Alsólendva, 1919. jul. 13. VI. LETO 26. ŠTEV. Proletárje svejta, zdrüžite se! Cejna novine je: Na cejlo leto . . . . . . . . . . 12·— K Na po leta . . . . . . . . . . . 6·— K Edno štev. 30 fillerov. Političen, drüžbeni i pismeni list za stároslovence. Prihája vsáko nedelo. Vrediteltstvo s izdajitelstvo: V čejná komissárije tiskárna propaganda. Kak je nastála republika „Tkálczoya?“ Hasek od 2 millon koron za organi-zácio. — Voditeo krádnje, kak predsednik republike „mőrske“. § Revolucija ne naprávijo lüdjé. Revolucijo dozre. vremen i prilike, Štere pre-destinirane (preodločene) lüdi rodijo i z sebom nosijo. Ali te se nájdejo i lüdjé mali, hüdobiioga mišlenja, ki v takšem 'čast- zmMivlejO z delom -nedopüščenim višešnjo oblást. Takših delo sarríó, —- kak tó že i zgodovina nam tüdi pokaže — na kratki čaš samo nekelko-vör je mogoče kralüváti*ha mestaj, v šterimi do njih roké višešnje i zakonitna oblást nemre včasi. Kém ga pa doségnè tá nesmilena roka, — kak že takši mislijo v sebi, da je nega vcče »v časi revolucije, preobrnenja spádnèjo prenisilco, te se nidti veče nikomi, nej vrejdno od njih spominali, od takših máli, nevalánih lüdih. Do revolucije septeinberske bio vu-. čitéo v Cerföldi (Čerensovci) v vesnici-malenoj Zalavármegvövá, Tkalecz Vilmoš, poročnik rezervistički. Gda v m. okt. ravni-tèlstvo prišlo na vlado, poslala je vláda v Slovensko krajino za khmissára dr. Obál Bélo, kije> za svogae namestnika postavo: vučitela, Tkálecz Vilmoša, ino ki tüdi nikši ród bio njegov;. . .v.vY" tt/ Za obrambo Slovenka krajine (te nes-: recne) so postavili mórodnojstražno-vojsko; za gordržanje té stráže so .okroglini odrédi pobéranja. Tkálecz Vilmos se vödao za dobroga socialist^, pa sega j niháli na mesti njeni odločenomi kak takšega so Poznali i nadale ; záto se je pa zgodilo,, ka je mogao obdržati i oslati na svojem mesti, gda je vövdárjla drüga revoíucija v, meseci márciuša. Za edno vremen íjp jáko'dobro opravlo delo svoje té zavüpnik. Te se je pa oŠ-vestio od svoje česti. Opsednola ga je gizda, te nájvékša slaboča roda človenčan-skoga i zrok teliko nevol --. svigdar. Omanlica pejnez, šteri so skoz .njegovih, rok šli. Ja, pejnezi,»drüžnica ncverna pali roda člov. Počeo je svoje dela, dela nedo-püstila včiniti, cejlo zmejšna. . Tá dela nidti románo-pisci na papér metnoti,- za , nevervanja volo. , ■ • . Ali tak se je zgodilo. čést zavüpništva previše dosta mišlenja i posla davle, te ide z velikov od-govornosčov, alí~htdti z~dnlka'nej jé takša tá čest, ka bi što mogao, — hodéči po póti právoj — z njé haszek vlečti. V tom f pogledi nidti Tkalecz nej je bio vövzéti. Ali on je obrnoto mislo ímajoči tó čest. V' pamet je vzeo, ka tržstvo z blágdm z Austrije .tečé v velkoj- meri, te da tó do-nesé i velke haske, veče kak njegovo čast. Na hitroma je zjedinio to dvoje delo Lóg odločenjá. Nadgljenje. ■ IV- Ino kak kre njega secléči njegov voditeo, z naprejkazajóčim prstom, gorzdigne svojo roko, páli vidi te mládi Človik sám sebé, kak v kákši živi, tihi kejpaj mozia, po návadno]’ kólnoj poti, poti svojemi domi idóčega. Vidi se, z .kakšim veséljom se pašči domó, naj kak, nájpivlé pozdrávi svojo lejpo, mlado ženo, náj jo kak náj-, prvle páli nazáj k sebi stisne, k sebi obine z goréčov lübéznostjov vse vküp-sküšüje. Vidi i lejpo, mlado ženo svojo, z kákšov vernov lübéznostjov se i ona dá prejk njemi; skoz jo vidi i zná i čüti v srci svojim, ka je pravična, ka je istinska i njéna lübézen