliko kvalificirati, ne glede na mojo izjavo, katero sem podal svoj čas v ^Slovenskem Narodu", v kateri so dokazi o moji kvalifikaciji. Zavodno službo sem in bodem še nadalje tako izvrševal, da se nobene preiskave ne bojim. Na daljnje take napade se ne bom oziral, niti se ne bom posluževal svojega stanu nedostojnega in za-vratnega orodja. Na Studencu, dnč 4 decembra 1903. Dr. Stevo [Divjak, zdravnik. — Prememba posesti. Govori se, da je kupil red M*rijinih bratov iz Gradca Kup ljenovo in Rantaševo posestvo v Seliščih pri St. Juriju ob Sfiavnici ter misli tam graditi šolo in samostan. _ Zamotana pota. Kakor sa nam javlja z dežeie, je sneg po hribovitih krajih zametel pota tako, da je ljudem in otrokom zaprta pot do cerkve in šole. aolski pouk je vsled tega mnlo obiskan. — Knezoškofovi zavodi. V prostorih te stavbe se zdaj pridno izvršujejo razna dela obrtne stroke, tudi tlakovanje, montiranje kuriave itd. — Novice iz Amerike Poročil se je v Ntwbur/u Franc Podlesnik iz Radeč pri Zidanem mostu z gdč. Ton čiko Volčanšek s Štajarskega. — V Calumetu se je poročil Janez K o 1 -bežen iz Loke, župnije črnomeljske, z gospico Ano Matkovič iz Kvasice, župnije dragutuške. — Istotam se je poročil naš rojak Mihael Mervič. rodom iz Jurnevasi, župnije podgrajske na Dolenjskem, z gospico Marijo Lovrevnčičevo iz Kvasice, župn. Dragatuš. — Ženska — indijanski glavar V N w Y>rku je umrla gospa C mverse, ki ie bila #lava-rica šestih indijanskih rodov. Vseh šest rodov je prisostvovalo pogrebu — Nova slovenska cerkev v Wankegan III. je bila slovesno blagoslovljena 26 t. m. — Ponesrečeni rojaki. V Claridge, Pa., je umrla Marija « i n kovic. Raz Dalje v prilogi II. II. Priloga 28£. štev. „S loven, ca" d.ri6 5 decembra 1903. pcčila ee ji je svetilka s petrolej m in za-dobila je cptblire po celtm živetu, katerim je (o ildnevntm trpljenju podligla. Stara je bila 23 let in denra iz Poljin pri Kres-nieth. Utolam je resitčil Josip Te-h o v n i k , 27 lit ttar, dc ma iz Gračnic na Sptd. StajaiBkim. Padel je snak, kakih sedim čevljev glibcko in si zlomil tilnik — Ponesrečil je ra Mchiwlu Mole, doma iz Kola pri Stanm trgu. — Odlikovan rojak medicine c. Naš sme riški rtjbk Martin I v e c, bi to skoro promoviran dotterjem zdravilstva, je bil dne 10. rov. t. 1. in enovan demačm zdravribem v »The Franci s E Willaid Na tionalTemperir.ee Ilesptal u" * Chtcagi, daBi bo svoje ube r6il čele dne 20 dtc. t. 1., a rjfgtv *oUbiuepih epričuje njegovo spo stbrott za cmenjer.o elužho in zato je bil izbran in sprejtt nnah. — Umrl je v Clevelandu idtn nsnttrejših slovenskih Ame-ribarcev, Jožel Turk. V Gallup N M je umrl 401etr> Jakob Tratnik, doma iz Zrov. V Ameribi je imel posett*o in gostilne. — Ponesrečil ievN. vvlurgu pri rebem stroju roji k Jožef Mačerol. Ratjtn je nevairo. — Obsojeni Slovenec. Frsnc L e s k o v e c v C'( vtlsndu je bil zadnjo si boto zjutraj obsojen v prisilno delavnico, ker je prid nekaj miseci v p r e t e j u zabodel Slivor.ca Kemidarja, da je ta eboro diugi dan ia tim umrl. — iS t e v i I o Mohorjpnov se je \ Clev e landu pi množilo za 113. — Dvorano za slovenska društva bedo zgra dili Slovenci v Clevelandu. — x Domovino" je včeraj celjsko dr žsMio pr&vdmštvo ze pet zaplenilo »d; članka »Koi flerajte res zf pet!« — Tri mesece brez plače Iz štajerskih učiteljskih kregov be pereča: Ne vi mo kaj to pomeri, ali res je pa vendar, da provizorični učitelji, i zirema učiteljice ie tri mesece niso dobili nakazane svoje borne plačice. Ne vemo, kaj ie temu vzrok in čemu se Di>m plača ne izplava. — Malo čudno se Čuje ta pritožba, nekako tako baber ona tujih Častnikov, ki v Makedoniji crgankujejo turško cmžništvo. — Nagloma umrla je v Gorici 50 let stai> Ar.g. B i ■/. j a b. — 100 % doklade. V Idriji je na občinski deski nabit ►k ep zadnje občinske seje z dr,6 30 novembra t. 1., da ee s prihod-nj m htom zvišajo občii ske doklade od 50% na 100%, torej ravno za polov co. V nedeljo bo v ti m oziru javen shod, da se ljudstvo izreče, kaj miBli o tem. Uradniki so bili pač obveščeni že naprej, kaj Be bode sklepalo, zato so se odtegnili. Zvišale so se doklade v ta namen, da bi občina zidala delavske biše. Sedai manjka denarja, duši ie realka »grajena. Občina bo imela 81.000 K več dthodbov. Ako bo ta svita porabjena v res niči za zidanje delavskih hiš, bo že, — pa dvomimo. Vse kaže, da so delavske hiše le bolj pretveza, za katero Be skriva — pomanjkanje denarja. Zupanov prt d log je bil sprejet, ker bo tudi od župana tako ze pernih »klerikalcev" bili 4 zanj glasoval). Kadar b( do volitve v stavbinski odsek, ali v j ri gledovan.ersčunov, hodoza plačilo že obrcan . — Službo pofitnega ekspedijenta na Dobrovi pri L ubijem je c. kr. joštno ravnateljstvo v Trstu podelilo gdč. Mariji Ran t, dosedanji poštni upraviteijici dobro \ ski. — Slavnostna božičnica Be priredi v „N&r dni šoli" družbe sv. C.rila in Metoda v St Rupertu pri Velikovcu na kva-temo sredo, dne 16. dtcembra 1903. leta, ob 2. uri popoludne. — »Narodove« laži. Iz Šmartna pod Šmarno ge ro st nam pičez ozirom na surovi in lažnjivi »Naicdov« napsd ra g. S r a j a, piststnika in goetilničaria in 1. obč. sveto valca; »G. Jeras (Sraj) se ni potegoval za župansko t; pač pa je ravno en največ prij.e mogel, da je zopet izvoljen vrh goepod Alojzij Trčen. Gospodu Jerasu vsa čast!« — Popolni nedeljski počitek je vpeljala zavarovalnica »Asstcurazioi e Gene rab« ki priobČuje tozadevni inserat v današnjem našem listu. — Razpisani gozdarski službi. Pri politični upravi Primerja je razpisana sluiba c. kr. logarja v III. plačilnem razredu, even-tuelno logarskega (gozdarskega) pomočnika. S utba logarja je spojena z letno plaio 1000 kron, zakonito aktivitetno doklado, pot-nino 200 kron, prispevkom za monturo 50 K in pisarniškim pavšalom 24 kron. Sluiba logarskega pomočnika je spojena z letno plačo 800 kron, potnim pavšalom 200 kron in pisarniškim pavšalom 20 K. Obe službi Be podeliti provizorično. Prositelji morajo dokazati šolsko naobrazbo, znanje nemškega ali slovenskega, eventuelno italijanskega je ziba, in dosedanje službovanje. Prošnje je vložiti do 31. decembra na namestništvu tr žašbem. — . Kej se je že vse v Kranju pelo « lz< bihževBirie in zubavro diuštvo v Kianju priredi v nedeljo dne 6. dec. t. 1. v društvenih prostorih pri Sumiju predavanje. Predava g. dr. D<-bevc: »Kaj se ježe vse o Kranju pelo". Ker bo pre davanje, kakor vselej, zanimivo vabi člane in prijatejie društva k obilni udeležbi odbor. — Častnim občanom je obč. svet v Litiji izvolil višjega okrajnega zdravnika g. dr. Ignacija P a v 1 i č a, ki deluje 25 let v občini. — Hrvatske novice. Po voden j je v Zagonu. Vsled silnega dežia so narasle vode in prestopile bregove. Pri Vel. Tr-govištu je razdrla železniška pioga. — V Bosni je povoden j grozno pustošila. V Višebradu je porušila več hiš. Sko».i Gorazd teče Drina; poplavila je vee mesto, in iz nekaj hiš se je prebivalstvo izselilo, v strahu pred vodo. — Hrvatski akademiki muzelmanskega veroizpoveda-nja na zagrebškem vseučilišču bo izdali oblin ra muzelmantko prebivalstvo Bosne in Ilercigovine, v katerem ZEhtevajo skupne slcije za versbo in bulturno avtonomijo. — Srbska g r š k p - o r n e n t a 1 s k a sinoda je sklicana na dan 10 decembra, kakor se poroča iz Karlovca Na dnevnem redu bo v prvi vrsti posvetovanje, kdo naj bo srbski škcf v Temešvaru. — Delavska predavania se vrše v Zagrebu v uredništvu »Gssu Naroda«. — Ljudska shoda se vršita drugi teden vNovih in Bribirju za finananci-jelno samostalnost in ustavne pravice. — V zadevi ustanovitve hrvatske ka-detne šole za deželno brambo stavaraždinski in modruško-r i e š k i komitat sklenila predložiti repre-zentacijo deželni vladi in skupnemu deželno-brambnemu ministru. — Šolo za natakarje s hrvatskim poučnim jezikom ustanovi v Zagrebu društvo natakarjev. — Svoje glasilo si ustanove hrvatski natakarji in gostilničarji. — Astronomski observatorij otvori hrvatsko naravoslovno društvo v Zagrebu. — Guglerjev zaklad. Titularni škof in nadprošt P. Gu-gler v Zagrebu je društvu sv. V i n c e n c i j a Pa vi j. daroval tri obligacije v vrednosti 5000 kron. Vsakoletne obresti tega zaklada se razdelč med reveže. — Grof Khuen — bosanski minister. Iz Dunaja javljajo: V krogih, ki stoje blizu skupnega ministrstva zunanjih del, se govori, da se namerava razdeliti skupno ministrstvo financij ter ustanoviti posebno ministrstvo za Bosno in Hercegovino. Prvi minister bi bil K h u en. — „Stajorc" in »Narod" — dva bratca lažij in blamaže. S ovenjegraski nemčurji se grezio jezijo, da sloventka zadruga tiko d( bro prcepeva in da sloverski kmetje ne hodijo več radi k nemškutarskim trgovcem, odkar imajo lastno zadrugo. Vsled tfga so zlobni nemčurji v »Štajercu" in drugih nemških listih razglasili naenkrat obre-kovalni glas, da je zudruga v konkurzu. To je sevedu laž in »Staiercu" se je bilo treba bati, da bo tožen. Tcžbe pa se je zbal in v zadnji številki mora nemčurBki ju o?, k vse preklicati, kar je pisal ter se s tem pred lastnimi bralci postaviti za lažnika. „Narod", ki napade na slovenske brate posnema iz nemčurskega „bt»jerca", seve ni tako pošten, da bi preklical. Pač pa je bil »Narod" tako podel, da je s tem lažnjivim napadom delal reklamo za nemške trgovce. Tako „Narod" vzdrtuje nemškutarske l»ži ! — »Narod" sploh vse svoje napade bodisi na cerkev ali na naša društva posrmia iz nemškutarskih in nemških listov. To so viri slo venske inteligence! — Neresnična je tudi ^Narodova" novica o kmetijskem društvu v S t. Jakobu v Slovenskih goricah. O tem društvu pravi, da jo bil konsum, a vsak Stajerc, ki se nekoliko zanima za naše gospodarske razmere, ve, da je to bila kmetijska zadruga v čistem pomenu besede. Li kvidaoija se je izvršila pri St. Jakobu docela prostovoljno, nevarnosti ni bilo nobene. — Tretjič radi umora aretiran S Solnograškega poročajo, da je bil v Mit-tersillu že tretjič aretiran delavec v kamnolomu Martin Dolenec s Kranjskega, ker ga sumijo, da je izvršil roparski umor na Mariji Hiertel. Poleg Dolenca sta radi sokrivde aretirana Frančiška Hofer in Ivan Schvveiger. — ,,Slovenski List" - preneha. Poroča se nam, da z novim letom preneha izhajati „Slovenski List". Preskrbljeno je, da vrzel za njim ne ostane odprta. — Razmere v Istri se za Slovane obračajo na bolie. Hrvatska zmaga v Roču, v starem gnezdu istrskih „«arenjakov", je za Slovane velikega pomena. Te volitve so velike važnosti za vso zapadno Istro in so dosedaj odločevale pri državno zborskih volitvah za kmečko skupino in za peto kurijo. Upati je, da Bi pridobi naša stranka v Istri na prihodnjih volitvah 2 poslanca za državni zbor. — Pogorelci v Srednji vasi. Škodo so pogorelcem cenili zopet — orožniki, kajti v Avstriji so sploh orožniki prvi strokovnjaki in najzanimivejši informatorji vlade v vseh stvareh. Ti so omili le mimogrede in za polovico prenizko. Izvedeli smo, da je stanje pogore'cev tako : Ške da znaša najmanj 125 450 K. Zavarovalnina je 16.000 K. Dolga pa imajo pogorelci 18.7C0 K. Iz tega vsakdo vidi, kolika je potreba, v khten so pogorelci. Beležili bomo hvaltžno vsak dar, ki ga do be naši Bohin ci. — V Ameriko odpotoval je posestnik v Š tfanji *asi g. Franc Povše, po domače Štravp. — 99 mrličev k pogrebu nesel — kot stotega pa so njega nesli. N^ B-egu pri Ptuju io umrl nagle smrti Čevljar Franc Popi v 43 lelu. Ob devetih zvičer je še šival, cb jednaistih pa je bil že mrtev. Z»-dela ga je srčna kap. Bil je velik prijatelj žganja; še zadnji dan si ga je precej privoščil. Zopet dc.kaz. da žganiepivec nobeden naravne smrti ne umrje. Varujmo se žganj«! Opomniti je vredno, da je 99 mrličev k pogrebu nesel, kot stoti ga pa so njega ponesli. — Hedervaryjeva žrtev.Kaplen Šus-ter, ki j« bil pr«d tagrebšmm sodiščem radi dogodkov na Hrvatskem obsojen na več mesecev ječe, je srečno dofel v Allepheny v Ameriki, kjer so ga Hrvatje navdušeno sprejeli. — Iz Vidma ob Savi 4. dtc. t. 1. Do danes pismo še imeli to z:mo si ega v našni krasni dolini; a nocoj je začelo sne žiti in gre že celi dan. Zapadlo ga je že čevelj visoko. — V naših goricah, v katerih je vino letos izborno, s« dobi še mnogo vina, od 16 — 20 kr liler. Kupci, prid.te, ne ustrašite se daljave; a še manj pa nizke cene, ker vino je izborno. Kdor želi pofeušnjo, naj se obrr.e na Rod. Stai6 ta, Vidom ob S»vi; on bodo vsccemu drage volje pi strogel. — V Mali vasi pri Ježici so dobili 4. t. m. v neki Supi mrtvo beračico; baje je bila pijana. Pravijo, da je iz Rudnika. Ljubljanske novice. Slovenci in Makedonci. Včeraj zvečer se je v Mestni dvorani sestavil odbor, ka terega naloga bo pričeti tudi mej Slovenci akcijo za pomoč btdnim Makedoncem. V odboru ste zastopani obe sl> venski stranki. V kratkem izda odbor oklic na slovenski narod. Predsednik odboru je g. Vašo P e -t r i č i č , podpredsednici ste gospe dr. Tavčerjeva in gospa P o 11 a k o v a, blagajnik je č. g. župnik Al. Stare, tajnik pa g dr. V. R a v n i h a r. — Jutri ob '/211 uri dopoludne bodeta predavala v veliki dvorani »Mestnega Doma" iz Makedonije došla slovanska brata: gg. makedonski poročnik S t o j a n č e v in g. Orlovec. Vsak zaveden Slovenec v Ljubljani naj pri hiti jutri dopoludne v „Me s t n i Dom" pozdravit draga brata iz Makedonije. Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek, dne 15. decembra t. 1., ob petih p poldne. Ogenj v Aurovl pisarni. V noči cd B. na 4. t m. nastal je v k. mptoariu Auerje-vih dedičev na dosedaj neznan način ogenj, ki je uničil pisalno mizo in zlato uro m ve rižico. Škoda je okoli 400 kron. Ogenj je zjutraj opazil hlapec, ki je potem z drugim hlapcem in delavci ogenj pogasil. V Ameriko se je odpeljalo včeraj 50 oseb Iz Amerike se je vrnilo včeraj v L ub- ljano 6u o-eb Iz Nemškega se je pripeljalo včeraj 150 delavcev, odueiialo pa se jih je tje spet 50. Star veteran. Umrl je dne 3. decembra t. 1. v Liubliani v Žaplanevi pri Vrh nki rojeni Blaž Trček, v visoki starosti 80 let. Bojeval se je pod poveljstvom slav. generala Radetz^jr-ja proti Lahom. Mož, da-siravno je bil 15 let popolni ma hrom, bil je še vedno čil na duhu in imel dober humor ter vedel povedati msrsikako okroglo iz svojega vojaškega življenja. Pač malo bo še pri življenju njegovih sobojevnikov. N. v m. p. Ljubljanica je narastla za 2 10 m. Sava pri Z^l> nu pa za 1 m nad nnrmalom. Splašena konja. Hispcu Francu Jontesu na Danaiahi cesti št. 2 sta se včeraj zvečer v Salenburgovih ulicah pred snigom, ki je padel s strehe, splašila konia in je pri tem levi konj padel, da so ga komaj spravili na noge. Valvazorjevega spomenika, katerega so postavili pred muzejem, ne bodo slovesno odkrili radi nastopivše zime in slabega vremena. Umrla je danes na sv. Petra cetti, št. 56, soproga mestnega odbornika, mesarskega mojstra in hišnega posestnika, gospa T e -rezi ji Kozak, P^ greb bode v ponedeljek popoldne ob 3 uri. N. v m. p.! Izgubljeno in najdeno. Mej vožnjo po ceBti iz Logatca do Ljubljane izgubil je potnik tvrdfee Straus na Dunaju Adolf Blau rumeno pleskan kovčeg v katerem je imel vzorce. — Poštna odpraviteljica Franja Ora-žen iz Litije je včeraj izgubila žensko uro in srebrno verižico s tremi obeski. — V „Z'ezdi" je našel včeraj šolski učenec Ivan H.fier iz Vodmata, zlat poročen prstan. — Katarina Ahlin, kramarica, stan. v Kolodvorskih ulicah št. 26, je našla včeraj na MikUvž^vem sejrr u srt-brno uro in veriž co. Poprave v starem porotnem poslopji. Predelave in rekonstrukcije v starem porotnem poslopji v Hrenovih ulicah bodo stale 6000 K. Tudi prostore za glavni davčni urad (oddelek mesto Ljubljana) na Vodnikovem trgu bodo primerno predelali. Oboji uradi se preselijo baje šele spomladi v nove prostore. Snežni plug električne cestne železnice je včeraj popoludne na obeh progah odmetaval s tira sneg. Društvena godba priredi koncert danes, v soboto, v „N a r o d n i kavarn i". Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Jutri 6. t. m. pa v restavracijskih prostorih pri „Č r n e m orlu". Začetek ob pol 6. uri. Vstop prost. Zahvala. V sredu 2. t. ni. odposlalo se je pomoCi»» mu odb tu ?a pogorele Trav-ničane v Truvnik K 92 72; t* vaota je pre bitek v ta ramen v dvorani Puntigamske pivnice dne 29. p. m. prirejenega zabavnega večera. Vsem, ki so s svojo človekoljubno požrtovalnost|o doprimsli, da se je ta zabavni večer tako častno izvrš i in s tem po naših skromnih močeh k prepotrebnemu saniranju nesreče pripomi gli, se najprisrč neje zahvaljujemo. — Zi I hrv. društvo „K'li.", Fran Novak, predsednik. Zi pevsko dmHvo „Ljubljana", Makso Arnič, pod-predsi d > k. lavna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo uriti .dnji ponedeljek, dne 7. t m , od 7.—10. ure zvečer. V lično prirej' nih, velikih, z oleandri dekoriranih prostorih pod kavarno „E ropa«, bo pokuš-nji razpostavljenih čni 30 vr->t starih in no-vh vin i® veeti vinorodnih kra;ev na Kranjskem. R /.stavljeni vinski uzorci v sodčkih po 56—150 litrov so se nakupili večinoma od onih posestnikov, ki imajo ša veliko množino dotične vrste na prodaj. To so: Fr. Lavrenčič v Vrhpolju Grščina L uthie^y in A'. F rjančič na Siapu, Fr. Kavčič v St. Vidu, Km t. društvo in trnspa J Sohvvickert v Vipav , V Pf fer in A Rupert v KrSkem, A. B žič v Goleku A Š' kr«ij in M M user v G >ri s- L »vrenca, E. Wutscher v Brezo- v • vici pri S t. Jerneju, vitez pl. Langer v Brš-lmu pri Novem mestu, Pečanč in Pezdirc v Drašičih in v<>č diugib. Tukajšnji vinski trgovec g. J. Graižar je razstavil 17 let starega belega Dolenjca, gospa E. Wuticher-jeva pa c lo 24 let starega D lenjca, in gospod H.be z Goč 4 leta startg^ pikolita (t. j. iz sušenega grozdja napravljeno sladko vino) Razun mnogo navadnega, namiznega vina je več sortiranih či-tih štirih in novih vin in sicer: dva- m triletni renski rizling, lanski in letršnji ztlen, rulandec, silvanec, beli burgundec in italijanski rizling ter kor-menet, dalje lete š >ja kraljevin«, pisijola, -mpa in dr. Vsa vina, izvzemši pikolit, se bodo točila po dosedanjem običaju ; pikolit pa le v steklenicah & 8/i htra. Kuponi z desetimi listki h 10 ». se dobe koj pri vhodu. Radi pravilne poskušnje so vina razvrščena po krajih, moči in dobroti in sicer so v prvem oddelku na dt sni dolenjska nova, v drugem oddelku na sredi vipavska in stara dolenjska, v tretjem oddelku pa vsa stara vina in pikolit. Ker je namen te kleti preskušati razna vina ter posred :>vati med producentom in konsumentom, se smeio kupe neposredno obrniti do vodstva te kleti in vsakojaka tozadevna pojasnila in naročitve se bodo dala, odnosno izvršila brezplačno, kajti tu se ne gre za lastno čast ali dob če'<, marveč edino le za povzd'go vinske kupči|e in pridobitev, oziroma ohranitev dobrega imena kranjskemu vinsken u prHelku. Magistratove odredbe radi nastopivše zime se glase: 1. Kedarkoli zapade sneg, ga je brez posebnega naročila oblastva nemudoma, in če zapade ponoči, vsaj do 7. ure zjutraj s trotoarjev, oziroma tam, kjer tro-toarjev ni, vsaj eden meter na široko od zidu ali plota skidati in pomesti proti sredi ulic ali trgov. Ne gre pa na cesto zmetavati večjih kupov tacega snega, ki je zdrčal raz streho, niti onih, ki se nabirajo po hišnih dvoriščih, temveč zvoziti jih je v Ljubljanico. — 2. Ob južnem vremenu je skrbeti za to, da na trotoarjih, sploh na potih ob hišah ne stoje luže in da se ne nabere blato; če je tega treba, je po večkrat na dan počediti pred hišami. — 3. Kedar zmrzuje tako, da po tleh polzi, je požlebnico po vsem tro-toarji, na drugih pešpotih poleg hiš pa najmanj eden meter na široko takoj, oziroma vsaj do 7. ure zjutraj nasekati in v stran zmetati, postrgano pot pa, če treba, po večkrat na dan dobro potresti s peskom, prstjo ali kako drugo tako stvarjo. — Kdor se ne bo zmenil za ta določila, bo ostro kaznovan po ces. naredbi z 20. aprila 1854. leta, vrhu-tega pa bo magistrat izvršiti dal dotično opuščeno ali nemarno izvršeno delo na za-nikernega gospodarja troške. Magistrat deželnega stolnega me ta Ljubljane. Napisi v Ljubljani. - Svoji k svojim! »Narod" peče in peoe, fcer imamo mi proste roke in nam noben b podpisanim faktom nemško slovenske zveze ne more zam*š ti ust. Nad boj za slovenske napise v L ubljani mu je poBebno neljub. Mi zahtevamo, da se kaži tudi na nap.sih spoštovanje d o našega naroda. Pred vsem smo zahtevali v napisih stroge pra vičnosti do slovenskega jezika, katere pogrešamo celo pri kaodid.tih in prvih možeh narodno - napredne stranke, ki imajo samo nemške napise. „Narod" seve si ni upal nastopiti proti tem samonemškim napisom, ampak kritikoval |e nsp's »Katoliške bukvama«, ki ima dva slovenska napisa in iz prejšnjih starih časov tudi mal nemški napis Le čudimo se, da s* v istem času ni zalet 1 tudi v velikega »S ovana« župana Ivana Hribarja, ki je na »Kreditno banko« dal poleg nemškega celo laški napis Kar se toga tiče, je prevzel vodstvo »Katol. tisk. društva« še le nedavno nov odbor in čuli smo že davno prej, pridno je »Narod« priobčil dotični dopis, da bo ta odbor vsestransko spolnil svojo dolžnost. Ali ne ve »Narod«, da imajo drugi zavodi »Kat. tisk. društva« samoslovenake napise in da so tudi v š'it iiji s a m o -slovenski napisi, kar se o »narodno naprednem« magistratu ne more reči. „Narod" bomo imeli še priliko vprašati, kdaj bo raz »Kreditno banko« izginil trojezični napis in raz prodajalnie „Narodovcev" samo-, nemški napisi. Ako »Narod" hoče biti vesten in slovenstvu res kaj koristiti, teda| naj priobčuje seznamek vseh krivičnih napisov v Ljubljani brez ozira na desno in levo. Mi pri tem ne gledamo nič na zamero. Tako naj stori tudi »Narod« in koristil bo nekaj narodni stvari. To la, bojimo se, da tudi v tej zadevi bo »Narod« hotel igrati narodno hinav-š č i n o. »Narod«, čegar stranka pe d roko oddaja dela na magistratu tujim tvrdkam, grmi na nas, da je zidarska dela oddala »Katoliška tiskarna« pri prenovljenju avo-jesra poslopja Nemcu Trummlerju, kleparska dela pa Nemcu Kornu. Mi pa odgovarjamo, da je novi odbor oddal zidarska dela gospodu Simonu Treotu, ki jih je tudi izvršil, že od prej je pa imel neko delo gospod Trummler, ki je pa sam na svojo roko dal kleparska dela Nemcu Kornu. Naše stališče je, da načela, katera zastopamo v listu se morajo povsod izvrševati, in to tudi od svojih somišljenikov cdlofno zahtevamo. Nai bi tako odločno zahteval tudi »Narod« od a^ojib, in marsikateri narodni grehi bi se odpravili. Prav nič bi ne škodilo nobenemu našemu somišljeniku, ako bi pred oddajo kakega dela povprašal v našem uredništvu, kak je oni, kateremu namerava delo oddati. Tako bi pošteno domače obrtništvo imelo mnogo več dela. »Narodu« pa priporočamo, naj dobro okrega župana Hribarja, ki je dela pri svoji hiši oddal Nemcu in celo po posojilo šel h — Kranj-ski hranilnici. Gospodje, ki bo vtesni zvezi z Nemci, nai pomedejo najprej pred svojim pragom, predno bodo hodili se pritoževat pred naše prage. Umrl ie v dež bolnici Franc Zemljan. Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Ubiti liuzar. Pri letošnjih vojaških vajah, vršečih se mes ca avgusta na Gorenj skem, imeli so tudi Bitenčanji nastanjene vojake. Dne 17. avgusta t. I. našli so pa ljudje v Zavrle m vrtu v Zgornjem Bitnem truplo ubitega huzarja Daniela Vorata Po orožni-skem zasledovanju se je kmalu drgnalo, da je pravi ubijalec 19 let stari France K^lan, po demače Sokov, posestnice sin v Spodnjem B tnem. Obdolženec sioer dejania ne taji. in navaja, da se je ustavil dne 16. av gusta zvečer nekoliko vinjen domu grede v Vindišarjevi gostilni v Srednjem B.tnem ter se prisedel v uto k domačim fantom; sedel je ob vogalu mize tako, da je stegnjene nege držal iz ute. in ker je bil truden, se je naslonil na desnico in zadremal. Naenkrat je čutil, da mu je nekdo pr tegnil iz žepa uro z verižico in stekel pr< ti cesti v zgornje Bitne. V tem je on planil kvišku ter stekel za dotičnikom, kojega je čez ka kili sto korakov dohitel in videl, da je to vojak; nato sta se spoprijela in padla tako, da je ležal vojak na njem, in ker je bil vojak močnejši od njega, zadal mu je v silo-branu z nežem rane. Po tem dejanju ee je vrnil v Vindišarjevo gostilno, kjer je rekel, da je enega vojaka »zacahnal«. Por< tniki so bili prepričanja, da je France Kalan dejanje v silobranu storil in so to vprašanje enoglasno potrdili. Sodni dvor je n&t) obdolženca obsodil zaradi prekoračenja silobrana na pet mesecev ostrega zapora, poostrenega z enim postom in trdim ležiščem. Izpred novomeškega okrožnega sodišča. Franc Jelčič, 16 let star, doma iz Do-benega, občina Kapele pri Brežicah, je tožen, da je na Angeljsko nedeljo sunil Julija Na- morša z nožem pod rebra tako močno, da je isti v nekoliko minutah preminul. Toženi, ki je bil že opetovano kaznovan in kateremu daje županstvo slabo spričevalo, je omenjeni dan brez vsacega povoda napadel brata Julija in Roberta Namorša in J,>žtf» Jazbeca. Ti so se omenjeni dan kopali v Savi. Priča Jožef Ja^b.o 13 let star, iz Cktežaob Savi pripoveduje, da je toženi jel brez po-voela v čoln, v katerem so se vozili, metati kamenje. Priča je dobro videl, da je Jelčič imel nož v žepu. Brat umorjenega pravi, da jo res z lato udaril toženega, a le zato, da bi odbil smrtnonosni udarec. Vendar pa je čul, da je Julij zavpil: „Ziklan sem". Fantje so nato pred Jol-čiSem zbežali. Julij Namorš je storil komaj kakih trideset korakov, pa se je zgrudil mrtev na tla. Na vprašanje gospoda sodnega svetnika, če je moral Jdlčič iti v cerkev mimo njih, odgovori priča, da ne. V cerkev držita dva pota. Priča Mati|a Pangeršič iz D^benjega potrdi, da je Jelčiča res nekdo udaril po roki Tudi pozna nož zatoženega. Ko še Marija Volk potrdi, da je toženega prejšnji dan videla brusiti nož in da je bil nož ravnotak, kakršen corpus dalietr, zašli-šita se še dva izvedenca dr. Vavpotič in D^iracesch', ki soglasno izjavita, da je bila prizadeta rana absolutno smrtnoncsia, mo rali bo porotniki vprašanje glede ubo|a so glasno potrditi. Sodni dvor je obsodil Fr. Jelčiča na 4 leta težke ječe Izpred celovškega porotnega sodišču. Puškar Jožef Verni« iz Bjrovelj je bil radi nenravnosti obsojen na 5 let ječe, njegova rejenka, Ana Traunig, pa na 14 dni strogega zapora. — Radi uboja je bil 38 letni delavec Jožef Mazgon obsojen na se dem let ječe. Izpred deželnega sodišča. Otrok se je opekel. Kat. Zupin, posestnika žena, je dnč 5. septembra kuhala zajtrk, mož je pa otavo kosil. Ogenj je gorel v peči, pred pečjo je bilo meter široko ognjišče, kamor je posadila dve leti staro hčerko Nežiko. Medtem ko je šla prešiče opravljati, zasliši otročje vpitje, urno leti k otroku in vidi, da mu obleka gori, kbtero je hitro pogasila; vendar je dobil otrok tako hude opekline, da je drugi dan umrl. Sodišče jo je obsodilo na deset dni ostrega zapora — spečega napadel. 63 let stari vžitkar Janez Egenberger je di 6 6. septembra dopoldne na nekem travniku pri Preski spečega in precej vinjenega delavca Petra Košenino zato, ker je bil že dalj časa |ezen nanj, z nožem sunil v desne nadiakti, potem se pa odstranil. Obsojen je bil na pol leta ječe. — Zaradijeze napaden. Jakob Jager, posestnik iz Lendola, je jezen na Andreja Karuzo, ker si ja domišljeval, da je ta kriv, da je moral v neki pravdi pričati. J.ger ga je dne 1. t. m., zvečer ob 10. uri s kolom trikrat po glavi udaril in ga z nožem v desno roko sunil. Jager je bil vsled tega obsojen na 4 mesece ieče. — Ubežnika skrivali. Janez Avsenik, črevljar v Gor. Veternem, je iz zaporov okr. sodišča pobegnil, kjer se je nahajal v preiskavi zaradi hudodelstva javne sile. Valentin Merkun je svoji ženi Mini povedal, da čaka Janez Avsenik v gcziu, kamor mu naj njegova žena Marija prinese obleko, kar je ta tuli storila; ko so jo orcžmki vprašali, kje da je njen mož, je odgovorila, da ne ve. Janez Merkun mu je še črevlje zakrpal in nato je delal pri vdovi Heleni Snedic v Gor. Veternjem, ki mu je dajala hrano in plačo. Sjdišče ie obsodilo zaradi hudodelstva pri pomoči Tineta Merkuna na 14 dni, njegovo ženo Mariio na 10 dni, Heleno Snedc na 3 tedne, Marijo Avsenik na osem dni in Janeza Avsenika na dva meseca ječe. — Tat kuretnine. Ni ga zlepa Človeka, da bi bil kuram tako nevaren, kakor je 23 let stari Tine R-bolj z Ježice. To je splch znano po vseh bližnjih vaseh. Ponoči na 6. nov. se je splazil v Jakopičev hlev, kjer je bilo 6 kokoši in petelin, a pes, ki je pričel lajati, ga je izda). Gospodinja vstane in gre z lučjo gledat v hlev, a tat je znotraj tiščal vrata; vendar se ji je posrečilo jih odriniti. Posvetila je proti človeku, ki je bil v hlevu in spoznala R bolja, kateri si je obraz z roko pokrival. Nato jo je zgrabil za roko in pahnil proti zidu, ter zbežal na prosto. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece zapor«. — Zasačeni žepni tat. Dne 16 novembra t. 1. kupovala je posestnica Terezija Adamič iz Blata na Marijinem trgu sukjeno blago. Poleg nje je stal Avguštin Bubnich, kotlarski pomočnik iz Trata, kateri je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan; segel ji je v žep, v katerem je imela denarnico s 149 K. Adamičeva je čutila, da je tat potegnil denarnico iz žepa, zgrabila ga je za roko, z drugo roko pa v prsa sunila. Tat je spustil denarnico na tla in zbežal po Wol-lovih ulicah, kjer je bil pri|et. Obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe, po preBtani kazni se pa postavi pod policijsko nadzorstvo. — Aretovanju se je s s il o p r o t i v i 1 delavec Janez Arhar v S lofji Loki pozno zvečer 15. novembra t. I. Pso val je občinska redarja, in ko ata ga z veliko silo privedla na stražnico, začel je z rokami in nogami okolu sebe zbijati, se vr- gel na tla, zagrabil redarja Krmca za levo roko in mu zavil srednji prst; tudi mu je rokav bluze iztrgal. Tudi v občinskem zaporu se je s silo zakadil v duri, da bi pobegnil, se vrgel na tla in z rokami in nogami proti atratnikoma su^al. Sodišče je Arharia na eno leto težke |eče obsodilo. — llibja tatova. Laška zidarja Se-' condo Gis^granda in Jinez Tura st* dne 1. novembra t. leta v ribolovu A. Muhra, v bisterškem petoku lovila p »strvi ; Časa granda je imel v to svrho tudi 2 veliki di-namitni patroni. Solišče je obsodilo Cisa-granrta na 6 Tura pa na 4 tedna težke ječe. — Nevarno pretenje. C'emons Z»-ssivan, laški zidar v B)h. Bistrim, ie opoldne 8. t m. silil v posebno sobo O ifJičeve gostilne, kjer kosijo boljši gostje. Ker mu ie natakarica zabranila vstop in vrata zaprla, začel je Zassivan razbijati in z nogo v vrata suvati, pri tej priliki je zagrozil, da bode po noči vas zažgal. Z*g>varja ae a popolno pijanostjo; obsojen je bil na 4 meseca težke ječe. — Napad iz jeze. Tone Bukov-nik, kajžar|a sin iz B>bovka, je jezen na f»nte iz Predoselja. Dne 13. septembra t. I. pregovoril je posest, sina Lovrenca Mraka, da sta skupno prod Kmetovo gostilno v Ko-krici, napadla Andreia Stareta in Matevža Ostermana s kolom in gnojnimi vilami; težko poškodovana spravili ao v bližnji hlev, a tudi sem eta pridrla še enkrat obtoženca za njima, ter ju začela znova pretepati; oba sta dobila težke poškodbe. Sodišče je obsodilo Mraka na 6, Bukovnika pa na 13 mes. težke ječe. — Nočni napad. Dne 8. novembra lanskega leta prišel je Šimen Č >p v S/etinovo gostilno v u rovnico, kjer se je jel prepirati z nekim gostom. Krčmar ga je odslovil in vrata za njim zaklenil. Ker je še pred hišo razgrajal, skočil je gostilničarjev sin Matevž S ;etina za njim ter ga je b polenom tako udaril po desui nogi, da sta mu bili obe kosti desne krače zlomljeni. Obdolženec je še učil hlapca Janeza Marolta, kako da naj ' pred sodiščem po krivem priča. S)dšte je obsodilo Svetina na 3, Marolta pa na 6 me secev ječe. 20 smrtnih obsodb. Iz Madrida se brzojavno poroča, da ao 3. t. m. španska sodišča izrekla 20 smrtnih obsodb. Na smrt obsojena ie bila pred po-rotn ki v Litomet.cah 24letna dekla Ana Wolf, ki je zadavila dva svoja otroka ia trupli dala žreti svinjam. Jvano Bratušo, hčer viničarja Bra-tuše, so izpustili te dni iz novomeškega zapora, kjer je dosedela kazen radi potepanja. Poslali so jo po odgonu domov. Ivana Bra-tuša je dejala, da je pobpg i)a z doma radi tega, ker je njen brat užgal v bližini domače hiše neko drugo in se je tega silno prestrašila. Sam se je naznanil sodišču. Jožef Erbežnik in njegov brat Rudolf iz Mu-haberja sta bila 1. t. m. na poti od sejma v Rudolf:>vem domov v B ršljinu napadena ! od Jožefa Krebsa, Franca G >loba in Karola Pavlina. Razvil se je pretep. Ko je bil pretap končan, sta Erbežmkova hotela spraviti po konci prekucnjen svoj voz, v trenutku je pa prišel k njima hlapec Anton S mon, ki jih je zmerjal. Radoif Erbežmk je hlapca tako udaril po glavi, da )e hlapec umrl v bolnici. Rudolf Erbežnik se je sam naznanil . sodišču. Ali ni treba naročenih stvari nazaj poslati? Neka uraraka družba je odposlala v januvarju preteklega leta na več učiteljev Eure ure v vrednosti 18.5 frankov in priložila še zadostno vsoto poštnih znamk zavrnitev, z* slučaj, da bi dotičnik ne vsprejel pcšiljatve. Mnogo učiteljev je poalalo uro takoj nazaj, drugi pa so jih pri lržali, ker bo mislili, da ae ne morejo drugače iz-neb ti družbe, ter jih plačali. L 3 eden uči-tel|ev se ni brigal za celo atvar popolnoma nič. Tudi sa ni zmenil za vedna opominje-vanja družbe, ki je zahtavala svoje blago nazaj. Končno je družba uložila tožbo proti njemu. Družba je zahtevala, da naj plača učitelj odškodnino, dočim je ta zahteval, naj mu plača družba 20 frankov odškodnine za razne sitnosti, ki jih imel a tem, da je ura ležala na njegovem domu. Sodišče je druž-bino aodbo zavrglo in prisodilo ulitelju 10 frankov odškodnine. V razsodbi so glasi, da ni nihče dolžan storiti tega, česar ni ob-liubil. Ako se ga Bkuša k temu prisiliti se ravna zoper osebno prostost. Druiba naj bi po uro poslala kakega svojih zastopnikov. Da je priložila poštne znamke, to na celi stvari popolnoma nič ne izpremeni. Dva po nedolžnem na smrt ob sojena. 27. p m. jo orožništvo zaprlo kmet-akega fanta Mitijo Kaufaaanna v Thal-hausnu na Gorenjem Avstrijskem, ker so su mili, da jo izvršil umor. Priznal je, da je 11. novembra 1898 umoril in oropal kra-marico Ano Kranzinger. Radi tega čina pa ata bila pred petimi leti pri okrajnem sodišču v ltiedu obsijena na vislice Karol Hirtor in Terezija Gietzinger. Obema pa je bila smrtna kazen olajšana na dvajsetletno ječo. llarter je tekom preteklega leta v kaz- nilnici Subm umrl, dočim je Getzinger zaprta v kaznilnici v Sohvvacu. Bfji s ciganom. Pred celjskimi porotniki |e bil včerai obsojen cigan Atopzij M a y e r na 7 let težke ječo, ker |e v družbi z nek»voiganko, ki je ušla, izvršil po Spodnjem S:a|arakem mnogo ulomov. Uiel je večtrat zisleduiočim ga orožnikom, ter v nekem takem boju stražmojstra Koširja nevarno ranil. Ranil ie tudi ve^ kmetov, ki bo pomagali orožnikom. Ko jf bil v nekem takem boju usr.raliei od orožnik* Križnika v nogo, se je Se-le udal in deial, da mu je ime Krebs, ter da doslej ša ni bil kaznovan. Dr svojo obsodbo je dejal, da je dobil veliko premalo in da bi raje imel ostrejšo kazen. Porotno sodišče v Trstu. Včeraj se je vršila kazenska obravnava radi zločina ropa in nenravnosti proti 17-letnemu Josipu Korošec in 15-letnemu Josipu Kocjančič, oba iz Plavij. Glasom obtožnice sta Korošec in Kocjančič tožena, da sta dnč 2. avgusta vrgla na tla gluhonemega prosjaka Antona Hrovatina, ga nabila potem s pestmi in s kamenjem ter ga slednjič oropala za Svoto 20 kron. Poteg tega sta tožena raznih malih tatvin ter da sta meseca maja 1. 