Ameriške vesli.
ČLAN JUGOSL. MIR. DELEGACIJE DOSPEL V CHICAGO.
Važno predavanje. Medidnec Jurij Tti«.nirini ne. čak Dr. Ante Biankinija iz Chicagu je dospel te dni v naše mesto. G. Jurij Biankini se je mudil dlje časa kot član jugoslovanske mirovne delegacije v Parizu.
Vsled povabila odbora podruž. ' Woodrow Wilson" S. N. Z. št. 7 Chieago, 111. bo priredil z Jurij Biankini
v soboto, dne 26. t. m. zvečer ob 8ih v slovenski cerkveni dvorani (vogal So. Lincoln St. in W. 22 Pl.) važno predavanje. Poročal bo o delovanju ter vspehih jugosl. mirovne konference in o položaju v domovini.
Chikaški Slovenci in Slovenke! Vdeležite se tega zanimivega predavanja polnoštevilno.
do v počast ameriškemu predsedniku Wilsonu. To parado. si bo predsednik ogledal.
Predsednik Wilson priporoča senatorjem odobritev Lige narodov.
Washington, D. C. 17. julija.— Ker senatorji republikanske stranke nikakor ne odobravajo Lige narodov, jih je ,pričel predsednik Wilson valbiti k sdbi na posvetovanje. Pri <tej priliki jim je toplo priporočal, da naj senat-ska zbornica Ligo narodov (potrdi (brez vsake rezervacije, ker i-sta bo v zaščito in korist ameriškega ljudstva.	v
Dosedaj se je predsednik Wilson v tej zadevi že posvetoval s senatorjem Me Cumlber,< Coltom, Nelsonom. Kenyonom, Kellog-gom, Me Xaryem in Capper jem. Vse kaže na to, da poteklo se več tednov^ prodno pride zadeva
0	sprejemu Lige anrodov v od-glasovanje pred senatsko zborni-co.
1	Dosti senatorjev ne oddbrava Lige narodov, ker se je na podlagi neke Kajne pogodbe določilo Shantung provinco • na Kitajskem kot japonsko posest. Shantung provinca šteje okrog 40 mili jonov prebivalstva.
Izjava Dr. Korošca. Washington, D. C. 17 .t. m. je dobil inozemski informacijski u-rad države S. H. S. iz Belgrada daljši kablogram, v katerem poroča tzačasni ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve Dr. A. Korošec, da so vse vesti o političnih nemih nemirih v Srbiji izmišljene, tako tudi glede nemirov v Črni Gori in Bosni
Sovražniki nove jugoslovanske države (Nemci Ogri in Bolgari) skušajo osdbito v inozemskih listih očrniti pred svetom zedinje-> no državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, češ. da Ha država ne bo uspela. Vsa slična natolcevanja in opravljanja so do cela izmišljena in neresnična. Vsaka vest o nekaki zaroti v Belgradu je neo-snovana. .
Ameriški Jugoslovani! Ne verujte torej tem lažnjivim poročilom naših narodnih sovražnikov.
Zrakoplov padel na hišo — 11 oseb usmrčenih.
Dne 20 t. m. ob 5 uri poftoldne se je pripetila v Chicagu povsem nepričakovana nesreča, katero je povzročil orjaški zrakoplov ' Wing Foot*, last Good Year Tire and Rubber Co. iz Akron, Ohio.
-Ko je delal označeni zrakoplov svoje polete v bližini Grant parka, je padel iz visočine 1200 črevljev z velikansko silo na streho Illinois Trust and Savings Bank poslopja. Pri tem je nastala eksplozija ga-zolina pri zrakoplovu ,kar je zajelo okrog 150 klerkov označene banke v ogenj. Enajst oseb je bi' na mestu usmrčenih ali obžganih, 28 pa nevarno ranjenih. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. PiloU zrakoplova Jack Boettner se je še pravočasno rešil s "parašutom."
Inozemske vesti.
Predsednik Wilson v bolniški postelji.
Washington, D. C. 21. julija. — Ko se je predsednik Wilson danes vrnil iz Hampton Roads domov, mu je njegov asebni zdravnik podadmiral Dr. Grayson svetoval, da naj se takoj vie-že v postelj, ker trpi na griži.
Stanje predsednika ni sicer nevarno, vendar ne Ibo mogel ves teden sprejemati obiskovalcev pri avdijenci.
Zmaga suhačev. — Produkcija vina doma, prepovedana.
Washington, D. C. 17. julija. — Suhači, ali prohibicijonisti so Idosegli danes zopet no zmago v kongresni zibornici. Dasiravno je izdelal konresnik Wilson is Pennsylvanije amendment k pro-hibicijoniski postavi, da naj bi Ijudfftvo doma kdelovalo^vino in pivo za lastno v,porabo, je foil njegov predlog zavržen z 72 proti 50 glasovi. Cafifomijski kongresnik Kahn, največji nasprotnik mokrote, je tekom delbate celo razkladal in priporočal, da se ne sme doma niti sadjevca (mošta) ali bezovega vina delati, ker to sta tudi opojni pijači. Njemu je pritrjeval kongresnik Fitzgerald in posledica temu je bila, da je bil ta predlog sprejet z 76 proti 46 glasovi.
Op. urd. — Čudno se nam zdi, da se je vdele^ilo tega gl^ovanj^ samo tako malo kongresnikov? Skupno število <tetih znaša 435, pa jih je glasovalo samo dobra tretina. Suhači so pri tem ribob-nali gotovo vse svoje pristaše skupaj, samo da so zmagali. Če bi se bilo tega glasovanja vdele-žilo več kongresnikov, !bi suhači gotovo ne prišli do premoči, ali zmage. — Ameriška svoboda, kje si? —
Zahteve premogarjev.
Dne 10. t. m. se je vršila v Ter-re Houte, Ind., konvencija XI. o-krožja premogarske unije United Mine Workers, ki šteje nad 30 tisoč premogokopov. Delegat-je tega zborovanja so odobrili predlog, da zahtevajo podržavljenje, ali nacionalizacijo vseh rudnikov širom držav; dalje se mora v pri-hodnji plačilni lestvici uvesti samo 6 urno dnevno delo, 5 dni v tednu, povišanje plače za 40 odstotkov in minimalno plačo $7. — na dan; za čezumo delo se bo zahtevalo celo plačo in pol, za delo db nedeljah in postavnih praznikih pa dvojno plačo.
Konvencija je poslala predsedniku Wilsonu brzojavko, kjer se je zahtevalo odpoklic generalnega poštarja Burlesona, ker ne postopa pravično z organiziranim delavstvom. Naprosilo se je tudi predsednika, da naj pomrlo?!"i vse politične jetnike, obsojene na podlagi ešpijonažne postave vpošte-vši tudi Evgen V. Debsa.
Kongresnik Sabath se je zavzel za Čeho-Slovake na Ruskem.
Washington, D .C. 17. julija. — Kongresnik A. J. Sabath iz Chicaga je danes naprosil predsednika Wilsona, da naj pomaga domov onim 75,000 čehoslovaš-kim vojakom, ki se borijo z bolj-ševiki v Sibiriji. Ž njim vred je bil pri predsedniku tudi Jaroslav J. Zmrhal .glavni uradnik Češke ameriške narodne Zveze.