proti njemi, rávnic tak, kak .i njegova proti njoj. Gorvzeme znova vsakdanéšnje svoje delo, naj dobroto i lübav vči, naj delav-nost i znanost gjási i na bógši, lezejši i lepši’Žitek ravnaz njim vréd delajoče siro- máke, šteri si ne správlajo, na küp imetek i bogátstvo, nego samo ta potrejbna v živlenji vsakoga, naj z etimi sebi i drügim, slabejšim od njih, pomágajo, njé za delo pripravne včinijo i njim žítek zlehkótijo. Prevido, na pamet je vzeo ^ zprazmo je od leta do leta do leta vsigdár boli i bole včenjé naturálski pravic ino poleg kázanja etih si je ravnao, od dnéva do dnéva v deli stojéči, svoj Žitek vu familiji, v štere právoj lübéznosti je Čisto vesélje svejta vživao, gda ga je, njemi vsigdár tak verna, na njega vsigdár tak lübeznivo skrb imajoča njegova žena z šestimi sinmi i z trejmi čérmi darüvala. Vidi tüdi, kak v kákši živi, tihi kejpaj mozia, i svoje tíváríše, njemi prispodobne delavce siromáke v vesnica] i vu várašaj, na poláj, v delavnicaj, v tvomicaj, rudni-naj i v pirárnicaj, ki Od dnéva ‘do dnéva z njim vréd vso delo svejta opravlajo, naj Poprejk vsigdar bógši, ležejši i lepši Žitek lehko májó. Vidi, kalt vči eden toga drügoga, naj vu - znánostaj naturálski pravic vsi vékše i vékše naprejidenje zadobijo ino kak de po etom vsigdár menje i' menje nevole i trplenja na zemli. gda do národje guč svóje matere zemlé z cejL&i razmeli i včenjé njihove stáre matere ífèmjre Vsigdár bole i bole nasledüvali. JP . ; Vidi, kak do národje zemlé' po vrejmeni, z málim i lehkim delom, vsi za dö-volé krűha, oblejke i Vsako poífèbóčo žitka meli, zadosta stanja, šteta do. od časa do časa bógša, lepša i priličnéjša. Oda ne do več po ednom, po dvá delali na póli i v delavnicaj, nego' Sto i .sto, jezero i jezero 'jih vküp, vsi, po -ednom, samo eden predál vsákogá dela, Štero de samo, ár do.naturálske moči meli há pomoč, kak špilanje žitka.. Odá do 'se'veselilo drüžine, familije, Či do ž kem več-decé mele edna po. ednoj i národje popféjk, šteri do vse ete male skrblivo gorhránili, branili,'- njé za vseli lepši odvejt-ek k coj poprávlali tak, kak včelé v košaj. Oda de vsigdár menje i menje betežnikov'i etim de se tüdi vseli hitrej i hitrej, ilógŠe i ’bögšèe pomágalo, naj kak íTájprvlé- páli nazájzadobijo svoje idrávje. Oda se lüdstvi 2 NOVINE 1919. jul. 13. .po ednom, narodom pa Poprejk njuv Žitek od vréjmena do vrejmena, vsigdár bole i bole podugša ino stólejtna doba človeka de Celó navadna,. Oda do starce i starice pQŠtiiya)if njé v nájbógšem i v ná.jlCzejšem stališi meli* njim . nájdugši i nájlepši Žitek spravlali tak dugo, dokeč do oni sami želeli, ka naj je že spát denejo na krilo matere, zemlé. &pio i vesejjé bode brezi vsake vékše iméče i trplenja, te Žitek človeka v njegovoj dečinsko}, mladoj, odrašenoj, i stároj dobi, tó vse vidi te mládi Človik vu živi j tihi kejpaj, kak vu sneh. Ali Zagvüšno drži vse to, ár ga na tó njegova stára mati natura vči, Šterih guč i včenjé, či ravnih nej z cejla, on že tüdi razmeti začne, Delavci zemlé, na poláj, pri márhi,, do vsigdár, ležejše i lepše delo meli tak, kak i tiváriŠje njihovi v rudninaj i v tvor-mcaj, ár de ji telko, kelko de jih trbelo vu vsakom predáli dela; znanostih delavci do pravice nature včili, njéno novo, novejše i štal nej Šo pomoč iskali gor, ka kaj. se noj vse potrebóče človeka vsigdár bógše. ležejŠe i lepše pridelajo, naprejpostavijo; ravnitelstva delavci do se pa med vsej mi delajóčimj za vsigdár