1901 skušala oskruniti 12 letno Marijo Hrovatin in še druge deklice. Porotniki so pritrdi i stavljenim jim vprašanjem, vsled česar je bil Korošec obsojen na 7, a Kocjančič na 5 let težke ječe poojstrene s postom vsake tri mesece. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče Vaa čast gre sinočnii predstavi dr. R. Lotbarjeve komedije »Kralj Harlekin". Igra aama stoji v umetniškem oziru menda najvišje med dramami, kar emo j h videli letos. Drama ima ostro tendenco, naperjeno zoper despotično oblast; p sana je s pekočim sarkazmom in ironijo, ter je bila tudi zato nekaj časa prepovedana cd dunajske cenzure. Upamo, da tvori ta komedije prehod od neumetniških glum letošnje sezone do umetniških del. Vprizorjen je bil »Kralj Ilirlekin« jako dobro. Vsa inscensc ja in ensemble sta b la popolnoma na mestu. V glavni ulogi je bri-ljiral g. L i e r, z umotniškim zanoa m j > igrala gdč R ii k o v a, z eleganco trdč. K roi-so v a, z izborno katakteristmo g. Bnleška, Hvale vreden je bil g. N u č i č, g. Drago-tinovic itd. Oočinstvo je bilo jako zadovoljno z predstavo; resno želimo, da bi odslej intedanca ne podcenjevala, oz. ne kvarila okusa slovenska gledališke publike. * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo sta dvu pred stavi: Popoludne ob '/» narodna igra s petjem in godbo „L e g i o n a r j i" (Go-vekar Parma) zvečer ob 8. pa je premi-jera velike operne novitete „E v g e n i j O n j e g i n" (Puškin Č»jkovski|.) V torek, dne 8. t. m. sta tudi dve predstavi in s car popoludne četrtič „L e g i o n a r j i«, zvečer rapriza opere ,0 n j e g i n.* Na te predsUve opozarjamo osobito prijatelje gledališka z dežele, ki morejo videti tako na en dan dve noviteti. * Muflica saera. V nedeljo 6. decembra v stolni cerkvi ob 10. uri pontifitalna | maša (sveti Nikolaj): Instrumentalno slavnostno mašo v C dur, zložil A it. Foerster, graduale »Inveni David«, zložil Franc W tt, efertorij »Veritas mea«, zložil Jož. Btiickel-msy r. * Opatijski almanah za leto 1904 je ravnokar zšel v nemškem ieziku. Sestavil ga je vt dji» tiskarne g. F r. Ta v čar, založila knjigoveznica Vahtar. Almanah ima poleg številnih reklam, koledarja, raznih naslovov uradov, pod|etij, obrtov itd., lokama poročila, slike okrajnega glavarja Ma-nu-sija, župana dr Stangerja in dekana Zem-ljici Cena 1 K^50 b. Koncert, „Češkega pevskega kvarteta" iz Prage v Ljubljani. Izmed mno-gobrojnih ameriških kritik, katere so prinesle jako ugodne ocene o visokem umet-ništvu »Češkega pevskega kvarteta", je posebno imeniten referat velikega angleškega časnika „Bel" o drugem koncertu, katerega je priredil kvartet v Boyolt gledališču. List prekrasnega petja ne more prehvaliti in pravi da je bila to v pravem pomenu besede glasbena slovesnost in vsak umetnik j kvarteta, navajen iz svojih poslednjih kon-I certov na navdušenost tisočerih poslušalcev, j je moral biti ganjen, ko je videl, kako glo-i boko je seglo njih petje poslušalcem v sreč. ! Nadajmo se, da bo naše občinstvo prišlo j v mnogobrojnem številu podzravit naše mile i goste, ker s tem ne počasti le umetnikov, ampak tudi samega sebe, ako pokaže zanimanje za umetnost, katero mora gojiti vsaki ' Dalje v prilogi II. 111. Priloga 282. štev. „Slovenca" dne 5. decembra 1903. kulturni narod.""Kakor se čuje, bode pel kvartet razun vsporedovih toček še tri slovenske kompozicije. * Čeiki pevski kvartet. V b p o red koncerta, katerega priredi v nedeljo, dne 6. decembra t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani »Češki pevki kvarit« iz Prage. I del. 1. a) NeS-vera: »Čim srdce, fim jsi zbfešilo ? . . . (8 čim si zakrivilo src6? . . .) h) Meyer-beer: Čveterospev Raoula, Nevers a, St. Bris a in Marceli a iz opere »Hugenotti". Češki pevski kvartet. 2. Deli bes: Arija iz opere »Lskme", s spremljevanjem klavirja. Poje član kvarteta g. MikoliiS. 3 a)Bendl: »Ztracenf mlddi". (»ljubljena mladost) b) Hoffmeister: .Noe byla ticba". (Noč je bila tiha.) c) Mondelssohn: ,Za noči." (V noči.) Češki pevski kvartet. 4. Češki pevski kvartet — II. del: 1 Mala t: ,Ma ", (Maj.) Č-ški pevski kvartet. 2 a) No-v otn y : »Poutnik.* (Popotnik ) b) Bendl: „St'a8ti y manžel" (Srečni soprog) s sprem Ijevanjem klavirja. Poie član kvarteta gosp. Svojsik. 3. a) Kovarovic: „Mui prvnl n &j". (Moj prvi maj.) b) J o s. P r o c h a z k a : ,Ziaprto srce". t) R o z k o š n y : „0 jak si krasra f" (O, kako «i krpsna !) 4. W e i s : „Česki iarodni fiarč" (Češke nar. pesmi) s spremljevaniem klavirja. Poje član kvarteta gospod No> uk. 4. S a i n t S a e n s : »Se-renade d'hiver". (Zimska serenada.) Č.ški pevski kvartet. — Klavirsko spremlievanje 5. točke I. dela izvaja g. J. Prochazka, skladatelj, vsa druga spremljevmja izvaja član pevskega kvart ta gosp( d Čeirny. — Smetana: Dvcspev Luke in Tomaža iz narodne opere »Poljub" s spremljevanjem klavirja. Pojeta člana pevskega kvarteta gg. MikoViš in Novak. 5 Dr. Ant. Dvorak: „Z*1" (Žalost) s spremljevanjem klavirja. Začetek točno ob 5. uri popoldne, konec ob 7. uri. — Cene prostorom: Sedeži od 1 do 3. vrste po 4 K, od 4. do 7. vrste po 3 K, od 8 vrste nadalje po 2 K. bto-jišča po 1 K. Dijaške in garnizijske vstopnice po 60 vin. — Vstopnice se dobivajo v trafiki gospoda Sešarka v Šelenburgovih ulicah in na dan koncerta pri b 1 a g a j -niči. Iz brzojavk. Dunaj. Koncem včerajšnje seje je stavil kršč. soo. poslanec Schn ffi predlog, naj bo prva točka dnevnega reda reforma poslovnega reda. Po seji so M ado čthi izjavili, da so pripravljeni na korist tega predloga zapostaviti svoje nujne predloge. Tudi Kathrein je izjavil, da zapostavi svoj nujni predlog o tukajšnji razpravi proračunskega provizorija. Socialni demokratje in Vsenemci pa hočejo obstruirati, ker bi vsled reforme poslovnika bile najbolj priza dete male parlamentarne skupine. Tekom včerajšnjega popoldneva sta imela princ Lichtonstein in Pacak daljši pogovor. Ako se ne doseže sporazumljenja, bodeta prihodnji teden le dve seji, v katerih bo skoro gotovo neovirano delovala češka obstrukcija. Dne 11 t. m. pojde državni zbor na počitnice. Kedaj se zopet snide, ni gotovo, gotovo pa je, da bodo delegacije takoj po novem letu dalje zborovale. Skoro gotovo bode zasedanje delegacij trajalo cel mesec januvarij. Vprašanje razpusta drž zbora je stopilo v ozadje, ker proti razpustu nastopa posebno poljski klub, ki se boji za svoje mandate. Dunaj. Prihodnja seja gosposke zbornice bo dne 12. decembra ob 1. uri popoludne. Dunaj. Včeraj' je bila v parlamentu deputacija gostilničarjev iz vseh delov države, da zahteva uresničenje zahtev gostilničarjev. Dobila je od merodajnih krogov pri vladi odgovor, da sedaj še ne bo mogoče ustreči tem željam. Dunaj. V včerajšnji seji drž. zbora je bila sprejeta vladna predloga glede uim. Nujni predlogi so bili izročeni vladi v uva-ževanie. Seja je bila končana ob 6. uri zvečer. Prihodnja seja v sredo. Dunaj. Cesar se je odpeljal v Wal-see, kjer bo prisostvoval prvemu sv. obha jilu najstarejših otrok nadvojvode Franca Salvatorja, V sredo se cesar zopet vrne na Dunaj. Pariz. Z ozirom na to, da Be hoče obnoviti Dreyfusovo razpravo, izjavljajo na-cijonalci, da je to le manever sedanjega sistema. Navajajo izjave vojaških dostojanstvenikov, ki so pričale za Dreyfusovo krivdo in ki ostanejo v veljavi. Končno izjavljajo, da ravno sedaj se lahko ponarede akti, podkupijo priče in se izvaja pritisk na odvisne uradnike. Ljudstva mednarodna židovska denarna moč ne bo oslepila. Belgrad. Srbska vlada namerava stari konak, v katerem sta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga, prezidati in porabiti le za pisarne in za stanovanja dvornih uslužbencev. Praga. Sodba v zadevi svetovaclavske hranilnice bo izrečena prihodnji teden. Praga. Pri dopolnilnih deželnozbor-skih volitvah v okraju Rakovico je bil izvoljen češki agrarec Mohl. Sarajevo. V srbskem premogokopu Senj je ustavilo delo 800 delavcev. Washington. V »beli hiši« v Wa-shingtonu so prijeli zopet dva blazna (?) človeka, katerih eden je rekel, da je nameraval predsednika Roosevelta hipnotizirati. Pri drugem so našli velik nož. Ker je došlo poročilo, da je iz blaznice v Minneapolis všel neki blaznež, ki je trdil, da bo vdrl k pred Bedniku RooBeveltu, so se straže v »beli hiši« podvojile. Carigrad. Makedonski vstaši groze Turčni s presenečenji za novo leto. Port Arthur. V kitajskem okraju Sečvan je veliko preganjanje kristijanov. B e r o 1 i n. Bolezen nemškega cesarja je bila veliko hujša, nego se je prvotno poročalo. Cesar je jako slab in tisti, ki so ga videli, pravilo, da se je jako postaral. Se vedno so zdravniki v velikih skrbeh za cesarjevo zdravje. Sofija. V sobranju je govoril ministrski predsednik Petrov ter izjavil, da se bo Bolgarija vedno trudila živeti v miru s so sednjimi državami. Izjavil je, da se strinja z izjavo Daneva, naj se makedonsko vprašanje uredi s pomočjo vlasti. Ako bo tako pošto pala Srbija, je skupen nastop g tov. K i e v. Radi demonstracij je bilo včeraj na cesti aretiranih 82 oseb, med njimi 80 dijakov. Dijaštvo širi vedno nove revolucij-ske oklice. Sofija. Bolgarski ministrski predsednik Petrov je imel pogovor s poročevalcem nekega berolinskegu lista. Rekel je, da se bo Turčija v zadevi makedonskega vprašanja morala udati. Hvalil je sultanovo »miroljubnost". Skoro gotovo pride do nekrvave demonstracije brodovja velevlastij proti Turčiji. Pred vsem je nujno, da Turčija izda splošno amnestijo, da se morejo begunci vrniti v domovino. Split. »Jedinstvo" poroča, da se bodo v kratkem sestali trije nadškofje: zadarski, zagrebški in goriški, katerim je poverjeno, da rešijo vprašanje glagolice. Madrid. Ministrstvo Villavesde je odstopilo. B e r o 1 i n. Katoliški centrum je sklenil zopet predlagati v drž. zboru odpravo prepovedi, da se jezuitje ne smejo naseliti v Nemčiji. Državni zbor je izvolil grofa Ballestrema za predsednika. Dobil je 353 glasov, 100 listkov je bilo praznih. Prvim podpredsednikom je bil izvoljen grof S t o 1 b e r g z 239 glasovi. 68 glasov je dobil S i n g e r. Drugim podpredsednikom je bil izvoljen Paasche s 230 glasovi. Prihodnja seja v sredo. Budimpešta. V včerajšnji seji ob-strukcijske frakcije neodvisne stranke je bilo sklenjeno, da se pristaši te frakcije ne podajo v nika k a pogajanja. Košu-tova frakcija je pa sklenila, da je pripravljena se pogajati, ako Tisza v zbornici izjavi, da ima vsako pravo svoj vir v le-gislativi in ako to stališče tudi zbornica odobri. _ 1l časnikarske torbe- Huda grožnja. »Učit. Tovariš" nam preti s strašno grožnjo: »Ubogo kranjsko učiteljstvo 1 Ravnaj sa po gealu : Kakršno plačilo, tako delo. Vsak delavec dela za toliko, za kolikor je plačan! Sicer zaradi tega žalostna nam majka, a odgovorni bodo brezvestni narodovi izkoriščevavci in zavodniki 1" — Torej »Uč. Tov." poživlja učitelje, naj bodo slabi l Hm, to je čudno priporočilo za boljše plače. »Učit. Tov." tudi poživlja državnega pravdnika, naj začne preganjati „klerikalce". Dalje grozi »Uč. Tov." da bo odslej moral vsak učitelj v najhujši boj proti »klerikalizmu". Na, kaj pa mislite še hujšega narediti, nego ste že? »Na boj na divje Amonite!" kričite, a zraven pravite: »Amo niti, dajte, dajte nam več plače!" Kaso se to strinia? Slovstveni banditi. »Soča« piše, da je dr. Kosovo velikansio zgodovir.sko delo »slaba vabtna prešca«. In ti ljudje hočejo, da naj ves slovenski narod seže v žep, ka dar Gabrščkova tiskarna izda kako »prešco« Bav. bav! Doslej smo mislili, da le otroci še verjamejo v bavbava. A tadi liberalni učitelji so podvrženi temu strahu, in sicer ne le o sv. Miklavžu, kakor otroci, ampak celo na političnih shodih. Tak junak je n. pr. g. V. Rus, ki se ima za jako na prednega, a vendar govori: „Dr. busteršič, ta politični mesar, nam trga z levico še tisto betvo mesa, katerega še imamo, z desn cd nam pa strabovalno žuga, češ, le zi zijaj, pa te zadavim!