Kongresnik Sabath je pojasnil predsedniku, da se mnogo izmed teh vojakov bojuje že 4. leto; 'prestati so morale te čeite več gorja, kakor katere druge. Vsled tega naj bi se vso ičehoslovaško armado poslalo iz Sibirije domov; na stotine teh vojakov je doma iz Chicaga, .kjer jih njih sorodniki težko pričakujejo, i Dne 18. julija (jutri) popoldne bo potovalo 1086 čehoslovaš-kih vojakov, po večini ranjencev čez Washington proti New Yor-ku. Pri tej priliki bodo ti vojaki priredili 1 pred Belo hišo na Pennsylvania Ave. veliko para-
Naval inozemcev v Evropo. New York, N. Y. — V tednu od 6. do 12. julija t .1. je odpotovalo iz tukajšnjega pristanišča 6540 inozemcev; vozijo se na 6 večjih parnikih. Od leta 1914 ni še nikdar odpotovalo v enem tednu toliko inozemcev domov. iNajveč izmed teh je ibilo Italijanov.
V	zveznem carinskem uradu i-majo dela čez glavo, Iker se mora vsak potnik zglasiti v tem uradu v svnho potrdila in pregledovanja njegovega potnega lista. Pred poslopjem tega urada so stale dan na dan po cel blok dolge vrste potnikov; za red je morala skrbeti policija.
V	par dneh, ko (bo še potniški promet z Nemčijo otvorjen, je
Vlada zaprla paro ml in.
Minneapolis, Minn., 19. julija. — Zvezna živilska administracija je danes preklicala postavno obrtno dovoljenje znane tvrdke Osceola Mill and Elevator Co. v Minneapolis. Ta družba je bila vsled tega kaznovana, ker ni izročila živilski administraciji j svote dobička, katerega je naredila več. kakor predpisano. Označena družba ima v državi Wisconsin, Minnesota in North Dakota več svojih žitnih skladišč.
' Poštna zveza z Nemčijo.
Washington, D. C., 17. julija.— Generalni poštar Burleson je izdal naredlbo glede takojšnje zo-petne poštne zveze med Združenimi državami in Nemčijo. Pisma se sedaj lahko pošilja na Nemško po istih določbah kakor pisma, namenjena v druge evropske države. Paketna pošta z Nemčijo bo pa zopet odprta v par dneh.
Amerikanci se ženijo na Francoskem.
'Pierre Figerou poroča v listu "L'Avenir", da so poroke med ameriškimi vojaki in francoskimi mladenkami vedno bolj na dnevnem redu; povprečno se poroči sedaj 30 takih parov na dan. Nad
10,000 ameriških vojakov je do-pričakovati še večjega navala vislej že sklenilo zakonsko zvez^ s
Evropo. . .	| Francozinjami; to število Nbo pa
kmalu naraslo na 15,000. Nekate-
Hooverjev povratek.
New York, N. Y. — Herbert C. Hoover, generalni ravnatelj "reliefa" v Evropi, se bo vrnil v A-meriko še le enkrat na jesen, ko bodo po raznih krajih gotovi z žetvijo in ko bodo spravili vse poljske pridelke pod streho. To poročilo je došlo rte dni v urad A-meriške pomožne administracije.-Dne 21 .t. m. sta se odpeljala v Evropo Mr .Hoover ju naproti njegova žena in mlajši sin.
ri izmed teh bodo za stalno ostali na Francoskem, za drugim bodo pa prišle lepe francoske neveste semkaj v Ameriko.
Figerou zatrjuje dalje, da bode itaka zveza bolj utrdila prijateljstvo med Francijo in Ameriko, kakor pa Liga narodov. Te poroke bodo rešile še drugo važno narodno vprašanje v Franciji — nadomestilo moških, katerih on-di silno manjka vsled izgiib v minuli vojni.
Mirovni pogoji za Avstrijo. Pariz, 21. julija. — Avstrijski mirovni delegatje imajo sedaj v rokah vse gospodarske, finančne in odškodninske pogoje v svr-ho sklepanja miru. Prvi pogoji, ali prve mirovne določbe so bile izročene avstrijski mirovni delegaciji že 2. junija; konečne jim je pa izročil glavni tajnik mirovne konference M. Dutasta —- včeraj.
Pogoji zavzemajo vse točke, katere naj bi avstrijski delegalt-je odobrili in podpisali tekom 15 dni po uročitvi. Izročitev teh pogojev se je vršila včeraj brez kake poseflme ceremonije.
Dodaltno k že objavljenim pogojem z dne 2 .junija zahtevajo •zavezniki, da morajo Avstrijci poravnati vojno odškodnino slič-no Nemcem. V to svrho mora Avstrija določiti svojo posebno komisijo. Odškodnino ibo treba plačati zaveznikom v gotovem denarju, v bondih in v izročitvi gotovega števila glav goveje živine ter konj. Poleg tega bodo morali Avstrijci Italijanom vrniti več znamenitih historičnih predme-tov, slik in dokumentov, katere so zaplenili in odvzeli v minulih vojnah z Italijo.
Ves avstrijski predvojni državni dolg ibo treba sorazmerno razdeliti med vse nove države, ki so nastale na teritoriju stfare av-stro-ogrske monarhije. Avstrija mora tudi urediti svojo staro denarno valuto s tem, da izmenja star denar in državne bonde. Dalje mora Avstrija izročiti zaveznikom vse trgovske in druge ladje no morju ter 20 ostot. bro-dovja na rekah.
Na podlagi vojaških določb ne bo smela zanaprej avstrijska armad šteti nad 30,000 mož vpo-šttevši častnike in še ti morajo biti sami prostovoljci. Avstrijsko armado se mora že tekom 3 mesecev znižati na to število. Vojaška obvezna služba v Avstriji mora biti odpravljena; določena armada 30,000 ibo služila le v domače obrambne svrhe in kot straža na mejah. t
Tekom 3 mesecev mora Avstrija izročiti Italiji 4000 krav (mle-karic) Siflriji in Rumunski pa po 1000; dalje mora dati Avstrija I-t ali ji 1000 telic, Srbiji 300, Rumunski pa 500; 50 bikov Utaliji po 25 pa Srbiji in Rumunski; po 1000 telet vsaki izmed teh držav; 1000 volov Italiji po 500.Srbiji in Rumunski; 2000 prešičev Italiji, po 1000 konj in 1000 konj in ovac Srbiji ter Rumunski.
Dalje bo morala dajati Avstrija za dobo 5 let tem državam les, železno rudo in magnezit, v toliki meri, kolikor se je tega blaga v predvojnem čwasu eksportira-lo. Vse brzojave in kablje, ki tečejo po, Italiji?!! določenem o-zemlju, mora . Avstrija zaveznikom prepustiti.-
V avstrijski odškodninski komisiji bodo tudi zastopniki vlade Združenih držav, Velike Britanije, Francije. Italije, Grške, Poljske, Rumunske, Čehoslovakije in države S. H. S. .
Nemci vračajo belgijske stroje.
Bruselj, Belgija, 21. julija. —
Večje in druge nemške industrijske tvrdke vračajo z veliko naglico Belgijcem svoječasno zaplenjene stroje in orodje, vsled česar bodo pričele belgijske tovarne zopet kmalu obratovati. Skupna tonaža teh vrnjenih Strojen znaša 3000 ton tedensko, ali 18.-000 vsega skupaj.
Nemški poslanik za Avstrijo.
Dunaj. — Vlada avstrijske republike je odobrila imenovanje grofa Ulrich von Brockdorff Ranitzau nemškim poslanikom za to republiko.
(Grof Brockdorff Rantzau je bil načelnik prve nemške mirovne delegacije v Versailles ;pri sklepanju miru ga je zastopal Herman Mueller nemški minister zunanjih zadev, ker je grof Brockdorff Rantzau odstopil od načel ništva.)
čelnik te armade, bivši osebni Kunov prijatelj je izdal na ljudstvo proklamacijo, v kateri prosi, da bi se mu pridružili prostovoljci in ljudski komisa*rji.