lepši i bógši red Skrbeli, poleg včenjé i kázanja nature, štere glávne istine so dobrota, lübeznost i plemenitost tak, kak i krotkóča i ostróca vtj delavnosti j znanosti. Z cejla sfrsnjeni skoči gor, pri videnji vse etoga, te na stebli dve j va sedéči mládi Človik, šteri v etom očnom-megtSenji ne vidi več nikši kejpov pred sebov, nego samo čistino loga i svojega, tüdi že poleg sébe stojéèega svojega voditela. Od les-nosti istinske dobrote obdáni, z svetli mi očmi radosti srcá pita njega: — Što si ti, ki me po takšoj ‘ dobroj póti vodiš ? p Delo sam jas i moji vesniki so dela siromacje (proletárje)! Delo, nájbógši i nájlepši dár cejle -naiti re, nájprvejŠe i najvažnejše včenjé naše matere zemlé. Eta nas stálno opomína na tój naj z najvékšov rndostiov oprávlamo eto, nego vsigdár z k cöj prikapčenov potrejbnov znanostjov, štera nam ono, brezi vsakoga kvára i nwóle, na stálno vesélje" obráča. Konec pride. Čest i tržstvo z blagom — prišao na tó, ka oboje bode njemi žepke jako dobro na-punjlávalo — či düšnavest, svojo poštenost, odvrže. Vö je oznano, ka odsejnao je prepovedano tržstvo skrivno pojedini!! zblágom. i z dovoljenjem višešnje oblásti je slobodno tržstvo — zlüžbeno. K tomi je trbelo/ i pejneze. Do si pripravi pejncze, vse mogoče Škéri goriponüčav; v tom pogléd! nej je bio prebérač. Fundacia gramične obrambe, fundacia,, raspoláge te gospodovstvene. vsa so v edno glávno kaso Šla i z haskom z tržstvo dobivlevl.im okoli lVa million je odišlo v dalečino, — daleč od nás. V tom deli so ga verno pomágali njegovi tovariše : stotnik Pernetzky, major Qjöry, poročnik husárov Ráth i Pleskáts te nadale i Rengyeo poročnik i fehnrich Horváth. Nádale verriicje i taínicje so bili i vojnik! strážnervojske. Té so nagovorili, za hasek dober — da náj njim tüdi pomágajo v tom deli neprávdle. Da je od toga vsega svejdila višesnja oblást, je poslála v Mörsko-Soboti dvá skrivniva redára (policaja), ki so potpunoma odkrili tó Tkaiczovö.i njegovoga vernoga drüštva manipulácijo. Te šo tüdi šteli preitiejniti stražnorgraničársko vojsko našo, ali dva verniva drüžnika Tkalczova sta naheckala gori vojnike, ki so se močno oprli proti toj edrédbj j so prisilili te dva skrivniva policaja, da Se náj vračata nazáj v Budin-, pošto., ... Ali Tkálečz. že te je vido, da njegovo mesto nej gvüšno. Čütjo je že blüzi moč .t.andč ne republike naše. Že je -—kakti do dvej Million vrejdnostl živeža dao v Austrijo pelati — zdaj se je skrbo, da sebé i na- dale zagvüša. Odišao je va Gradec, i od-nesao z sebov 1 V> million koron. Eden tjeden je bio v Graci po tom se je pa vračao nazáj obslednjim v krajino slovensko, šteroj je telko nevol Spravo po tom povračanji z Graci. V Soboti je vküpozvao tanáč i njemi je oznano, ka se je dogovorio z jugoslavni i austrijáncom. Po dogovori oni rado vzemejo na znánje, či Vosk očaj o republiko i ne bodo nas bantüvali i či de trbelo, i pomágali nas bodejo. Na toj podlogi preporáčao tanáč!, da se náj Slovenska krajína odtrgne od tanáčnerepublike vogrske; tak je naimre mislo ka njegova peršona bode tű zagvüšana v vsem pogléd!. Tanáč je priniio oslepjeni ne vi-drvži v bodočnost preporáčánje Jkálcovo. Poslao je telegramm v Budimpešto i Szombathely, ka mi' naimre i nadale ščémo ostati z njimi ctebri sosidje, pa ve bode mo ih napádjüvali. Či tanáčnarepiibitka bode tó mlado republiko napadnola, nájde se. proti sebov tanáčnarepublik že na boj té pripravleno v, j ugoslávskov i austrijskov