« G. Rus! Najprej boste dali zadoščenje, potem se Vam pa plača zviša! .Naročimo gospodarstvo. -j- Trgovina s poljskimi pridelki Prošli teden je na budimpeštanski borzi nekoliko padla cena žitu, ker niso hoteli kupovati mlini, ki imajo znatne zaloge. Cene žitu so padle vsled tega za 5 do 10 v. Ječmen jc imel ceno K 5'60—5-70. Oves je bil po K 5 30—5 60. Koruza se je kupovala po K 5-75—5-85, rumunska po K 6-—. Repa jc stala na K 11-50—11-— s Pešte, terminova za februar K 11-25-11-30, za avgust 11'80 do 11-90. Konopno seme K 9.—, lallbno K 9-— do 975. + Špirit sa motorje. Ravnokar je objavljena naredba finančnega ministrstva o davka prostem uporabljanju špirita za motorie v tehnične namene. Imeti mora najmanj 80% alkohola in mora biti denatu-raliziran, za kar je treba dovoljenja finančnega urada prve instance. O denaturalizaciji obsega naredba ša več posameznosti, ki jih naj pozvedo pri uradih oni, ki rabijo špirit za motorje. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Vodja soc. demokratov v samostanu. Mladi vodja milanskih so-cijalnih demokratov, zdravnik dr. Evard Gemelli, je stopil v samostan frančiškanov vRezzato. — Strela vdarila všolo. Iz Dubrovnika se poroča: V vasi Tivtat se je dogodila 3. t. m. velika nesreča. Strela je vdarila v šolo in podrla del stropa, ki je padel na otroke. Več otrok je poškodovanih. — Sestre kraljice Drage. Pariški list »Journal" prinaša pismo sester umorjene kraljice Drage, v katerem naznanjajo, da bodo prodale Dragin kinč. Med biseri se posebno odlikuje briljantni diadem, ki ga je kraljica nosila pri svoji poroki, kakor tudi zapestnica s prekrasnimi briljanti in smaragdi, poročno darilo ruskega carja. — Tri dekleta umorjena. Iz Brna poročajo: V noči 2. t. m. so našli tri hčere vdove Kriške v starosti 17, 12 in 10 let umorjene. Umoril jih je železniški delavec Gold, ker ga nobena teh deklet ni marala. — Samomor milijonarja. Veletržec z vinom Franc K u r z, ki ae je na Dunaju ustrelil, je zapustil več milijonov kron. — Ponesrečena tatova. V kraju Vaslo pri Aralu sta, dva tatova ukradla občinsko blagajno, katero sta hotela v bližnjem gozdu razstreliti z dinamitom. Dinamit se je pred časno vžgal in orožniki so našli poleg blagajne razmesarjeni trupli tatov. — Vlak zletel v zrak. Ni tovornem vlaku pen silvanske železnice pri D iverju se je dogodila strašna eksploz ja. Ve3 vlak je zletel v zrak. Vse železniško osobje, ki je bilo na vlaku, je mrtvo. Društva. (Postojinski salonski orkester.) Vabilo h koncertu, kateri se vrši v torek dne 8. decembra 1903. v gorenjih prostorih »Ogrske krone" v Postojini. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, z družino 2 K. Ker je čisti dohodek namenjen revnim po povodnji oškodovanim Korošcem, se preplačila hvaležno sprejemajo. (Pri občnem zboru »Podpornega društva za slov. v i s o košolce v Pragi") so bili izvoljeni v odbor: g. Frančišek Tomšič, deželni nad inžiner (predsednik), g. dr. Bohuslav Franta, deželni svetnik (podpredsednik), g dr. Karel Šabesta, odvetnik (blagajnik), g. Josip Germ, akad. Mikar in učitelj risanja (tajnik), g. dr, Ivan Žmavc, c kr. amannensis (odbornik), g. Ivan Arh, c. kr. gospodarski nadsvetnik. g. Frančišek Nehač, inžener in gOBp. Karel Bureš, kontrolor (namestniki), gosp. Gregor Sporn. revident c. kr. drž. železnic in gosp. Filip Gasparin c. kr. profesor (revizorja), g. Josip Valenta, dež. inžiner in g. Frančišek Heric, praktikant c. kr. univ. knjižnice (namestnika). Podpore naj s"v pošiljajo odslej na naslov: Dr. Karel Sebesta, odvetnik, Praga, Spalena u 1. 24 (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu novembru 1903 so 202 stranki vložile 62.632 K 32 h, 160 strank vzdignilo jo 43.999 K 75 h 13 strankam se je izplačalo posoiil 15.100 K, denarni promet 256.346 K 18 h. (Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku priredita na praznik dne 8. dec. 1903 v čitalnični dvorana dramatično pred stavo Materin blagoslov ali Nova Chonchon, narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Preložil Jos. Cimperman. Med igro in pri petju svira orkester meBtne godbe. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Vstop, sedeži : 1., 2. in 3. vrsto po 1 K; 4. in 5. po 80 v.; 6. in 7. po 60 v.; stojišča po 40 v. K obilni udeležbi uljudno vabita združena odbora. Darovi. Za pogorelce v Bohinju Darovi, poslani našemu uredništvu. Č. g. pre'at kanonik Jan. Rozman 20 kron. — Neimenovan 5 kron. — Neimenovan 5 K. — Č- g. župnik Preša 20 K. — Č. gosd. Ažman, župnik na Studencu, 6 K. — C. g. župnik Saj 6 10 K. — Neka gospa 2 K. — Gospod Al. Jenko 5 K. — G. Lovrenc Rabič3K. — Obleko so darovali gg.: Marija Jarc, Ludovik Slak in Franjo M ar z ol 1 in i. Hvala lepa ! Prosimo nadaljnih darov, kor beda jo silna. Prosimo tudi kaj gorko obleke. Darove sprejema naše upravništvo, za Ljubljano pa g. Maks Brus, trafikant Pred škilijo. Za Makedonce. Č. g. prelat kanonik Jan. Rozman 10 K. — C. g. župnik Sajo 2 K. Bog plačaj! Za pogorelce v Travniku: C. g. župnik Sa e 3 K Za družbo sv. Cirila in Metoda: GJč. M. Ki ser 8 K. Zia Prešernov spomenik: Goriški dijaki svojemu ljubljencu 8 K. Mohorjani v Borovnici za družbo sv. Cirila in Metoda 15 K 60 h. Mihorjani v Kranjski gori pa 8 K in v Pre serju 10 K. Mohorjani na Breznici za isto 5 kron. Bog plačaj ! IV. izkaz prispevkov za Vegov spomenik. C. in kr. pešpolk baron Merkl št. 55, Tarnopol, 20 K; morn nadkomiaar Janez Selan, Pulj, 10 K ; c in kr. trdnj. topničar. polk št 2 Krakov, 50 K; 2 bat. c. in kr. pešpolka vit. Gradi št 78 Foča, 5 K; c. kr. dež. br. pešpolk št. 17, llzeszrvv, 20 K; nadporočnik C ril Dolenc. Rzeszovv, 2 K; podpolkovnik Jan Pregelj. Rz.&r, 63 let, Črna vas 25, ostarelost — Vida Zabukovic, g stilničarjeva hči, 17 ram., Turjaški trg 8. Meningitis basilaris. 28. novembra Jožefa Jelovšek, zasebnica, SOlet, Dunejska cesta 17. ostarelost. 29. novembra. Josip Koman, strojevodji, 37 let, Emonska cesta 10 jetika 30. novembra Dragica Gaberšek. mizarjeva hči, 16 mes., Kolezijske ulice 8, dušljivi kašelj. V bolnišnici: 19 novembra. Anton Maček, kovač, 51 let, jetika. 20. novembra. Ivan Justin, sodnijski sluga, 43 let, srčna hiba, otrpn;enje srca. 24 novembra Ivan Loy, črevljar, 49 let, Hydropa ascitis, Vitium cordis. — Josip Verhnšek, delavec, 63 let, Apoplexia cerebri. — Ivan Vovk, hiSni oskrbnik, 84 let, Demeritia semilis, srčna hiba. 2j. novembra. Gotfried Krauc, sprevodnikov sin, 1 leto, pljučnica. — PrimoS T6rfian, hlapec, 41 let, pljučnica. 26. novembra Matevž Možek, užitkar, 80 let, Paralysis cordis. - Zofija Vovk, delavka, 18 let, LepBis puerperalis. — Marija Križnar, strežnica, t5 let, Emphysema pulm. 30. novembra. Marjeta Tertnik, gostija, 65 let, Emphysema pulm V hiralnici: 24, novembra Karol Erker, delavec, Pl let, Pa- j ranoia Tuberčul pulm. 26. novembra. Ivan Tičar, delavec, 35 let, otrp- j njenje srca. 1590 2-1 Poslano. Uiojam si p n. h »hr tom na?nariiti, d« pe arlavni pooblaščenec, č s ti gospod Franc Vymetal mudi s daj v ljubljanski škofiji, da da častitim p. n. dučnim past, rje,^ potrebna ijojseniia glede ustanovitve »Emerit>?n-V( rein*« z.i katoliško duhovščino za avst ijsk i oasa>-stvo ter jih po\abi ni za varovanje za sSučij invaliditete in sprejme zavarovalno ponudbe za to društvo. Prt s mo svojo čast to s ibrate, nai bratsko sprejmo našepa imenovanega por b aščer.ci, mu poji' lao zuupajo »n prav številno pristopa,o k • Emer tesi-Vereinu*. Ravnateljstvo ..Emsriten -Verema' za katoliško duhovščino za avstrijsko cesarstvo Meteorologično poročilo. V 4UM nad mortm 306.2 m, srednji uradni tlak 736'C mm * i C>a opa-5 | tOTMjli Stenja barometra. t mm. Te mpe-ratnra po Oftinlja Vatro?L Nebo S« • T S I ,< s ■33 4 - d.. | ,25'3 U'2 1 sl. jvzh. | oblačno 26 2 5| 7 ijatr. 1 2. jspol 723 9 726-0 0 1 2-6 brezvetr. 1 sneg sl. jvzh. | oblačno Srednja včerajšnja lenapnrular* 0 4', normale 0 1*. Dunajska borza dn(5 4. decembra. Skupni državni dolg v notah . ... 100 50 Siupni državni dolg v srebru .... 100'35 Avstrijska zlata renta ..... 12065 Avstrijska kronska renta 4%.....1C0 55 Avstrijska inv. renta 31/« h .... 9290 Ogrska zlata renta 4 %.......118 55 Ogrska kronska renta ... . , 98 50 Ogrska inv renta 31,* ...... , 90C5 Avstro-ogrske bančne delnic«.....16-15 Kreditne delnice.........C84 50 London vista ... .... 239 Gu Nemški drž. bankovci za 100 m nem. drž. v 115 20 mark..... . . 23*44 20 frankov.........19-06 Italijanski bankovci . .... 95 40 f. kr cekini 11 32 S t i ii « 6-59 5-48 » 5 4H 517 > 5 18 7-80 do 8-30 7-95 8.30 6 70 » 685 6 50 7 6(J 6 10 » 7 20 6 25 6-45 5 30 » 5 55 6 65 7 — 5 70 » 595 7 50 > 13 25 Prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov »Katoliška bukvama" v Ljubljani priporoča: Življenje Jezusa Kristusa francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bo-hlnjeo, izdal dr Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski. Prvi zvezek, sir; n 1 do 372, broš. 1 K 50 h elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 60 „ elegant. v piatno vezan 2 » 50 » Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1 » 20 . elegant. v platno ve/an 2 » 20 » To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem »SLOVENEC w se prodaja odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah: Blaznik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred 8kt fijo 12 Česnovar Lovro, Koiodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., M >ri|a Terezije c^Hta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev tre? 2 Kane Albm. sv. Petra cesta 14 Kristan Ivan R*s!jev'< c»sta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg. Sodnijske ulice 4 Podboj Ivan Sv. Petra cesta 101. Saje Ant Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke u ice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., M- stm trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulica 1. Vesel Andtoj, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan Sv Petra cesta 52. Bohinjska Bistrica: Mio Grobotek, trgovec. Celovec: Jjsip o \v.», prodaia časnikov. Gorica: Jos. Schw«rr, Šol. ulicd 2. Hrušica pri Jesenicah: Katarina Krnc. Jesenice: Alojzija Ahčin. Škcfjaloka: Janez Potočnik. Št. Peter: Fran Novak Trst: Ant^niia od. Kr--stveno znamko kot pristni izdelek. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi Elisabethstrasse 6. 1313 34-9 1596 4-2 ožuhovinaste stole, kolijerje, mufe in obleke za otroke odprodaja po najnižjih tovarniških cenah Posestvo i KAROL RECKNAGEL, Mestni trg 24. je naprodaj v lepem kraju ob novi državni železnici v Kožni dolini na Koroškem. Posestvo ohstou \7* nji®, travnikov in gozdu; v hiši je st»*a krčma, prodaj: Inioa ter p». dsja tobaka. I>ta je pripravna tudi za kako d;ugo kupČiiG. Cana posestvu je 10.600 kron Plača po dogooru. ; Naslov posestnika >o«e iz priložnosti upravništvo »Slovenca«. 1522 6 Vse vrste oreznice lahko tekoče na roko in do najmočnejših na gepelj ali vodno moč v veliki izbiri priporočata Karol Kavsek-a nasl. trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedeljskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16 r ^mmt* Tudi sc dobijo po najnižji ceni vsi drugi poljedelski stroji kakor: ge-peljni, mlatilnice, reporeznice. mlini za šrotati in mleti, preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode in sploh vsa železnina. j ..V- -^Sv* .,, Bakrene kotle za žganje. Slovenske cenike razpošiljamo na zahtevo brezplačno. 