Dne 18. t. m. je bil spuščen v vodo novi ogrski monitor "Mar-xon"; pri tej priliki je drugi ogrski monitor" Szamos" skrivoma pobegnil po Donavi in so ga častniki izročili Srbom. Kasneje so prosili častniki tega monitorja, če se smejo bojevati napram o-grski sovijeltski vladi. Srbi so jim to prošnjo ugodili, na kar so se odpeljali uporni, ogrski pomorščaki po reki Tisi do Segedi-na.
Italijanske vojne izgube.
Rim, — Vrhovno italijansko armadno poveljništvo poroča, da znašajo skupne izgube Italije na vseh frontah 460,000 mrtvih. Od tega števila je bilo 16,362 častnikov. Število ranjencev znaša 947-000 mož vpoštevši; 33,347 častnikov. Število popolnoma pohabi jenih vsled vojne znaša pa 300,000.
Ugube Francozov.	^^^^
. Uradno se poroča., da	^Jh.
je bilo v minuli vojni do 11. nov. 1918 ubitih in pogrešanih 1,366,-235 francoskih vojakov in častnikov. Število žrtev v armadi znaša 1,089,700 ubitih, 266,800 pa pogrešanih, ali 16.2 odst. skupne mobilizirane armade (8,410,-000 mož). Šte vilo žrtev pri francoski mornarici pa znaša 5,521 u-bitih in 5,214 pogrešanih, to tvori 4.19 odst. izmed celokupnega moštva mornarice.
Izjava Bolgarov. Bern, 21. julija. — Bolgarska
mirovna delegacija bo v kratkem času dospela v Pariz, kjer se Ibo skušala na podlagi Wilsonovih načel izgovarjati, čemu je šla v vojno? Bolgari trdijo, da niso za-počeli vsled tega vojne, da bi si pridobili kaj tujega ozemlja, ampak zato, da bi svoje domačine v Macedonji osvobodili. Bolgarska je pri volji poravnati vse spore na Balkanu na podlagi samoodlo-čevanja — po znanih Wilsonovih načelih.
Vsled tega je bolgarska vlada že naprosila, da naj se imenuje mednarodno nevtralno komisijo, ki naj bi započela investigacije o vzrokih in početjih minulih bal-
Nova iznajdba.
Bern. — Švicarski listi poročajo o novi iznajdbi nekega nemškega inženirja ki je sestavil plinov turbinski stroj za zračna le-, tala. Ti novo vrstni stroji ne povzročajo nikakega ropota, ter so tako močni, da potuje lahko do 64 oseb v takem letalu.
Bpljševiki zaprli švedske diplomate v Petrogradu.
Stockholm, 21. julija. — Semkaj prihajajo poročila, da je boljše viška vlada v Petrogradu zaprla 5 uradnikov taimošnje švedske legacije. Zajedno se semkaj poroča, da bodo boljševiki aretirali tudi poslanike drugih naro- i mes
umazano
Italijani perejo svoje perilo.
Rim, 17. julija. — List "Popo-lo Romano" odločno zatrjuje, da so bile nedavno v svet sprožene vesti o spopadih med Francozi in Italijani v Reki — izmišljene. O nemirih v Reki je na ol)širno pisal dopisnik chikaškega lista "Tribuna" in "New York Ti-Pri tem zatrjuje označeni
dov, ali držav.
Kralj Peter zopet doma.
Belgrad, 18. julija. — Kralj Peter je dospel včeraj s posebnim vlakom v Arandjelovac na Srbsko; vlatk mu je dala na razpolago gršika vlada. Dasiravno je sivolasi kralj Peter odklonil vsako posebno ceremonijo v zvezi z njegovim povratkom, ga^ je ljudstvo na postajah navdušeno pozdravljalo. Kralj Peter se je mudil doslej dlje časa v prostovoljnem pregnanstvu na Grškem.
^ ___i .
Bela Kun odstopil. Dunaj, 19. julija. — Predsednik ogrske komunistične vlad% Bela Kun je moral resignirati. Na njegovo mesto je bil postavljena trojica, sestoječa iz radikalnih vodijev in sicer: Varga, bivši minister socijalnih zadev. Mozes?! Alpary ter Tibor Sza-muely (Samuel?!) Nova vlada v olbliki triumvirata je zahtevala od Habricha, poveljnika mesta Budimpešta — predajo. Za tri-umviratsko vlado se je takoj prijavilo več prostovoljcev, bivših telesnih stražnikov Bela Kuna. Nova ogrska vlada zatrjuje, da so zavezniki, ali preslabi, ali pa preboječi, ker si ne upajo s silo nastopiti na Ogrskem.
Vsa Kunova "rdeča" armada se je razpršila; vrednost ogrskih kron je padla daleč pod prejšnjo ceno. Vsled pomanjkanja živil v Budimpešti je ljudstvo do cela o-bypano.
list, da se pripisuje Italijanom na krivičen način vsako grozodejstvo v Reki in da bo italijanska vlada pojasnila svetu celo stvar, v pravi luči.
Nove grozote v Budimpešti.
Berlin, 20. julij%. — V Budimpešti so se pojavile nove grozote in terorizem "rdeče" garde, ki presega še terorizem za časa Ku-novega vladanja. Mesto imajo sedaj v rokah nove čete, imenovane "čefte grozote". To vojaštvo je napadlo vse Kuno ve pristaše in vojake, ko jih je razorožilo, je dobil razjarjen "proleta-rijat" orqžje v svoje roke. Na-
Položaj na Reki.
Dunaj. — Situacija v Reki je je še vedno taka, fkot je bila tekom zadnjih mesecev. Vsled medsebojne narodne mržnje je vlada določila, da morajo sedeti gostje po kavarnah porazdeljeni po svojih narodnostih in političnih prepričanjih.
Zadnji nemiri v Reki so se vršili pred dobrim tednom vsled tega, ker sta baje dva francoska vojaka vrla na tla italijanski gifo pri hiši nekega stanovnika; to je ljudstvo tako razburilo, da je o-značena dva Francoza napadlo in ubilo.
Pred enim mesecem je nek francoski častnik zapazil, kako je nek italijanski civilst Urtgal iu zbadal sliko predsednika Wilsona, z nemško čelado na glavi. ČSastnik je ves razjarjen pričel onega civilista klofutati. Ta slučaj je bil kasneje naznanjen policiji, ki je vso zadevo potlačila in zamolčala.
Proti Slovencem. Radi naše koroške zmage so se maščevali nemški dijaki na eksportni akademiji na Dunaju nad slovenskimi dijaki, da so jih vrgli iz šole. Slovenskih eksportnih na Dunaju je 30.
j
Društveni	|p ^pj^
Iz urada društva ar. Jožefa št. 5€, Leadville, Golo.
Naznanjam vsem članom tega društva, da je naše dosedanji tajnik Fran&Cerjak odstavil urad in da sem jaz, spodaj podpisani stopil na njegovo mesto. Zato prosim vse člane, kateri so na potnih listih, da od sedaj naprej pošiljajo vse društvene prispevke na moj naslov. Dalje prosim, da vsak član pazi, kdaj mu poteče potni list. Kdor bo zaostal s plačili,vsak sam zna, kaj ga lahko zadene.
Dobro bi bilo, da bi se člani ma-lo bolj udeleževali mesečnih sej, posebno velike važnosti bo seja 14. avgusta; na tej seji se imamo dogovoriti glede veselice, katera se bo vršila dne 31. avgusta. Na seji se bo izbralo može, kateri bodo delovali na tej veselici. Zatorej naj nobeden ne zamudi te važne seje dne 14. avgusta.
S sobratskim pozdravom
Joseph Ponikvar, tajnik, 610 W. 2nd St., Leadvile, Colo.