vojskov. Na telegramm so prišli rdeči vojnik! v Soböto-Mörsko. Okrožji í so Tkálec vö republiko, ki * da je vido, ka od stráne tanáčnerepublike nidti na pol ne je tó igra, šó je v kase gdie je ešče mogao ropali, ali tű se je zamrežao sam svojov ednov odrédbov. THálecz je naimre prole-tár-diktaturo odpovedao, či pa je prestala, tak opávlajo z pejnezami v kasa) samo vértavje njuvi lastivni. Záto nej je dobo tak nikaj tü pejnez. Tkálec je próti vsemi tomi okoli 15 kg. záto H vküppobrao »sivi pejnez., stere je na ednom automobili skriti dao i gor je odveo na kráj vároša. Po tom pride z konjom svojem na plac, gdje je začno! govoriti k lüdstvi, batrivni! ga, da náj do skrádnjega vözdrži; i oznanoje, ka zdaj odide k jugoslávan i v Austrijo, odlceí bode on sam pripelao vojsko pomočno. I odišao je, odnesao je pejneze i automobile i predsednik republike krátkoga Živlenja fod tistoga mao em igri la — premišlavle si od svoje prošlosti te ‘kak je bilo —- negda . .. z daleka tihan . . . Zgodilo se je vse to, krajína Slovenska je pa mela spravi šče,gdje je ponovno vzna-nila svojo vernost, odanost svojo k diktatura proletárov te prosila odpüščenje za tó nórost volo. Naši z nótrašnji neprijátelje. Naša proletárdiktatura je mogla doži-veti i prótirovolucio peštanskoj Oroparska banda bivši officerov, te buržoázie je vči razglasi^, ka bode nazájpostávilaT ravni; telstvo Socialdemokratne. £ tém je podig. noti začnola prótirevevolucio. Ali nakána njuva nej je vodila do Cila, ár jedinstve-: nosi delavcov dolpotreti, na šteroj je za-: zidana diktatura proletárov, nej so mogli. Tej ravniteli, gospoda stároga vremena dobro znájo, ka rdéča vojska—njuve cílam slüžiti nešče, záto so zapelavanjem, da nazájpostávijo zrüšivši proletárdiktaturo vlado socialdemokrátno. Ali proletária peš-tenska je ovidla v prvi minotaj, da tem offideram, ki so zgübili svoje zlátne zvejzd&. .nej trbej ravnitelstvo Socialdemokratne nego da ščéjo nazájpostaviti gospodstvo vsa požerajočega militarizmusa. Želenje za vláde socialističkö nej tak rávnoč" stáro. Či mi pomlimo na drügo revolucijo, gda so' gorpostavili republik tanačov, te je bila vláda Sociáldemokratna. Ali’ ka smo opazili te o:1 stráne buržoázie? Kapitáiištvo ravnoč je tak mrzilo stranko sociáldemokratno, kak i zdaj mrzi kommu-nizmuš, ešče so razglasili kapitalisti, ka rajši postánejo 'vsi kapitalisti, kak pa dá ostano sociáldemokráti. Vremen se pa odtistec premenijo. Republika tanáčov je k coj poglédnola z močnov rokov, da zrüši kapitalištvo, štero je v pamet vzélo, ka je kommunizmuš na njih gledoč nej te najbogše vrástvo. Záto na hitroma se zjedinili te nazájpostaviti šteli sociáldemokratizam, za šteroga mislijo ka ne bi bio na njih gledoč pogüban, nadale ka so mislili, da z tem li mogli jedinstve-nost proletárie razrüšiti, te gospodstvo v roke svoje nazájzadóbiti. Ali moremo ostanoviti, kp tó želenje nej •zhájale od proletárie, nego na čistoma je z tem nag-lašenjem štéo svojo vlasi zgüblena nazáj si spraviti. Ár, da kapitalištvo od Socialdemokratne vláde zdaj telko guči, potrebno 1919. jul. 13. NOVINE 3 nam je pokázali, ka da má čakati prole-tária od vláde Socialdemokratne. DelavciN vogrske države so se že dugá vremena vojs-küvali za svojo oslobodo pod zastavom sociál-demoVrácie.. Naglaserije misli Socialdemokratne je v tistom vremeni záto bilo potrebno, ár je kapitalištvo bilo v prémoči proti moči delavcov. Potrebno je biIo da delavci se