1460 6—5 Molitveni 162 2 za lUarijine družbe, »Vodilo" in »Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po 1 l/a, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi „Križev pot za M. družbe."; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „ Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel »dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje. 12-10 8 < f/. Jfoffmann j Zjuhljana, Jtfestni trg $t. 12. od leta 1839. obstoječa tvrdka ^ priporoča sl- občinstvu svojo bogato Salogo drsalf^, vsakovrstnih Repnih, ) kuhinjskih in namiznih noše v, jjkarij, ) gumi-cevi najboljše vrste, kakor tudi ( vse druge v t- no^arsk0 stroko - spadajoče predmete. Tu se tudi vsa popravila in brušenje najboljši isvrše. Najboljšo postrežbo in smerne cene sagotavljajočse mnogobrojnemu obisku priporoča 3 velespoštovanjem j\Z[ari tfalan, 1593 3—1 imejiteljica tvrdke. lvwvvvwwwvwi m w IMHF sit- LEV- ■ tv. "Ti"; : t/ ^ tP&^fi I z O SS2 cr c»> ga; rjn £ CD K Z* CD c/3 cd CD c/3 ^ "O p—* CD ® bi s »a CD u« C5" S3 ca O —t- a. era »a. o s« cd* CD C/3 a« E3 ® as s=r —: rr CD - SS. SS4 -j«" CD O iS. r~.1 sa" CD .F c/3 CD CD c/3 CD CD CD CD p. CD s3 CS -c3 1-» 9 cu 50 c/j«. CD c/3 p P»r CD * 604 2 2 Posojilnica in hranilnica v Poljanah nad Škofjo Loko odda takoj v najem prodajalniške prostore v svoji hiši štev. 18. Prostori so posebno pripravni za trgovino ali gostilniško obrt, ker hiša stoji na najugodnejšem mestu v Poljanah. 1602 2—1 Natančnejše se poizve pri odboru „Posojilnice in hranilnice" v Poljanah. s. Prečastiti duhovščini in cerkvenim [! predstojništvom uljudno naznanjam, da n imam zelo veliko zalogo h cerkvenih posod in orodja. I Zaradi pomanjkanja prostora pro- * dam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. 11 Jtac" Prosim prečastite gospode žup- b Kat" nike, naj si blagovolijo ogledati. [J l^aitoeena dela se izi/PŠe pra« [jj vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa io ^ praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 30 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Zaprtij d poboja za vsa duhovna opravila sposoben, želi se na Gorenjskem pri kaki podružnici = v trgu ali večji vasi naseliti. = Ponudbe je posijali „ Slo vencu". 160 i 2-1 mm~ Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovftčini svojo veliko zalogo barvanih prstenih in kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. G0110 nizka. 36 52-49 mr Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. 8ISA št. 20 na Visokem, z gospodarskim poslopjem in 355 kvadr. sežnjev velikim sadnim vrtom proda se iz proste roke. Hiša je enonadstropna, zidana in krita z opeko, gospodarsko poslopje je zidano in krito s slamo. 1587 1—1 Poslopja stojč tik državne ceste in so posebno pripravna za kako obrt ali trgovino. ===== Kupnina plača se lahko v obrokih. Pojasnila daje lastnik Rudolf Ko-Kalj v Kranju. eliEa Božična prodaja se vrši od ponedeljka, 7. decembra nadalje v novi trgovini za modno blago A. Primožič, Ljubljana, Mestni trg 25 (prej Goričnik & Ledenig) po čudovito znižanih cenah. Prodajajo se po teh cenah: preproge, posteljne oprave, ščiti za okna in stene (Fenster,-& Wandsclioner) fele, blago za damska modna oblačila, lepi modni barlienti, nekaj sto dvanajstoric žepnih robcev iz batista, komad po io kr. in višje, ovratnice, srajce, ca. 500 dvanajstoric platnenih nogavic za moške, par 9 kr. in višje, platnene namizne preproge in servieti, nadalje tudi: Umerjene obleke, adjustirane v kartonu, cela obleka od 1:50 gld višje svileno blago za bluze, meter le...........55 kr. svileno blago za bluze, čista svila, modne prog......85 „ modni baržuni za bluze, 56 cm široki.........75 t) Vse blago se lahko ogleda v pritličju in v prvem nadstropju, ne da bi koga silili kupiti. Nezadovoljivo blago se zamenja. Poleg tega ostaneta v prvem nadstropju oddelek 5 do Božiča razstavljeni dve zaslon i li, (paravents), ki sta jih izdelali gospodični Zalka Novak" in Ruža Sever, umotvora, ki sta vredna, da si ju vsakdo ogleda, in sta tudi na prodaj. ""1607*9-1 Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Glavni trg5. Velika izber v paletotih naj- novejše fa$one. * * * * * * * IITino srednje blago, najlepše * izvršeno.*********** ene k^osalno znižane. * * v!> O/ vV .V vj^ vN ^ vi* ^ ^tf vtf ^ ^ ^ ^ t v 1612 3-1 Velespoštovanjem Oroslav Bernatovič. Ci Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Glavni trg5. Vabilo na izvanredni občni zbor zavarovalnice za govejo živino v Trnovem registr. zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 20. grudna 1903 v Trnovem ob 3. uri popoldne ¥ prostorih nove hiše ..Gospodarskega društva". Dnevni red: 1. Poročilo načelnika, 2. Potrjenje računa, 3. Razpust. 1615 1—1 Opomba: Ako hi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bode vršil 21. grudna t. 1. drugi občni zbor na istem mestu, ob isti uri in z istim dnevnim redom. J^aeelnik. Zahvala. Slavno »Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani« je dopoflalo podpisanemu društvu 500 K. nabranih na društveni veselici, ki se je vršila dne 15. novembra t. 1. v Ljubljani v prid ubogim ponesrečencem v KanaUki dolini Podpisani odbor se za ta veledušni dar, kateri se bo izročil svojemu namenu, slavnemu j Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu v Ljubljani« najsrčneje zahvaljuje. Naj bodo blage slovenske dame piepričane, da so storile tu res dobro delo. V Celovcu, dne 24. novembra 19C3 Odbor katoliško političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Iščem dobrega čevljarskega pomočnika. Sprejmem ga takoj, -t— Ivan Man deljc čevljar in gostilničar, 1603 1—1 Javornik, Gorenjsko. Ceua vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48"-franko Ljubljana, 2% popusta. rt rt v Cirila m Metoda 2aloga pri Jv Perdana vL|coljani u CD OptAUN-A AUVljfc —"Te vžigalice^^r-^ sov prid družfbi sv."Cirila innet&^te v LJUBLJANI. 05 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 franko Ljubljana, 2 % popusta. i9K 100 —hI Nik.-reni. s.—, » so. uro 3 letu Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko tiOO podobami ur, zlatega m srebrnega blaga m godbenih reči HANN8 KONRAD ura «1.2.30 tovarna za ure la Izvozna trgovina Za vsako jj^ ggj, CeSk() pisni. jam. Za otroške bolezni, za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jouih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na naravna alkaiična kislina ki ie posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini škrofeljnih, krvicah, otoku šlez itd., in ravno tako uri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svetnika Loschnerja monografija o Giesshilbl Sauerbrunn. IV 38—8 V Itjubljani se dobiva v vseli lekarnan, veiijiti špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku v Ljubljani. KTOM Sin h t r!;, pnman}kt:i»o nrobauoije, sl aha sti v želodcu, glavobol iz želodca, omedlevico, zaprtje in druge želodčno bolesti in težkoče odpravljajo Bradyjcve kapljice za želodec (Marija-Gcljskc) izborno preizkušeno sredstvo. Naj se zahteva izrecno Bradyjeve Želodčne kapljice. Dobivajo se v lekarnah, kjer jih pa ni, pa neposredno pri le-karju C. BIIADV DUNAJ, I. Fleischmarkt .št. 1. Cena ene ste ki. K — SO in vel steklenici K 1'40 z navodilom v porabi. 1209 12—4 1586 Absolutno zajamčeno 1 pristno mašno vino priporočal je knezoškotijski ordinarijat ljubljanski 1. 1S98. veleč, duhovščini za nakup pri zato, ker je društvo pod strogim nadzorstvom dekana vipavskega. Razpošilja se od 56 litrov naprej čista bela vina od 42 do 50 kron za 100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče hribovsko namizno vino po 30 kron. Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. Višje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. V zalogi je tudi linejše sortirano vino, kakor: kraljevina po 50 kron, plnela po 55 kron, boli burgundeo ln laški rizling po 60 kron. ter staro vino v buteljkah, beli burgundeo in renski rizling. »Kmetijsko društvo v Vipavi". mMmtmtm Božična in novoletna darila. Mi 3:t Otvoritev nove velike trgovine! Vsaka konkurenca izključena. Priporočam jako okusno bogato zalogo stenskih ur s krasnim bitjem (Novost) v lepih moderno izrezanih omaricah; dalje srebrnine in zlatnine, namizne oprave (Besteck) in druge krasne izdelke iz china-srebra. Posebno priporočani krasne, živo se lesketajoče briljante, nakupljene vsled ugodne prilike v veliki množini, kateri so izdelani v raznovrstne oblike (faijone). Le vsled konkurence imam v zalogi tudi imenitne imitacije briljantov (steklo), ki se skoro ne razločujejo od pristnih, Pozornost! Vedno mi je bila skrb in prizadevanje, slavno občinstvo seznaniti z mojo --'■ bogato zalogo, kakor tudi isto prepričati, da ni potreba nikomur naročevati te vrste blaga pri tujih zunanjih tvrdkah, kakor iz Dunaja ali drugod, kajti po mnogih slučajih pridobil sem si prepričanje, da jaz celo z boljšim in mnogo cenejšim blagom zamorem ravno tako postreči. Cenj. odjemalce vedno le s poštenim, pristnim blagom zadovoliti, bil je vedno moj princip. Omeniti moram, da si blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah nakupim, ker drugače bi ne dosegel tako nizkih cen. 1610 1 Priporočujoč se cenj. odjemalcem vabim na obilen obisk ===== Frane CJudon =- urar in trgovec v Ljubljani Prešernove ulice 2, nasproti frančišk. samostanu, podružnica Mestni trg 25, nasproti rotovžu. ij fa m w Božična in novoletna darila! t*> Anton Schuster, v Ljubljana, Spitalske ulice št. 7 ^rvporoča \)o^a\o 9 Vox\JeVc\}\ Xa Aame žte\d\ce, VaVov \>\ux o\AeV xa AecUe, fo\neuega \Aaga xa XexvsVe o\AeVe, \>a\\s\a \xi ip\a\xve\u\v » vo\>ce9, sev^, sva"}c, Vva9a\, Jla-ne\as\\\i ode'], ^saVo9rs\m\v cjavnftur, \)r\sa\V m \>e\ec$a \Aaga xa ^en\o. SjgfffT- ^eUVa \xV\va V\no\eum-a ut ^ve^rog. — I • • • | — m Zelo znižane cene! Solidno blago! I I I Kmet. društvu v Vipavi" I I I I I Zadruga užitninskega odkupa v Radovljici sprejme več dacarjev Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje vložijo do 15. decembra 1.1. pri imenovani zadrugi v roke Vinko lludovernika v Radovljici. Isti, kateri so vže kot dacarji službovali in se zamorejo s spričevali izkazati, imajo prednost z boljšo plačo. 1613 3—i Dopi 1600 6—1 ismca Zadošča, da 5C dobi zastonj ilustriran cenik od l. 1881. obstoječe tovarniške zaloge ur, juvelov, zlatnine in zrebrnine, 7h, ?uchs, Dunaj II. Ertlgasse j:tev. 1. Sna 4nker-remontuar-ura is niklja ja gospode, 36 ur idoča, s podobo Njegove Svetosti papeža Pija X. ali Nj. Veličanstva cesarja, župana dr. Luegerja itd., S gld proti povzetju. najvišje povelje fljeg- e. in kp. apost. Veličanstva. 5 XXIII- c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija 19-382 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 5I2 880 kron 144G (10—8) glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 17. decembra 1903. — Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah. tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od e. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerRveniR paramentov. Izdeluj«; oolo ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obbajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldaliine ter izvrSuje vsakovrstno oorkvono perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. lili 9 Ernest Hamoierscliinldt-a nasledniki /fc flVadile, Wufscher & Con'"' trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. (i. Največja zaloga železnih peči vseh sistemov Velika izbora posod za premog, pečnili o k ril j, pečnih predstav z galerijo in brez galerije, kovinastih stojal == i ! v kovinastega orodja J J v različnih izpelja- vah. - 1537 12-2 „The Gresham" zavarovalnica za življenje v Londonu === podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. Griselastrasse 1 v družbeni hiši. K 190,871.731-— „ 31,555.292-— „ 426,999.043-— „ 50,727.262-— Aktiva družbe 31. decembra leta 1901......... Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1901 . . . Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna naku pila itd. od družbinega obstoja (1848)....... Tekom 1. 1900 je izdala družba 5718 pogodb o kapitalu . . Za specielno varnost avstr. zavarovancev je vložila „The Gresham" do 31. decembra 1. 1901 že vrednostnih papirjev v znezku nom. KH.ii 38,037.43810 pri c. kr. državni osrednji blagajni na Dunaju. 647 12—8 Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarov. pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce dajč brezplačno glavno zastopstvo v Ljubljani pri - Guidonu Zeschko. = OOOIOO ( oooloo* >000000000|©00< )OOOOOOOOOlOOOt OOOOO OOOOO oooo _oooo OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO ooooo Bratje Novakovič lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. )ooom )0000( ]OOOOi \oooot Prodaja v stekleni- Skladišče in prodaja cah in pisarna: I SimlianS na debelo:Spodnja LJUEJIJClIla šiška,Vodnikona cesta. Priporočajo svoja J ____ _ in bela izborna na- domača Stari tri št. 15 črna, krvna, rudeča mi/.na, desertna dalmatinska vina OOOOO ■oooo ■oooo OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO OOOOO ooooo OOOOOI dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje. Vzorci in ceniki zastonj in franko. 1279 20—10 OOOOO OOOOO IOOOOOOOOO ooooooooo m J m RjTigi [SJvTlS gtvjgj [Sl/ivfB 1IHI Cene brez konkurence! KH H. W Z* IB m Oj^Sl ML mizarski mojster V Lijubljani, JVledjatova hiša štev. 19 Au 11; Š m W. illš priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave. Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke i. t. d. načelnik. ; se Ai igel j novo milo Marzeljsko (beio) milo sta najbolj koristni z znamko 449 104—74 za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih ftacunah! Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 34 let i največjim uspehom rabljeni prani ■trup raztaplja sloz. upokojuje kašol.1, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje probavljanje in redllnost, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, ie jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotuih otrooib pospešujejo narejanje kostlj. Cena steklenici 1 gld. 25 kr. — 2 E 50 h. po pošti 20 kr. = 40 h ved za zavijanje. _ kvarilo 11>rpdizde|kip,,d enakim ali po- " " dobnim imenom, ki pa ao j1 po sestavi in po učinku vsa iT različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 34 IC'^SaS^Si'* " 'et ol's'°Ječega podfosfor- !ia'ste*a kislo-apin nega-že- ------ — •4-* lezntga sirupa, svarimo m toraj prosimo, izrecno zahtevali Harbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če uua vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno zi amko. Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII. 1, Ealserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 1 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, G Piccoli, U. pl. Truk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; SovodenJ: F Kordi n :Celovec : P. Hauser & .1 Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil linger; Št. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl. Leiterburg, P. Prendini.dediči M. Havasini; Beljak; Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth. m" I Nove zboUšane gramofone z .vno-, ročno- in varstvei i i marico, zelo pril,ubljan i m< d duhovščino, po društvih in mod zasebniki. Gramofon *** avfomafe za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem ?a stare ]Pign V n nuj h naročila, se rešujejo z obratno pošto. m I 1079 £0-31 Rudolf UJeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. Najtopleje se priporoča že uobro znani dravi in lečilni liker Klauerjev ,Triglav4 ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke: Viktor Cantoni, Ivan Jebačin, Josip Jebačin, M. Kastner, Ant. Ko r bar, Josip Kordin, Peter Lassnik, A. Lilleg, in pa edini izdelovalec Jos. Murnik, Ivan Perdan, Karo1 Planinšek, A. Šarabon, A. Stacul, M. E. Supan, F. Trdina 1448 10—10 J. Klauer v Ljubljani. Stanje hranilnih vlog 17 milijonov K. Rezervni zaklad: nad 400.000 K. na fllesfnem trgu zraven rotovža 0 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne q 0 in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa- r\ 0 eega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje 0 0 hranilnica iz sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. 0 0 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega 0 0 zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim 0 0 premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- 0 Q nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to 0 0 hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 0 0 varovancev. 0 O 23T Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in 0 O potom c. kr. poštne hranilnice. " 771 19 O O Posoja se na zemljišča po 4-3/4°/0 na leto. Z rbrestmi vred pa O 0 plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znasa|o obresti in to odplačilo 0 0 ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način so ves dolg poplača v 0 0 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati d«>la: z obret-tnii vr na Dunaji II., Reinbrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, p „ . ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. f Pristno le z zraven natisnjeno varst- JJ veno znamko (zdrava kovina). ^ T^« Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jakc« zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški zdravnik. Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 1495 7 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. -MMMMMMf ^ lueil} Jebačil}, Ljubljana, dcucli jauiti slabemu ebčinstuu, da je preložil suojo špecerijsko trgouino na uogal l^imjl^e - Cmerile ce^te (bi5a Caeal(). H^F Qcug prcdgjalng je ngjfineje, U5grr> zgfrteugm tygijene io 5ngžnc5ti cdgcugrjgjoče cpremljeng. 5Rrbelc 5« bode za tcenc, reelne postrežbo ter agedne cene, c čemer ^launc cbčin^tuc izucli prepričati z mnegebrejnim ob^crr). 1575 2-2 ^ f^ f^ ^ ^. ^ m ^ ^ f^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ r^ ^ ^ lil ^ ^ ^ ^ Jp ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^p fjf. „*NDROPOGOr (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako slepar.stvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, HI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate« v Ljubljani pri gospodu 274 (69 V a,s*o Peti-ičič-u. V zalogi imajo tudi gg U. pl. Trnk6czv. Anfon Kane in Ernst Sark v Uubllanl. Rant v KranJI, in lekarna j „Prl angelju" v Novem mestu. ■ Preprodajalci popust. - Kupujte najnovejših vrst slamoreznice, gepeljne, klinje in druge potrebščine za poljedeljstvo samo v skladišču pran Zeman-ct Ljubljana, 1606 3-i Poljanska cesta št. 24. Hoteli, kavarne in gostilne, ki so naročene na „Slovenca": Adergas pri Cerkljah: Franč. Sta m car, uob i na Belca pri Dovjem: P o t o č n i k Fr., gostilna. Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, J. M den, erostilni. Beričevo pri Dolu: Gradl-an. grstilna. Bled: Hotel Petra n, Wester. Davorin v r i n š e b, gost pri »panju«. Bistrica pri St. Rupertu : Z » j c Anton, gost' na. Boh Bela : Mužan Valentin, Zupan Iv., Rupret Jera, Miroslav Olifčič in Jani a r A 'ton gostilne. Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J.; R a v h e k a r J isip, Sferi be A ton, gostilne. Ažman, reHtavraoija. Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Aiitun, Fran o v i g e 1 j (Breg), S u h a-d o 1 n i k Marija, gostilne. Brezje Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r ; j e 1 č i č Ant,, gostilni Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«. Brod pod sm. goro B i t e n c Jož., gostilna. Celje: »Narodni do m". Cerklje p- Kramu: A h 1 i n Janez, gost. A 't. n K u m e r, rentavr cija. Cirknica. Notr.: K o r č e Ivan Jakob S i> u n t, gostilni. Čatež p. Vel. Loki: Urban čič A., gost. Češnjica pri Železnikih: Demšar Fran, guntiina. Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., ^ gostilna. Črnomelj Franc Jerman gostilna. Dedendol pri Višnjigori: O mah en Mih., gi stilna. Dobrepolje: Kmetijsko društvo. Dole pri L tip: Novak I an, gost. Dunaj: C a le »G o ldene K u g e 1« IV. okrai, C a f e »Mozart«, III. okraj, Kavarna M u h ič IX. okraj. Porzelangasse. Gorica: Kavarna Schwarz, Kavar na „C c n t r a 1". Gorj e Spodnje pri Bledu: Jan Vinko. J a n M»ri|a, F . Č e r n e, Ž u m e r J.žtf gostih e, Jaki.b Žumer, restavracija. Gradec: K a u b e Fran, restavracija. Grapče: Miha Zalokar, gostilna. Grosuplje: Košak Fran, gostilna. Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna. Hotedržica: Korče Uršula, gost. Hraše p. Smledniku: Burger Ant, gost. Hrušica pri Jesenicah: N o č A., gostilna. Idrija: Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gt. stilna. Ihan o. Domžalah: Sojer Karol gesti na. Ilir Bistrica: Hotel »Ilirija«. Jageršče p. C rknem: Tušar Fran, gost. Javornik: Noč Mihael, z, u m e r Anton, gostilni, Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavracija, Vi Ima n Fran, Ilrovat Marija, »pri mesarju«. Mesar Jakob, O 1 i f č i č Katarna, gostilne. Kamnik : F r i e d 1 Ivan, hotel, V a n os si Jos., kavarna, Žerovnik Pet. pri „So-kolu«, Jerala Alojzij, gostilni. Kandija pri Nov. mestu: Jakše Janez, Zore J., Pintar Alojzij, gostilne. Kaplavas pri Komendi: gostilna Griin-t, n a t«. Kompolje p. Dobrepoljah: Mu star Fran, (JTOMlIlllM. Kostanjevica : Zalokar jeva gostilna. Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan gonilna. Kožljek, nad Cirknico: Ant. S v i g e 1 j, gostima. Kranj : Kavarna J a g e r Jakob Gor j a n e c, Fran burni in Golob Mat., gost. pri »Jahaču« Franc Jezer-šek, gostilne Mavrilij Mayr, pi-vovarnar, hotel »Nova pošta". Hotel »Stara pošta". Kropa: Magušar Jurij, Franč. KI i n a r, tji stilni. Kranjska gora: „Pri pošti", „Razor", hotela, Blenfeuš, Slavec, Razin-ger, gostilne. Krkovo p Banjaloki: Jur ko vičMih., gost. Ljubljana: Kavarne: „ Austria", „Europa", »Va 1 v a s o r", »C a s i n o", „ E g g i a ", „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", ,Lloyd", Iv. G r a j ž a r, južni ko lodvor;pivarne: Auer, Perles, Hafner; gostilne: „N o v i svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „ P r i zve zdi", Cesarja Jožefa trg, » P r i roži", Židovske ulice, „Pri zlati ribi", Spitalske ulice, „Pri Štefanu", Fran čiškanske ulice, Josip H-»rtman („pri Figoveu") Vospcrniif. »Katoliški dom", „Rokodel. dom", Komenskega ulice , Delavsko konsumno društvo, Eliz. J u rko vič (»pri Kolovratarju") Pred š kof i jo, Marija Barborič, Sv. Petra nasip štev. 5, Mar Ah I in, Karlovska cesta številka 28. Au^ust Zaje, Rimska cesta št. 4, „Pri K a m e n č a n u Karlovska cesta številka 4, gostilna D a c h s, Flonjanske ulice št 33, M. S k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana šusteršič, bv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna - p r i J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š - n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, Elizabeta C e r n e , Hil šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3. Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 82, Marija Štele („pri belem konjičku"), Pol|anska cesta štev. 26, Rudolf T e n e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana v- u z a k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Nežika Kralj Sodniške ulice, Peršin Matija na Rožniku, (Mi helič, gostilna pri »črnem orlu«) Gospodske ulice, Frc Novak, restav-rater v „t> v i c a r i j i", Bizjak Fran ,pri Krčonu", Tržaška cesta, Praun-se i s J. C., zajutrkovalna soba,Mestni trg 19. „Pri lipi", restavracij, „Pri vinski trti", Tonich, Tržaška otsta, Jos. Tome, Streliške ulice, trostilna, J »sipina D o -1 e n e c , Poljanska cesta 21, gostilna. Mrak Valentin, Marije Terezije cesta. G stilna pri »C en kar j u«, Gradišče. Jakob Sterle, gostiln* sv. Petra cesta 75. Gostilna pod »okaloo", Mestni trg. Litija: »Pri Fortuni«, Maribor: Narodni dom. Medvode: Z w e i n e r Ivan, Kavčič Jnr>ie| gostiln'. Metlika . Vu k š i n i č Jožef, gostilna, Da< 0 ei Mik ur gostilna. Mirna peč : Košak Jos., gost. Mlino p. B ertu : Hribar Marija, gost. Mokronog; S šeii Karol, gost. Moste uri Ž rovnici: Rotar Gašper, gost. Novomeato: Kavarna Damisch, Pav- čič, hotel. Jan. Košak, gostilna. Olševk p. Tupaličah : Kozel) Jak. gost Ortenek: J B. Kos le r, restavracija. Podnart: Pogačnik Marija, Javor Te režija, Posavc.vgostilne. Praprotno p. Šk.fji Loki: Dolenc Marija. )? 'stilna. Podgorica p Dobrepoljah: Germ Fran Polhov Gradec: Kuno v ar Hel. in Za 1 a z n i k A t. gost. Premskovo p. Kranju: Jakob Dolinar gostilna. Preserje p. Radomljah: Šare Janez, gost Pulj (Pola): Cafe Miramare. Radoljica: Mulej Ivana, restavracija, Augustin Janez, gostilna. Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija, Ludovik S e v a r , c. kr. poštar, Ivan F a t u r gostilni. Radeče P Z>danem mostu: Snuderl A mzii, g s il a Rateče, Gorenjsko: Ivan P e t r i č , gostilna. ', lečica p Bledu : Mar. Korošeo gostilna. ! let je, p. Travniku: Grego rič Jož. in B e n č i n a Karol, gost. Ribnica, Dol.: Podboj Jos. J., Fr. Podboj, Andrej Podboj, And. P e t e r 1 i n. gostilne. Rob p. Vel. Laščah: Jakše Mih., Bregar Ivan, grstilna. Sava pri Jesenicah: A r h Jan., gostilna Selca p. Snofji Loki: Verhunc Janez^ g< ut. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: D robni č Jurij, gostilna. Stanežiče pri Ljublj.: Josip T e r š a n , gost. Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna. Stara Vrhnika: Jesenovec Josip, gost. Suhor p. Njvemmestu. Bohorič Ant., g '"t- Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Sv. Križ p. Litiji. Fr Miklavčič, gostilna. Šiška pn Liubi|&ui: Jak. M a t j a n, g ostilna. Škocijan p. Turjaku : P e t e r 1 i n Franjo, gostilna. Škocijan na Dolenjskem : D u r j a v a Peter, gostilna. Škof j a Loka: Hafner Leopold in Hafner J., gostilni, Spi i ch al Fr. kavarna, Dolinar Jak. „pri Kroni". Josip Haf-v ner, gostilne. Šturije pri Ajdovščini; Edvard Cigoj, Š efan Selj in Ivan Štibilj, gostilne. St Jernej, Dol : Prijatelj I /an, gostilna. Št Vid p. Carknici: Ponikvar Ivan, gost. Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic. Kavarna Sitar. Trata p. Skofji Loki: Z a ko t nik Janez, % stilna. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: CafeCommercio,CaleFabri8. Tržič: Lončar Mat., Ruech K., gostilni. Varaždin: kopa'iš«»■« cene, to«n» ====== i532 12-5 A Domača nmetalna steklarija Av$.A$nola v Ljubljani,Ste«? se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umefno slikarijo st rokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od naj pri prostej šega do najliejšega 1 > ai 4) 0) S. a -TJ 4> 4> O ft »d 2 2 .S n -S «SL n fl a T? •H > M O > ti h O. o O. Spričalo, Št. 50/Z. s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLft V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela. V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri LlflJI dne 9. februvarija 1901. 4 Ivan Lavrenčič, Bi __„_„ župnik in dekan. Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 927 52-20 P pr o 000000000000000000000000000000000 Najstarejša svečarska tvrdka! ^ g Najstarejša svečarska tvrdka! §§§§§§§ OOOOOOgOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000000000000000000000000000 • » ysled moje dolgoletne izkuš-* nje v dragotinarski in zlatarski stroki bom lahko vsaki zahtevi cenjenega p. n. občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in se bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in na~ ceneje izvrševala. Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga Naznanilo otvoritve p—-c I Naznanjam cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in i zunaj, da sem otvoril v Židovski ulici Šfetf. 3 pod tvrdko I * * I^arel ]einu5 * * ===== pcpclocrna = nouo trgovino r z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra' ter vseh juvelirskih predmetov. - najfinejših In najcenejših zlatih in srebrnih ur za gospode ln dame. V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, beležim odličnim spoštovanjem 1488 7—4 Karol Januš, juvelir in zlatar, Ljubljana, Židovska ulica št. 3. OO 00 00 00 00 §0 o 00 00 00 00 00 §0 o 00 Fr. Supevc ^ * * OO 00 00 ana, Prešernove (Slonove) ulice 7, Perlesova hiša fi priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu oo zajamčeno pristne leis 3-1 čebelno - voščene sveče §o ■---00 1PF* voščene zvitke i. t. d. §§ izborni med-pitanec. ©§ 00 000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000 § Ustanovlj. pred sto leti! §000000 Usfanov|J- Pred sfo ,cH! § OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabliajo za nr tranie in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonomo pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu ter raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečiti hiši. Naročuje se edinn in točno le podnaslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pi šilja naprej aii pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cona ie naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: 1 ducat (12 stekl.) 3 ducati (36 » ) Ustanovljena leta 1360. 1553 10-3 —* 4 K 11 , 5 ducatov ( 60 stekl) 10 ducatov (120 „ 17 K 32 „ Mestna lekarna Zagreb, Markov trg št 36. Zdravje je največje bogastvo! Stanje slog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron, Najboljša in najsigurnejša r 1 - f jj prilika za štedenje! «« Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron. u LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: tt*g št 2, L nadstropje 41 sprejema hranilne vio je vsak delavnik od 8. ure zjutrag do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno* brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih --4 H 50 h na leto. hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik ia trgevec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku — Dr Alei Uieničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. mmmmmmmmm Janeza 7rdine ^branih spisov je pravjar ijšla prva knjiga: bazarji m Iliri. •••I ... • «•1 • ••I M«' *H •■•i ... ...» ...» MS« Prejanimiva epijoda ij jujno-slovanske 3godovine. Jfnjiga, vaj na ja vsakega 30- !.jj vednega Slovenca. Cena Jf 3'—, po pošti tf 3'20. Zalcžil L.Jcb^cntncr v Ljubljani. '651 39 ...» ...» •••S ...» ...» •••t MiS •••i ...» •••S •••i; "t •••»i •••• :::: ...... ...o.............o.............>».««... ....•■ :ntJt:;«::t:Hf tt !!t!SJ!nr jj?!t::!::»t! t::!::!:: Stavbinska kleparska dela, vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. Nacencjša izvršitev lesno-ccmcntnih streli in pokrivanja s strešnim lepom ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejšega dela. Zaloga strešnega lesa, lesnega cementa in strešnega lepa v najboljših kakovostih. Strelovotlnu naprave po izkušeni sestavi. Ustano?. I M Pfl/Pft Ustanov.' 1.1861 L t IV L A 1.1861 ^ Ljubljana, Dunajska cesta št. 7 in 16. m Vodne instalacijske naprave vsake vrsten, apeljana v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršne poprave. Zgradba stranišč in kopeljnih naprav v preprosti do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. 1533 6—3 Proračuni na zahtevanje bretjtlačno. 1562 ,s SOBI različne vrste, se prodajo pri Iv. JBugenigg, sodarju, cesta na Rudolfovo železnico 5 in Blehveisova cesta 42. pojasnilo! Vsostransko priznane Anker-remontoir ure, sistem Roskopf, ž niklastimi okrovi kupuje že leto dni velik del tnojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožniltva, llnance in želoznie v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje pristno ameriškega sistema Roskopf-patent anker remontolr ure štev. 99 (zelo priporočljiva službena ura) z emailirem kazalinčein in lino poliranim dobro zapirajoči m nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 30 ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebne odjemalce kom. za 2-fiO gld., }{ kom. za 7 gld., <» kom. za 13*50 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasem komad >10 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se pošljo denar, če ura no, ugaj.i ali pa zadovoljivo ne funkcionira. ^štpiiip Hanns Konrad prva tovarna za uro r Mostu štev. 613, Češko. c. kr. sodni zapriseženi ccniloc. Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. a*str. drž. orlom, z zlatimi in krebrnimi razstavnimi svetinjami in z ve6 togo 10.000 priznainitui pismi, ki so mi dosla iz celega svota. Moja tvrdka je kot oksportna tvrdka v tej stroki brez samohvalo največja in najstarojiia in izvaža v vso dole sveta. IJstanovljona .lo 1. 18S7. llustrovanl cenik o tirali, zlatnini ln Nrehrnlnl so pošilja na znlitevo zaatonj In franko 1420 20_6 —■imaitrin m i«i»iii^Ma»nmrrwB»iKWTrni Naročajte 906 104—67 Ustanovljeno 1.1832. 0) 4) d d ti •t-s rt •ti o t« Priznano najboljše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 42 IKlelftrični obrat Hustrovani ceniki se dobe brezplačno. tfl K P o a s- £ (S p- o & o co & i__»• tO h lekarnar v Ljubljani ' dvorni dobavitelj Nj. Sve-tost' PaPeža M^S^j priporoča naslednje izdelke svo-jega kemično farmacevtičnega V laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z najdejo skrbnostjo in snažnostjo. Piccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. plccolljevo Železnalo Vino se uporablja primalokrvnili, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K. Plccolijevl sirupi Iz malin ali tama-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po poštnem POV^etjU. 708 (50-41) P. n. odjemalci si lahko ogledajo plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve špecerijskega blaga na dobrem prostoru v Ljubljani radi boleham*. Trgovina ima lep pr< met in sa ponuia strokovnjaku gotova eksistenca. P< tr^bni kapital le 2 do 3 tisoft gold Natančneje po\e blagohotno upravništvo »Slovenca«. 1248 12 lume. albe, koretelje, prte td sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, preuovljenje stare obleke in vsa popravil«. — Izdeluje ročno iu pošteno po nsijniZji ceni Itanderii in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavijaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, aatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Naj odličnejšim spofctovanjam se priporoča 780 52-26 Ana Hofbauer, Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4. .v. v-i> .v > v-i» .v. m .v>> .v. > .v. >.\/ '/-o m''a-a..v > .v/> ivno ]e izšel || naš znameniti laboratorij Največje naj sta reje parobrodno društvo : na svetu. Njega parobrodje obsega £80 vel i kanskih parni Kov. zanesljivo v fidr\evih V—/ direktna. naj hitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki iz Hamburga vNovi York ali pa v Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik; I lam bi irg-Amcri kci Lin ic Fr. Seunkj v Ljubljani L Punajska-cesta štv.31 poleg -velike* milnice ali šrange. J lastnega pridelka Cena 40 vinarjev, po pošti 50 vinarjev. ao dobiva pri Prodaja ga založnik v T^cuinju (Istra). Na prodaj ima tudi izboren i55o 12-3 tropinjevec. Vzorci in cene na zahtevanje. or\3rA>.\ • i <-.\ • 11 • N'-^ ■ i |y<.> >v> v-.V >/>■•; y Menjarična delniška družba jjftf~ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Fromese za vsako žrebanje. IČulantna izvršitev naročil na borzi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. llisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.]