Vsak član, ki odpotuje v staro domovino, naj svoj dolg točno po ravna in naj si vzaml odstopni list al) pa potni list. Potni list velja za dobo dveh let in ne dalje. To velja za one člane, ki se mislijo še na. v Ameriko vrniti. Vsem članom, ki bodo odpotovali v domovino, želim srečno potovanje.
Sobratski pozdrav
Josip Kemfelja, tajnik.

NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Janeza Evang., št. 66, Milwaukee, Wis.
S tem naznanjam vsem cenjenim . članom in članicam našega društva, da sem se preselil iz 511 Park St.j na 538-2nd ave. V zadevi, kar se tiče plačevanja asesmen-tov, ali drugih tajniku spadajočih se reči, prosim torej, da se obračate sedaj na zgoraj označeni novi naslov.
S sobratskim pozdravom
* John Močnik, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J
Tem potom opozarjam vse tiste članice, ki dolgujejo na asesmeiv tu, da istega poravnajo gotovo do 24. julija. Pol leta je že minulo, in čas je. da ima vsaka plačan asses., ker naša blagajna od dne do dne bolj nazaduje. Upam, da bode vsaka vpoštevala to, ker sicer moram dotično suspendirali, ker iz blagajne nam ni mogoče vedno plačevati asesmenta.
Marija Blaj, tajnica.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Ane št. 127 KSKJ, Waukegan, 111.
Cenjene sosestre—
Kakor Vam že nekaj znano, smo sklenile na zadnji mesečni seji, da bomo imele članice go/io-menjenega društva skupno spoved dne 26. julija in skupno sv. obhajilo dne 27. julija pri prvi sveti maši. To bomo priredile v počast patroni in zaščitnici našega društva, sv. Ani, ko je praznik se bo ta dan obhajal.
Prosim torej vse cenjene sosestre, da pridete polnosteVilno 15. minut do 8 ure v navadni zboro-valni prostor, da potem korpora-tivno odkorakamo k prvi sv. maši. Sv. maša se bo brala za vse pokojne in žive članice našega društva.
Sosterski pozdrav,
Katarina Mauser, tajnica.
NAZNANILO.
Vse tiste cen j. člane in članice, ki živijo izven sedeža društva sv. Jeronima št. 153, Canonsburg, Pa. prosim, da mi kmalu spovedne listke vrnejo, da bom potem lahko poslal poročilo duhovnemu vodji.
Dalje se je tudi sklenilo na zadnji redni društveni seji, da dobi vsak posamezni član poleg Jedno-tine nagrade za vsakih 5 novih kandidatov v celem letu svoto $2.50, za deset pa $5.00 tudi od našega društva. Torej na noge dragi mi bratje in sestre! Požurite se vsak za te lepe nagrade! To bo v korist Vam, društvu Da tudi naši KSKJ. Kolikor več čilih članov pridobimo, toliko bomo bližje nase solventnosti.
S sobratskim pozdravom
John Pelhan, tajnik, Box 174, Houston, Pa.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Valentina št. 145, Beaverfalls, Pa.
NAZNANILO.
Cenjenim članicam društva sv Mrije Magdalene št. 162 K. S. K. Jednote, Cleveland, Ohio, nazna« njam, da sem se radi odhoda iz Clevelanda prihodnji mesec, morala odpovedati tajniškemu poslu. Sestra Julia Malli je bila izvoljena za mojo naslednico.
Prošene ste cenjene sosestre, da pošljete od sedaj zanaprej vse listine, pisma ali karsibodi tikajo-čega se društva, naslovljeno na Julia Malli. 1105 E. 63rd St., Cleveland, Ohio.
Tem potom vas prav lepo zahvalim za vso naklonjenost, ki site mi jo zkazale za časa mojega delovanja na društvenem polju med vami in upam in želim, da foodete ravno take napram novi tajnici. Nekatere seveda bi bile lahko malo boljše s tem, da bi bolj redno plačevale svoj mesečni asesment, in bi s tem tajnici veliko dela odvzele, katerega ima brez potrebe, in bi Vam bila gotovo zelo hvaležna zato.
Drage mi sosestre! Moja zadnja beseda kot prejšnja tajnica naj bodo:
"Delujte vredno v sesterski ljubezni in složno&ti, ena za vse in vsi za eno in napredek bo siguren. Tudi ne pozabite našo slavno Jednoto. Na noge in pokažite, da žensko društvo sv. Marije Mag-daleen št. 162 K. S. K. Jednote, ki je že trikrat dobilo nagrado od Jednote, jo lahko dobi še v četrtič s tem, da pridobi največje število članic. Naš Mladinski oddelek se tudi lahko za veliko število pomnoži, ker upam, da se bo zgodilo v najkrajšem času.
K sklepu Vam se kličem: "Živelo društvo sv. Marije Magdalene ! Živele članice! Bodite pozdravljene !"
Mary Miaeerol, bivša I. tajnica. Cleveland, O., dne 18. julija 1919.
Iz
NAZNANILO
urada društva Sv. Marije
Naše društvo je določilo na zad-1 Magdalene it. 162 K. S. K. Jedno-nji mesečni seji dne 13. julija sle-lte se naznanja članicam, da se je
deče:
Vsak član, ki živi najdalje 15 milj od našega društva, si mora vzeti prestopni list in sicer v slučaju, ako se nahaja kako druge društvo naše Jednote ravno v istem mestu, kjer dotičnik živi. Ako pa tam ni nikakega društva, spadajočega h K. S. K. J., potem ostane tak član še pri našem društvu. To se je določilo in sklenilo zaradi tega, ker ima društvo vedno dosti stroškov in sitnosti s takimi člani, ki živijo oddaljeni od društvenega sedeža.
Dalje opozarjam . vse one naše člane, ki se mislijo vrniti v staro domovino, menda jih bo dosti, da ne bi kdo ostal dolžan društvu na asesmentu, ker s tem bi imelo društvo dbčutno ^kodo. Vsled tega se je sklenilo, da vsak član, ki dolguje društvu več kot en mesečni asesment, se ga suspenda. ali pa izloči iz društva in Jednote, saj tako pravila Jednote določajo.
.Prosim torej vse naše eenjene Člane, da naj izvolijo ta sklep dru-Stva vpostevati in sc po njeni ravnati, to bo v korist vam4n pa tudi
sklenilo pri zadnji mesečni seji, ki se je vršila 7. julija, da bo imelo društvo skupno sv. obhajilo v nedeljo 27. julija pri drugi sv maši ob osmi uri, v čast sv. Mariji Magdalene, naše društvene patro-ne.
Prošene ste, da se zberete ob 7:45 v novi šoli Sv. Vida, od koder bomo skupno odkorakale v cerkev.
Sklenilo se je tudi pri tej seji, da se od sedaj zanaprej vne bo nič vfeč zakladalo za članice, to se pravi mesečnega asesmenta. Kate-, ra ne bo plačala vsak mesec, bo suspendirana po Jednotinih pravi* lih. Torej prosim vas, da se vsaj toliko zanimate za društvo, da boste vredno plačevale svoje društvene asesmenite.
S sosesterskim pozdravom, Julia Mally, tajnica, .1105 E. 63rd St.
ČLANOM IN ČLANICAM DE SV. VIDA ŠT
Gospod urednik:— Sedaj pa zopet par vrfetic. Nisem vas nadlegoval že pnecej časa; sedaj pa moram maloW dan,
rekli:
i!"
Saj vem, da boste zdajle pričakovali kaV grozen protest, ali pa kako slično izjavo v nadevi "reinsurance". Pa zmotili ste se. Kaj, še istega je potreba? No, nikakor ne, saj isftih je vse mrgolelo v našem "Olasiin" Čemu torej upitje in maščevanje, čemu kritiziranja v uri potrebe?