pomali z vremenom razprestero, v prvom da si správijo móč politično. Med tém je vövdaro boj svejstki, gda se je kapitaliz-muš od stráne národov na teliko zamrzile, da se je na očigléd opazilo, ka so zadnje vöre gorpodstva kapitálizmuša že tű, te premenba političke revolucije v revolucijo sociálističko nikšo teškočo je nej pokazala. Moremo nadale zapamtiti, da prvi cio grožanja delavcov je priprava vlasti pot-ptine politične i gospodárstvene, ka prejk diktatura proletárov vodi k držávi socialis-itičkoj, k potpunom kommhuizmuši. Prosta ria Vogrska jé z revolucijo v meseci marciusa prišla do potpune vlásti politične i gospodárstvene. Dol je zahválila demo-;kracia, ár po toj póti bi samo za duga j vremena, ali pa nigdár ne bi prišla do |diktatura proletárov. Rávnoč tó bolí kapi-tálištvo, Štero bi se zadovolijo zdaj. z ednov vládov socíáldemokrátnov. Ali kaz namenüje demokráčia?Demokrá-Ida, štero bi, dála, prinesla z sebov vláda demokratistička, vsakomi značila demo-\ krátio. Sádove demokratizma bi vsaki, tak . Euržbažfá Bl:" vživala. *Tő bi pa za njo predobro bilo, ár tak bi mela priliko da |sebi pomali nazájspávi vlási zgübleno. Ona ne bi nigdár inači mirovna posta-fpola; zatrpela bi, da náj bodejo pár mesecov Ina vládi spciáldémokrati, te bi pa odrédila ,zabéranje poslanikov. Kak vsigdár, tak bi izdaj z vinom z pejnezami i. t. d. spravila isebi večino poslanikov svojih. Z tem. zriišila {vlási sociáldemokratov i zamán bi bili trüdi. [delavcov že tak dugo vremena. To bi bila ísődbina vláde sociáídemokrácie. I gda se je napravile zdašnji stánje, vsaki'je biv na čistoma, ka tű nega nazájidenja. Vsaki stopaj, z šterim bi šteli' dolpreti, Ovo zdašnja stanje, je zaman po.ozročio bi zobstonsko prelevanje krvi,1, ár potpuno Mást politična i gospodárstvi^ samo jedino z diktaturov proletáróv doségnoti moremo. Svestno je tomi nej samo proletaría Vogrska, nego i proletaría zvünskih držáva štera ešče je či- pod jarnom militarizmu&L silnoga. Ino kém pomenkava^ bode moč militarizmuša v držánja] antánta, bode na ednok proletaría tej držav’ gorpostávila diktatura. Mi smo1 vživali sadove demokrata! :Ka bi do brn bilo na pred ednom leti, tó inam je že zdaj Smehšno,. ino premalo. Ne pravimo, ka nam nej trbej domokracie, ja, potrebna \e jona nam vsigdár, ali demo-kráčia proletárška, štera se opéra na tanača delavcov v držanja] * proletárov, ino zna-menüvle velkomérno pravo za proletárioi Pa kak bi se z velkim odüšlevlenjom ešče primila od naše. stráne v zimi vláda sociál-demokrátna, tak bi bila zdaj pogübna na proletárie gledoč. Nej samo da bi zgübili pravo svoje na biti, nego da bi se moč politična i gospodarstvena proletárie vničila za krátki čas. Tó nešče proletárici, da se zgodi, nego je sarpo vročo* žela jedina kapi-tálistva, šteroga je od vsega oropala diktatura proletárška. . - ... Domáči i svejta glási. Známo i mi tó, da z revoluciov vsigdár vküp hodi i prótirCVolucia. Známo nadale i tó, da so ta dela edna, drügoj prótivna, kak dvej prótivnivi misli človeka. Ali kém bole je potrebna revolucia, tém ostrejša je i protirevolucija, — vojsküvanje dvojno onih, ki so bili prvlé na vládi, da si morejo samo malo z stároga gospodstva svojega nazáj -spraviti. @V; I | @ v- '--v Tak sé dogodilö pred nekelkim dnévami v Budimpešti. Kém bole oviditi more buržoázia, da ona veče ne more pridti nazáj dosvoje vlásti tém bole je bila prisiljena na ostrejša gorstanak proti tanáč-repuliki, da zrüši jo. Btiržoazia z pomočjov officerov- bivši te mladičmi akadémie vojničke-Ludovike, z pomočjov dva broda dunávskoga je, nadale z ednim talom rdéče vojske zape-lane od' njé .drügim vnupgni zajielanimi, \ začnola podignoti protirevolucio. Ali zrüŠitine nemogoča bila otrdjenó, Či ji1 mlado našo sovjetrepubliko. Naša tanačov vláda je -prestala vö i to probo, da tém bele se more Očistiti, i tem bole še otvrditi. ■ Gigdávo lehko poglédo nazáj na dneve Čarna, gda ž samosvjeStjOv svojov pokazala példo krasno proletárii svejta. Glejte jeli je mogoče zmagati One, ki so za 4 i Ví lejtnoga boja vmnogo i pr em nogo trpeli, da bi oni nazáj privolili vzéti na rame sveje’ jáčem kapitálistya. Nej, tó posve nemogoče za delavca, ki má moč v rokaj i ki je že koštao ravnanje kapitálištva nadale, ki se je osves-tio, da on je zaistino v stárom svejti, za gospodstva imperiálizmuša samo jedino edna sie)pa Škér bio, štero je kapitálizmuš goriponiicaj za svoj hasek, za svojo dobro-bitnöst. Kapitálizmuš je páli ponovno podigno; pravimo — svojo hüdobne glávo, da stere tanáčnorepublikoj Ali je i zaistino v ednom moremo praviti z nova tvrdo pesnico delavca koštao, Nakána buržoázie nej je prišla do svojega Cila namenjenoga. Miseo slobode po toj proti revoluciji de ešče močnejše kralüvala. Bode One ešče bole vküpozdrüžila proletário našo. Ona ne dá, da voditeli, vadlüvajoči, vernike njéni prejde, nego je oživle, dáva njim moč, pokažüvle pot pravice pripela ih na pót slobode, te ih vodi zmágajno po njoj. Dolzadržanje ravnitelstva tanáč delavcov v Berlini. Vojniki vojske velike Nemške so dol-zadržaii kotrige delavcov tanača berlin-skoga. Dolzadržanje je odrédo z dovoljenjom miništerih ma Noske, vojsko minister. Sledi so na, slobodo püstili One, ki so bili kotrige stranke soeialističke. Zrok je bio dolzadržanja tó. kaso kotrige stranke socialistov nezavisnih i kommunrštov se dogovarale z ravnitelstvom hamburgskim. Direktorium hamburgski je naimre na znanje dao tanáč! delavcov v Berlini, da podigne revolucijo proti vládi i*da v edno je batrijo tanáč berlinski, da, i oni náj stopijo na pót oslobode. Ravnitelstvo velke Nemške z dölza-držanjem ščé vtiša!! i o nemili vövdarenje revolucije v Nemškoj. Sena! amerikanske Zavüpništvo zvünskih poslov ameri-kánskoga senátuša (tanača) je odločno, ka posle ešče nejrejšlive Nemške i Amerike bode v sledéžem tjedni naprejvžélo. Večina toga zaVüpniŠtva, stepa le na stranki Loyde-ja (vorditeo edno stránke v .parlamenti' amerikanskom) je za to, ka nešče JNemško v nikšem pogléd! oslepavati i samo jo z rečjov vüpanja napunjava!!, nego da se mérno stánje méd njov i Amerikov tem prvlé nazájpostávi, t ‘ j Nemiri v vároši, Frankfurt. Nemiri v vároši, Frankfurti (Nemško) so velko merni, tak jé v njem dnévno bitje med vojskov. i- med prehiválstvom. Prebiváltsvo varaša je silno nezhdo-voliio poleg slabih prilik živeznih,, te za podpisa volo mérnoga kontraktusa. Samo v ednoj bitki je postanole : 8 mrtvih ;i 24 splazeranihv Reberije v várošaj. Nemške. Prebiváltstvo várošov Velke-NemŠke se poleg, nevolnih i slabih Živéznih prilik dnévno bonta. Tak je napravile velike reberije v preminočem tjedni v večim nemškim varašaj nezadovolno Prebivalstvo. Oropala vmnogo bont, i trgovin od blaga i na nekim mestaj so i spörüšili dosta zidin. Velikočo kvára so ešče ocej-niti i ostanoviti. nej mogli do zdaj. Na dale so z temlic vse olovlence oslobodili. Prebiválstvo je soldačiji próti vjo], poslano