Naše društvo, ki je bilo o tej to<9ki dobro poučeno, je soglasno odobrilo sklep glavnega odbora že na prvi seji, ter se je izjavilo za reinsurance; to pa zato, ker mi se ne nahajamo v državi Illinois, ali pa v Penna., pač pa v državi Ohio in nam je za bodoč nost ter obstanek naše organizacije, nikakor pa ne za prazne bo-jaželjne napade. Naše društvo je tudi že imeld precej opraviti pred leti z nekaterimi ,ali onimi, ki so to nevihto zanetili; zato jih do bro poznamo in le čakamo, kako bo skrita politika prišla nazad nje na plan iz blamaže in kak sad bo rodilo to nebratsko početje. Samo toliko o reinsurance. Sicer pa imam nekaj, kar želim, da pride med vse sobrate in sosestre našega društva tudi med one, ki se niso zadnjih par sej^vdeležili.
Je že tako. da hoditi na sejo je trnjeva pot in pri vsi velikosti društva je nas včasih toliko;' da bi človek z enim dolarčkom vse "potretal".—'Pa tako ne gre dra gi mi bratje in sosestre! Nekateri res preveč zanemarjate svoje dolžnosti. Ne rečem, da ni eden, ali drugi opravičen izostati od seje,' ker ima kaj važnega, da ne pride enkrat ali. dvakrat; v kakem slučaju kedo drug zanj plača; am pak ostajati od sej mesec za mesecem, kar po 6 do 12 mesecev, to je pa od sile in se te vaše malomarnosti ne more kar tako hitro odpustiti. Vem dolbro, da nekateri nimajo prav nobenega tehtne ga vzroka ostati doma, da.pošlje jo svojega otroka na sejo s knji žico; pa to vseeno delajo. Drugi pa pridejo plačat in gledajo, kako bi se dalo čim preje izmuzniti iz dvorane še predno se seja prične. Tak član se gotovd šfreč-nega počuti, ako uide iz dvbrane in gre isto uro drugam trat^čas, namesto da bi bil na driijst^eui seji, ki je zanj ravno tako velike: ga pomena, kot za predsednik1* M za ostali odbor. Sicer opažam, da so seje zadnji čas mnogo bolj o-biskane, kakor so bile 'kdaj poprej, ali to vendar še ni dovolj. Dober in vesten državljan ni oni, ki ne hodi na volišče, in ki še ne skuša informirati, za kaj naj bi glasoval in za kaj pa ne. Ravno tako je tudi s člani podpornega društva. "Pustimo seje in Vse skupaj tja v en dan, pa ne bo ni<*. Ali naj pa odbor sam ukrene kar hoče!" tako se izgovarjajo. — Pomnite, ako odbor ne bo dobro gospodaril, trpi posledice in kazen celo društvo. Vsi smo gospodarji celega društvenega in Jed-notinega premoženja in vsi se moramo tega zavedati; od mere našega zanimanja za društvo je odvisna naša sedanjost, pa tudi naša bodočnost. Da res. to sem Vam že večkrat oporekal, ker je čista resnica in ker imam tudi vzroke zato. Poglejte na zadnji seji je bilo treba, da bi bil vsak član navzoč. Slo je namreč za zelo važno vprašanje, za tedensko boK niško podporo, ali naj se asesment za isto zviša, ali zniža, tako tudi podporo? Jaz vem, da naj bi članstvo na seji odločilo to, ali druigo važno stvar, in poleg tega bi se vas še dobilo na stotine, ki bi nas potem držali za vrat, da nismo prav storili. Čemu ne pri* dete torej na sejo oni, 'ki kaj radi godrnjate, čez sklepe seje?
Kakor znano mnogim sobra^ tom, smo bili to leto, oziroma minulo leto precej prizadeti zaradi bolezni (španske influence!.). Imamo že več bolnikov, 'ki so. dobili že celo, ali pa polovično podporo in na ta način je prišla naša društvena blagajna pod normalno, ali določeno svoto, da moramo podporo znižati s $6. — na $5.— tedensko, a)li drugače zadostiti blagajni. Po precej živah-, ni debati in razmoltri vanju smq sklenili, da nismo ne za eno, ne za druge; pač pa za tretje in to jev da se okorajžimo in ojačimo vsi kot en mož, da priredimo ve^ likansko veselico, ki naj_se vrši na prostem, zato pripravnem prostoru. Na ta način 'bi bila dana prilika, da bi sc naši sobratje in sosestre vsi zdramili, in privedli na to veselico vse svojo s »rudnike, znance in prijatelje. Kaj mislite, kako velik piknik bi to
la armada dr. sv. Vi-.....mislite, da tega ne moremo doseči? Ali prirediti? Zakaj vendar ne? Zakaj delajo tako drugi, mi tudi lahko. In še to, mi moramo in mi imamo tudi lep vzrok,da obhajamo letos 251etnico društv. obstanka. In če pomislimo ta prijazni nedeljski čas; nekam moramo iti, da se kratkočasimo. Kaj lepšega pa naj bo za nas. kakor to, da gremo enkrat vsi skupaj kot .ena velika družina: stari in mladi v naravo v krasno livado, da se spoznam® med sabo in da bomo videli, kake moči imamo v naši sredini. Da bomo videli pri tej priliki med našimi člani tudi sive častitljive glave, ali pijonirje našega društva in zopet mladike za njimi. Kdo pravi, da to ne bo v korist in v veselje pa tudi v ponos za nas? Da, tako, pa nič drugače. Enkrat vsi na plan! Tako se je sklenilo na zadnji seji. Določilo se je, da bo na prihodnji seji dobil vsak član za en dolar tiketov za ta piknik in da se bo zato lahko zabaval ter veselil z drugimi vred. Ta stvar je bila izročena društvenemu odboru, za kar laško pričakujete povelja za odhod. Ne bojte se tega dneva, ampak veselite se. Prireditev bo tako Urejena, da bo vsem ugajala. Bolj natančno o tem Vam bo že še pravočasno naznanjeno;
Vas pozdravljam
Anton Grdina. predse d.
Pueblo, Colo.
Naša šolska mladina je prijetno zabavala svoje starejše rojake in rojakinje dne 22. in 29. junija; v vsakem oziru je bil najboljši uspeh. Čast. sestre so res izvežbale mladi drobiž tako spretno, da so se navzoči kar čudili. Nad vse drugo je pa naše ljudi veselilo, ko jc prišlo na vrsto kaj v materinem jeziku. Vidijo radi, seveda, Če se vadijo njih otročiči v svojem je ziku in če se jim vtisne globoko v srce važnost in mil oba slov ne. Narod je napolnil prostorno dvorano sv. Jožefa do zadnjega kotička,; in sicer oba večera.
Letos "smo imeli 16 graduafitov, ki so cOfbili diplome, ker so po-hvalno^jovršili osemrazredno šoloi, n 7 deklic, in sicer Mark Anthony Pucel, Louis Francis ,J. Kristino, obec, Joseph A. Pechek;
Mikatich, Joseph J. ph J. Krasovich, Elizabeth (C. "Kolar, Mary C. Blatnik, Stephtfnia A. Blatnik, Josephine C. Snedec* Rose M. Perse, Anna T. Prim-. Mathilda H. Stazinski S Palmerjevo metodo v leposlovju smo ifbeli tudi dober uspeh, poslal nam je 26 diplom dovršenosti.