v svoj nevoli, te v čemeri dolzadržalo i vkrajvzélo od njih orožje. Vláda nemška vsa1 mogoča sredstva po-nüca gor, da more vtišati i v edno Dačni iti nezadovolne, ali do zdaj se tó njoj ešče nej je posrečilo. Strájk nemških železničáróv. Kak nam tó nemško novinárstvo na glaš: se železnički slüžbeniki močne opirajo próti vládi i med njimi silno raste nežadovolstva. So {'ednoglasno oznanoli tej slüžbeniki, ka či vláda ne bode spunila njuve želé, bodo stra j kovali. V vároši görlitz i krajini njegovoj so se odločili železničári na strájk. 4 NOVINE 1919. jul. 13. Živinsko oponášanje Čehov v Bor-šodvármegyővi. Od samosilništva j ' sranotnoga opo-nášanja nam dájo glás vojske česke i románske opsedajoče vármegyőv Boršód. Za nazájidenja svojega ztoga vármegvőva je posvedočilo ópreiskávanje njuvo samo-silništvo prebiválstvi včinjeno'. Kak so vmárjali i osramotili prebiválstvo neohram-benoza svoga nazajidenja nam piše naš glásnikr V Gornjoj-Zolti so zarobile oro-parske truppe česko-románske Vajcók Jánoša, stražára železničarskoga, ino so ga prisiljávali, ka náj ovádi položáje naše vojske rdéče. Náturno je, ka te stražar, tó včiniti nej je šteo. Záto so ga vküp z dvoma vlovlenima vojaka rdéčiva gnali na cintor, ino so si tam mogli skopati jamo vojniki, stere so, postavivši je. v grabo skopano pred očmi stražara železniškoga' dolstrelili. Po tom so páli zapitali stražara, ká náj njim odkrije položaj vojske; —- ali on je ostao .i z nóva tvrd i okorjen v oda-nosti k vojski našoj í nej je vadlüvao nikaj. Na drügi dén so .ga páli vögnali na cintor z ženov njegovov vküp ino so njihva posadili na 1 — 1 truplo z vojakov dolstrel-jenih pa so ih va dolstrelili. , J Tó je samo edna zgodba onih vmno-gih. vmoritv, štera so Včinole oroparske truppe vojske česko-románske nadv prebivalstvi. nedužno mi v odpedsajočim krajinaj. Vernoga samovmorstva v Elszász-Lotharingiji. Žalosne posledke moremo čüti z .Elszász-Lotharirigiji poleg podpisa mérnoga köntraktuša. V krajini naimre Elszász-Lotharingije Se vmnogo nemcov pobilo, vmórild, gda so začüli podpis nemškoga mérnoga köntraktuša. Z varoša, Strass-burga pa nam telegrafirajo, ka z vsej krajov Elszász-Lotharingije pridejo glási od samovmorstva nemcov poleg podpisa mérnoga köntraktuša. Vojska ántánta. Ántánt je svojo vojsko, štera .stoji z regimentov romanski!, francuških i zamor-skih, nadale z polskih, v Beszarábiji skuzita. Z tej samo 'so poláki odüševeni za boj. Francuzi i zamorci se pa bojnati neščejo, ár so žé se nevolilí vojsküvati. Francuško) vojski se ántánt že nikaj ne vüpa. Njih ženéjo .vsigdár náj naprej, v prvi linija] i tak njim do rok pride, ka v veliki truppaj odskočijo vsigdar prejk. Pri večini tej vlovlencov so najšli naši pisma kommunistička. Vároši Bendry se je do ,600 francuzov samo prejk dalo vojski rdéčoj. Tej k tomi coj ešče. 200 románov nagovorili, da 'se predájo. Nezadovolnost je velka posebno pri samih francuzaj. Tá nezadovolnost še širi i med vojskoj románskov. Soldačija ro-manska mládih lejt se nikak nešče dati vojsküvati próti rusom. Prebiválstvo pa besszarabsko mrzi v nájvékšo] meli pog-lavnike románske, te vsa mogoča sredstva ponüca gori, da more škoditi njim v deli slüžbenikov románskih. Kontrakt Nemške. Kontraktuš Nemške stoji z 4 tatov: Z köntraktuša; z pogodbe octdoline Saar; z pogodbe od Rajne krajin; z köntraktuša polskoga. Ceremonije okoli podpisa mérnoga köntraktuša so 6 vör trpele. Wilson po tom