Dve deklici se sedaj odpravljate v samostan. Pojdeta k malo k benediktinkam v Chicago, kjer se izučita za šolske sestre. Nikjer gotovo ne manjka tako sotrudnikov, kakor v duhovskem in redovnem stanu. Drugam, za druge poklice vabijo mladino marsikatere pri jetnosti, katerim se je tref^a odreči v duhovnem ali redovnem stanu, seveda ne ravno tako poceni, ampak za obilno plačilo od zgoraj. Skušnja uči, da vzame pri tem mnogo premišljevanja, jasnega spoznanja, ker svet vabi, in hitro izvabi; človek bi rad vse užival, kar vidi. Vidne dobrote, četudi male, sedanje, četudi kratke le prehitro prevzamejo ubogo srce; božje ponudbe so človeku ka^or mogočni svetovi nad nami, rečemo male zvezdice. Malo se nam zdi, ker je v daljini. — Bog daj, da bi preveval boljši duh naše družine, potem bo mladina videla pred seboj kaj boljšega. Vinograd Gospo dov je velik in nad vse rodoviten, le delavčev in delavk primanjkuje, zlasti jugoslovanskih.
Naša fara se je zopet jela pripravljati na vrtno veselico, katero bomo imeli pri cerkvi 10. in 17. avgusta. — Naši vojaki, kateri so se srečno vrnili, hočejo ostati še prijatelji' Uncle Sama. Mr. John Krašovec in Mr. Fr. Vodišek začenjata "Boy-scouts" za slovenske mladeniče. Prevzela sta že službo kot iS>couttmasters in dva druga, Mr. Albert Thomas in Joe Gregorich bodeta pomagača. Zanimanje je xeliko in ne bo prenehalo, ker imata mlada vojaka pra viUojaški značaj.
S pozdravom
Poročevalec.
S. K, J. pekake cirkularje, oziro ma pisma, v katsrih se zsletavaje v glavnega predsednika m ured nika "Glasila K. S. K. Jednote". Jokajo in tožijo, kako da se slabo gospodari z našo Jednoto in d* je urednik njih neusmiljeni cen zor, ker ne mara priobčevati njih boljševiških člankov.
Jaz se jih drznem vprašati Kaj vas briga naša Jednota in nje gospodarstvo ? Ali mogoče mislite, da nimamo pri naši Jed-noti sposobnih članov, ki bodo vse nesoglasje brez vas, ali sami urediti? Da pa gospodarstvo pri naš; Jednoti pi sjajjo^ nam kaže naša lepa blagajna^ ki menda tudi van diši. Če nismo se v obeh razredih splventni, tega ni kriv sedanji gl. odbor, ampak so krivi glavni odbori minulih, let in Članstvo ker že niso tedaj uredili pravilne plačilni lestvice. Vse to bomo že sami uredili, saj XIV. konvencija ni več daleč.
Kar se pa tiče našega urednika "Glasila", smo mi člani ž njim popolnoma zadovoljni, ker je mož na svojem mestu.
.Seveda gospodom okrog J. R. Z. pa nikakor ni po volji, ker bi radi zasejali med nami razdor in prepir; kar pa upam. da se jim ne bo tako lahko posrečilo, kakor si mogoče sami mislijo.
Tudi naše društvo je dobilo zgoraj omenjeni cirkular (Ali ne tri različna? Op. ured.) Na dru štveni seji dne 13. julija se je soglasno sklenilo, da se naj onega cirkularja NE prečita, ampak, da se ga vrže tja, kamor taka roba spada v SMETI. Jaz upam, da bodo tako storila tudi ostala društva naše Jednote, ker to bo naj boljši odgovor pristašem'J. R. Z.
S pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J.
Ivan Vrtačnik, član dr. št. 21.
' Bridgeville, Pa.
Cenjeno uredništvo: — Boj, katerega smo imeli pri naši KSKJ se je za nas srečno končal, kar pa gotovim osebam okrog J. R. Z. nikakor ni po volji. Poslali so namreč na vsa društva K.
Canonsburg, Pa
Dragi sobrat urednik:—
Cirkularje sem tudi jaz dobil od J. R. Z. Na seji se pa ne bomo mučili ž njimi, ne. Jaz sem dobil že prej tako, ali slično povabilo, da naj pošljemo zastopnike na neko sejo tega Združenja; pa nas ne dobijo, za nobeno ceno ur.
S temi okrožnicami bi radi zanesli prepir v našo Jednoto; pa mislim, da se jim ne bo posrečilo. To ni nič druzega,. kakor pesek v oči. lSfo izmed nas .ie za kakega kralja ali cesarja? Ali nismo vsi za republiko? Odločili pa bodo v domovini z glasovnicami, kakor hoteli. In kaj moremo mi zoper nje? Mi ne bomo pri tem glasova li, ker ne smemo, saj smo vendar ameriški državljani. To Združenje jim usiljuje nekaj, kar sami noče jo tukaj, saj jim ni dosti mar A-merika, ki je tudi republika. Saj smo že večkrat čuli njih govorni ke, češ, da je naša (ameriška) zastava vsem bolj znamenje rohstva. 'Dvignimo torej-rdečo zastavo.'so klicaliv na kar jim je zapeljano ljudstvo žal aplavdiralo.
V Glasilu ste zadnjič napisali orav lep in vzpodbuden Članek; ali pa na žalost vam moram povedati, da nimamo dosti upanja za pridobitev mladine k naši Jednoti, ker ista je za naš že skoro izgubljena, osobito po takih krajili, kjer ni slovenskih duhovnikov. Dosti takih mladih naprednjakov je, ki nočejo več biti katoličani in ne marajo dosti za sv. zakramente. Čeravno ni odkrit verski nasprotnik, ali iz mlačnosti noče hoditi v cerkev, ali celo k spovedi. Po mojem mnenju res ne bo druge poti za K. S. K. J. kakor zdru ženje po istih načrtih, kakor jih je nedavno v nekem listu opisal naš sobrat John Jerič.
S sobratskim pozdravom
J. Pelhan.
Op. ured. — Po našem mnenju niso označene, razmere krive navedeni mlačnosti naše mladine, temu je- kriva le slaba vzgoja ali zani-krnost starišev.
vini ne potrebuje obleke in pomoli ? Toda kaj briga zapeljivce v Ohicagu. ako narod potrebuje obleke; njim je samo, da bi dobili xrvavo zasluženi denar slovenskega delavca in ga molzli Marsikdo ':>i bil poslal svojcem v domovino lbleke in obuvala, katerega tako potrebujejo, pa se je zbal, češ: v 'Prosveti" sem čital. da bo šlo vse blago, kar ga bodo Slovenci poslali, v Srbijo ali na Italijansko.
Možje, kateri so se trudili in preskrbeli pot, kako bi mogli po-jiagati svojcem v stari domovini, <o bili "kraljevaši", monarhisti, 'kištarji", izdajalci svojega naroda, in vse drugo samo ljudje ne. Seveda to pa samo zato, ker 40 res hoteli narodu v veliki bedi pomagati.
Marsikomu so se zdaj oči odov-le, ko je spregledal in spoznal blu-farje in sovražnike lastnega naroda. In marsikdo bi bil iznenadil svojce v domovini, ko bi jim bil poslal obleke potom Jugoslav Reliefa, ki se je toliko trudil, da se odpomore vsaj nekoliko iz bede ljudem v stari domovini. Toda "blufarji" so rekli: " Nikar!" In verjel jim je in sedaj se pa kesa. Pač se marsikomu oči odprejo, toda je prepozno. Koliko je tem "naprednjakom" mar tudi narodnost, nam kaže slučaj tukaj na Chisholmu. Ne bi sicer teh vrstic pisal, ker se pa pri vsaki priliki bahajo, kako so za narod in kako jim srce bije za slovensko stvar, zato bom tu navedel malo a resnično zgodbico. Tukaj na Chisholm je društvo št 110, SNPJ. To društvo se je prej imenovalo "Slovenski Rudar", toda nekaterim ljudem se je zdelo to ime presramot-no, zato so sklenili, da ga prekrstijo, kar so tudi storili. Toda kaj mislite, ali so ti narodnjaki dali društvu slovensko ime? Kaj še? Slovenska mati menda po njih mislih dosedaj še ni rodila sina, kateri bi bil vreden, da bi društvo št. 110, SNPJ., nosilo njegovo ime, zato so šli ti narodnjaki 11a Nemško in so tam našli ime, kateregi je vredno nositi njih društvo. Sedaj se društvo imenuje "Kari Liebknecht"; to je bil nedavno u-morjeni vodja nemških socialistov. Slovenci v starem kraju mečejo tuja imena proč in na njih mesto postavljajo pristna slovenska, tu je pa ravno narobe, lepo slovensko ime vržejo med staro šaro, da se pozabi, 11a njih mesto pa denejo tuje ime, katerega marsikateii njih član niti zapisafi ne zna.