odide z Páriša. So že zabrali vö zavüpništva, štera bodejo to smrtno osódbe Nemške vöspefavala. Major Haig odide v Engleško i tam ostane, dokeč senátuš amer.ikanski ne prime i ödobri savez národov. komaj jé v francuško} za 72 million Amerikánske vojske, prevrže z velkov silov je domó správlajo amerikánci. Pejnezi direktoriuma Vasvárrríegyöv-skoga. Po odločbi direktoriuma Vasvármegyöva i varoša Szombathelya, morajo se t nadale za plačilno sredstvo vzeti, od. njih vödani utal-' vünjski pejnezi od .5, 10 i 20 koron. Njuvo zákonska vrejdnošt podira i nadale z odréd-böv od n. 4427—D 1919. i.\ i tó od 1. 1919. juliuša 1-ga, do juliuša 31-ga. Za tá vremen se í nadale morejo za plačano sredstvo vzéti, g od prebiváhtva. Oznanenje pazitelstva vérstva v Soboti k delavcom goric. - Komissárstvo poslov polodelstva k drügimi šprickati tfsja je , vödalo galic, šteri bode prišao za eden ali za dva tjedna, g! @' .. ’ ■ -r (jorpozové o,vse One, šterim trbej .galic, ka náj za té poseo potreben galic, na . vesničkomi-jdirektoriomij, šteri more naglásiti potreben galic vküper direktoriumi sobočkom, ár ‘de vötálanje galica samo po vesnjcaj vküper ino da po vsoj priliki ne bode prišlo predosta, galica, záto Opominamo direktoriume vesnic,ke, ka : ne bode velkomerno vötálanje galica za pojedine vesnice. . -,n. - BARTADECK1 s. k. Osnovánje mládih delavcov v Soboti. L. 1919. jul. 6. je Zgodovinski dén osnovánja mládih ‘delavcov v Soboti. Na spravišči v kina mesti je vküpprišlo do 40 z vékšega tála včijočih delavcov želni znanja i puni nadüšenja za novi drüštveni réd. Nej je bilo tű razpravlanja nidti pró-tivnoga guča nego delo ino ednadüšnost, kakšo je teško nájdti ešče med starejšimi tivariši. . ; Na konci govora Bašiča, kotrige Južnoslovenske kommunistiške skupine v Pešti, v šterom je raztumačo dužnost kak i juš, te po tom osnovati so tej bodoči vojáki za svetsko osiobodjenjé delavcov tak nadüšenjeni grátali, da so tam na mesti šli prejk na gorimanje kotrig v osnovánje spciálno-kommuništiško mládih delavcov. Za térh je izabrani odbor stojéči z 7 mladéncov, ki do voditelje dela cejloga osnovama i eti so: preds.: Szecsko Ká-rolv; tajnik; Norcsics Lajoš; pénztárnok : Gredár Ferenca; kotrige odbora: Porédoš Istvári, Novák József, Süslecz Ferencz ino Barbarics Istvári; nadzorni odbor: Fuis) Antal, Hirschl Kalman i Baán Mihál). Po zádnji rečáj tovariša Halasza se je spravišče razišlo mérno i v rédi. Náj živé ! f! Što je odkrio protirevolucio sobočko! Zrok sobočkoj protirevoluciji je bil Tkalec Vilmos, ki je bio kotriga direktoriumi sobočkoga i kak takši je oprávlao z. pene: zami direktoriuma ino, z drügmi slüžbenim penezami. Kotriga sobočkoga direktoriuma je bil tam i Fnleky József, ki je v pravom smisll čütenja socialističkoga, ino je bio od prvog hipa mao v slüžbi vlade i t prvom rec nájbogši vojač misli sociálističke. Bio j tajnik že prve dni za kormánvbiztoša Obá dr. Od tam odned je bio poslan v Soboti gdje so ga izabrali za. tajnika ino z kotrigo sobočkoga direktoriuma. Od tis mao z najvékšim odüševlenjem dela im se vojsküvle za istinilost socializmuša, ka kotriga direktoriuma. Füleky je Ža časa vpamet vzeo mani pulacie, dela' Sprava Tkalczovè, ino j gorgláso tó vse višešnjoj oblásti. 1 gda! Tkálecz poslao za časa gospod v kraji Slovenskoj je prisiljen bio Fü1eky pobeg noti, ár stanje ino prilike so bilé za njeg dvojbene. Füleky je odišao v Dólnjo-Lendavc ino njemi moremo zahvaliti, l