Pač lepa narodna zavednost.
Letos nas je tu v Minnesoti narava jako bogato obdarila z li^>-rovnicami. Ljudje jih tudi prav pridno nabirajo. Tudi jih skuša vsakdo uporabiti kolikor mogoče na najbolji način.
Želim, da bi vsem dobro teknile.
*	Poročevalec.
SOBR. JOS. L. PETROVČIČ ODLIKOVAN ZA HRABROST V VOJNI.
Chisholm, Minn.
Vse drugsjEjiM) življenje je zavladalo med nainLBlovenci tu v Ameriki, odkar so začela prihajati pisma iz starega kraja.
Prej smo živeli v nekakem dvomu, kaj je z našimi dragimi v str ri domovini. Mnogi so veseli, ko so dobili poročilo, da so doma še vsi živi in zdravi. Drugi pa zopet žalujejo, ker marsikdo je dobil žalostno novico o izgubi očeta, matere, brata* sestre itd. A v enem so si vsa pisma in poročila enaka, namreč da je veliko pomanjkanje obleke, katere se tudi za drag denar ne more dobiti. Kje so zda' razni kričači "Pros v etc" in drugih takozvanih 'naprednih' listov, ki so pisali, da narod v stari domo-
lz Jolieta, 111., smo prejeli te dni veselo poročila, da je dne 21. maja 1.1. general Pershing odlikoval našega sobrata, korpurala Jo sip L. Petrovčič-a, pvideljenega bateriji D. 6. poljske artiierije 11a Francoskem za njegovo hrabro obnašanje v bitki blizu Fleville, Francija od 5. do 7. oktobra 19IS. — Iskrene čestitke!
Korporal Petrovčič je član društva sv. Janeza Krstnika, št. 143 K. S. K, J. v Jolietu. Pismo o tem izrednem odlikovanju (zaslužni križec) je prejela njegova mati Marija Potrovčič, stanujoča na 451 Marble Ave., Joliet, ki bo gotovo zelo vesela, ko se vrne njen junaški ski iz Francije domov.
Iz doli objavljenega izvirnega uradnega pisma o tem odlikovanju posnemamo sledeče podatke o junaškem zadržanju korporala in sdbrata Petrovčiča v označeni bitki:
"Za izredno junaštvo v boju (akciji) blizu Fleville, Francija, od 5. do 7. oktobra 1918. Ko se je razletela neka kroglja blizu njegovega topa in ga vrgla čez pro-sftor kjer je stal top in ubila, ali ranila vse njegove tovariše iste sekcije, izvzemsi njega — in še nekega drugega topničarja, — se je korporal Petrovčiču in njegovemu tovarišu posrečilo popraviti top, da sta nadaljevala z ob-srreljevanjcm prodirajoče baraže (sovražnika) dokler je bilo nenio-oče dalje streljati. Dva dni kasneje sta 011 in še nek drugi vojak 11a skoraj jednak način ostala na svojem mestu ,ko so bili drugi člani dotičnega oddelka ranjeni. Streljala sta s topom dokler ni bila baraža ustavljena/ '


STO,
Korporal Josip L. Petrovčic.
(Slika ni posebno čista, ker nismo imeli boljše na razpolago za naba
vo klišeja.)
Uradno pismo o tem odlikovanju se glasi v angleščini sledeče:
GENERAL HEADQUARTERS A. E. F.
Personnel Divison — Decorations Section.
France 21. May, 1919
By Courier.
From: The Adjutant General,
American E. F. , To: Commanding General, First
Division. Subject: Decorations.
1. The Commander in Chief, in the name of the President, has a tvarded the Distinguished Service Cross to the members of your command for the acts of extraordinary heroism described after their names.
Corp. Joseph L. Petrovič, Bat. D. 6th P. A. (As No. 126059) No. 1664.
For extraordinary heroism iij action near Fleville, France, 5—7 Oct. 1918.
When a shell iburst near his gun, throwing him across "the trail of the piece and killing or wounding all of the section hut himself and one other cannoneer, Corp. Petrovič and the latter succeeded in repairing the ipiere and continued the rolling barrage until it became impossible to fire the gun again. Two days later under almost identical circumstances, he and one other soldier continued at their post after the . other memlbers of the crew had been wounded and continued to serve the piece until the completion of the barrage. ,
Home Address: Mrs. Mary Petrovič, Mother, 541 Marble ave., Joliet, 111.
By Command of General PER-PERSHING:
F. L. Whitley, Adjutant General.
True extract copy: L. H. Thomas, Capt., Infrantry. .(Seal.)
V	štev. 11, dne 20. marca 1918, smo prinesli na prvi strani vest, da je bil sobrat Josip Petrovčic ranjen na Francoskem. Isto poročilo se je glasilo sledeče:
Prvi član K. S. K. J. ranjen na francoski fronti.
V	seznamu izgub ter ranjencev ameriških vojakov na francoski fronti, katerega priobčujejo redno ameriški listi, smo zapazili minulo soboto na tretji strani "Chieago Examiner" tudi eno slovensko ime v rubriki lahko ranjenih in sicer ime J. Petrovič.
Še isti dan smo prejeli iz Jo-lieta telefonično poročilo, da je dotični ranjenec član naše Jednote in se piše pravilno Josip Petrov-čič, spadajoč k društvu sv. Janeza Krst. štev. 143, Joliet, certif. štev. 19530, razred 16, koje društvo ima v ameriški armadi šest članov-vojakov.
Mati sobr. Josip Petrovčič je prejela že 15. t. m. iz Washingto-na, D. C. brzojavno naznanilo, da je bil njen sin na Francoskem lahko poškodovan, ali ranjen; vendar ni bilo v tem obvestilu označeno. kako, ali kje da je sobr. Pe-
troveiČ ranjen.
Nas vrli sobrat J. Petrovči*; ma v Jolietu svojo mater, Marijo, eno sestro ter 4 fbrate.Rojen je bil v Jolietu, 111., njegovi stariši so pa doma-iz Logatca na Kran; skem. Kmalu potem, ko so Zdrjp žene države napovedale Nemčiji vojno, se je sobr. Petrovčič prr stovoljno javil k vojakom in r cer k artiljeriji. Ker je imel v svojem srcu pravi čut in ljubezen dc svoje ljubljene domovine, ki s bori za svetovno demokracijo, se je pridružil ostalim vrlim sinovom
Sam-a, ki so
na francosko fronto. Kot pravi ameriški Slovenec se ni bal vojne vihre, težav in* nevarnosti na sovražni^fronti."
ZLATA POROKA V ROCK SPRINGS, WYO.
Včeraj mesec, oziroma dne 22 junija t. 1., je obhajala naša znana zapadna naselbina Rock Springs, Wyo., zelo redko slavnost — zlato poroko Jakoba in Marije Mrak Ker so take poroke med ameriškimi Slovenci bolj redke, zato nas veseli, ker nam je dOposlal minuli teden tatoofinji dopisnik bolj obširno poročilo o tej slavnosti, tako tudi sliko zlatoporočencev, katero prinašamo na tem mestu. |2e iz slike častitljivih, sivovlasih jubilarjev je posneti, da sta zlato-poročenca Jakob in Marija Mrak pravi tip verne gorenjske zakonske dvojice. Pred 50 leti, dne 22. junija 1. 1869, ko sta si obljubila večno zvestobo pred oltarjem v cerkvi na Trati pri Škof ji LokiJ sta se izročila božji volji in Prel vidnosti na težavnem potu družinskega življenja. Zaupala' sta v Križanega, ki je prestal največ gorja na svetu in prestala sta potrpežljivo vse težave v dolgi dobi pol stoletja. In v dokaz temu sta se dala povodom zlate poroke tudi slikati s križem v roki. ■Jakob Mrak je bil rojen 1. 1845 v Žerovskem vrhu, fara Trata nad
. t »%	J.. ;•«; - -
pevski zbor pozdravil s smijo. Zatem se je prišla sv. maša, daroval jo je Rev. A. Schiffrer s primernim nagovorom na altfto-poročenca. Ko sta dospela jubflar-ja v spremstvu svojih otrok in sorodnikov pred oltar, da sta obljubila še zvestejšo medssU-fto ljubezen in zvestobo, je marsikateremu verniku igrala solza v očesu. Cerkev je bila naravno nabito polqa.
Po opravilu-so se svatje vrnili domov, kjer je bilo že vse pripravljeno za slavnostno kosilo, ob o-kusno ozaljšanih mizah. Gostov in domačih je bilo pri tej priliki o-krog 80 in bilo je že vse zasedeno. Kosilo se je pričelo z običajno mo litvijo in z lepim nagovorom na zlatoporočenca, kar je opravil domači g. župnik. In miza je bila zasedena do 4. ure v jutro. Približno en tisoč obiskovalcev j§ prišlo ta dan čestitat zlatoporočencema. Iz Pueble, Colo;, je prihitel ta dar tudi ožji prijatelj Mrakove dru žine Mr. George Thomas s sopro-
go.
Preskrbljeno je bilo, da^je b' vsak gost, ali svat dobro postreže?! prav po starokrejskem načinu. Vse se je vršilo v lepem redu, le vročina je hudo pritiskala.
Zlatoporočenca sta še oba čila in zdrava ter toliko pri moči, da sta bila ves čas ali do zadnjega na tej redki gostiji. Prišli so v goste tudi rawii odlični Amerikanei, ji ma čestitat; vsakdo se jima je eu-
Zlatoporočenca Jakob in Marija Mrak.
Škof jo Loko, hišno ime pri Preku; njegova žena Marija, rojena Do-linar, je pa doma iz Trate in je ( let mlajša od moža. Celih 43 let sta preživela na Žirovskem vrhu. Rodilo se jima je 10 otrok; trije izmed teh so umrli v zgodnji mladosti, drugih 7 pa še živi in sicer f v Ameriki, eden, sin Jakob, pa ^ starem kraju. Slednji je izgubil v vojni z Italijanom levo nogo, ostalih šest se pa nahaja v Rock Springs, Wyo., in sicer: John in Anton, neomOžene hčere Apoloni-ja in Ana, ter dve omožene hčere Mrs. Urban Taučer ter Mrs. Frank Vehar. "
Težavno je bilo, za stariše vzga jati toliko številno družino že spo četka. Skrbni oče je moral naporno delati, da je preživljal s pomočjo svoje marljive družice ir matere svoje ljubljence. Trpela sta večkrat pomanjkanje in grer ke ure ,a vzlič vsemu temu sta o-troke pošteno vzgojila irxv strahu božjem. Ta njuna skrb in to veliko trpljenje se jima sedaj poplačuje ker uživata svoja stara leta pr, svojih odraslih in dobro preskrb ljenih otrocih v Rock Springs, Wyo., kamor sta prišla pred Res, skoraj bi moral človek iskati take druline, da bi tako složno skupaj živela, pomagala drug drugemu ter prenašala vse medsebojne neprilike, kakor je to delala Mrak ova družina*
Zlata poroka se je vršila, kakor omenjeno, dne 22. junija v Rock Springs, Wyo. Isto nedeljo so sc zbrali že zjutraj na domu sina Johna vsi njihovi otroci, zeti, vnuki in drugi bližnji sorpdni^i, ter so se odpeljali v slovensko cerkev, kjer je jubilarja cerkveni
dil ,da sta še tako čvrsta. Saj sta vendar oba gorenjske korenine! Rekla sta, da ljubita in spoštujeta sedaj Ameriko nad vse!
O tej slavnostai je prinesel lokalni list "The Daily Miner" jako laskavo poročilo, iz kojega smo posneli nekaj glavnih podatkov o tej redki slovesnosti.
Dasiravno že malo pozno, kliče mo vseeno že naknadno zlatoporočencema: Še na mnoga, zdraha, mirna in srečna leta!
Nekai praznih izgovorov.
(Rev. J. Plaznik.)
/(Dalje.)! - l "Jaz ne hodim večkrat k svetemu obhajilu, ker me skušnjave preveč nadlegujejo. Nadlegujejo me zvečer pred svetim obhajilom m celo tedaj, ko stopam k obha-jilni mizi." — Oglejmo si to težavo! Ker
satan hodi okrog, kakor rjoveč lev in skuša ljudi, da bi jih zapeljal v dvom, v nečistost, zato človek tem bolj potrebuje svetega obhajila. Ta zakrament je spomin Kristusovega trpljenja, s katerim je bil satan premagan. Sveti Janez Zlatoust pravi: "Kadar se u-deležimo božje pojedine, postanemo levi napram hudobnim duho vom, v katere puhamo ogenj od sebe." Če
pa hudobni duh ne neha s skušnjami kljub pogostim svetim obhajilom, ali nas ne bo potem tem hujše napadaj, če se ne bo bal najsvetejšega zakramenta? Hudobni duh pozna moč tega
; zato stori vse, da bi ki je priže li* nebes, od poroštva
^Ta^S18V0jimi slavami hole človeku vero omajati, smanjSati pobožnost.
Ali se bdino mi udajali tem skušnjavam in zapeljevanju hudobnega duha! Prezirati ga moramo i nse sploh ozirati ne na njegove razloge.
Človek se boji pristopiti k mizi Gospodovi, ker ga ravno tačas mučijo skušnjave. Ta strah je na-vdihnil hudobni duh. Kaj pa so tudi najhujše skušnjave, če jih ne maramo? Greh? Nikakor ne; samo povečajo naše zasluženje. Sve to obhajilo bi bilo nevredno le tedaj, če bi človek lahko prisegel, da se je vdal takim skušnjavam. Svet oobhajilo mu bo dajalo moč aa se ji mne bo udajkl^moč zo-per hudobnega duha, da ne bo imel oblasti nad tako dušo; saj je Zveli-čar rekel: "Kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj."
Kakor se je spremenilo telo ZvehČarjevo v nebeškem sijaju, tako se spremeni tudi človeška duša, kadar pride Bog k nji. Če bi ljudje videli le odsev one duše, katera vredno prejme svojega Boga, bi tudi rekli vsi iz sebe: "Gospod, dobro nam je tukaj biti." Pa ne. samo, da bi hoteli večkrat videti lepoto takih duš, ampak storili bi tudi vse na svetu, da bi na tak način okrasili tudi svoje duše. Kljub temu pa vidimo, da ljudje tega ne store. Kaj je vzrok ? 'Premalo vere, preveč posvetnih misli, katere zapirajo človeku dušne oči in prazen strah ter nevednost, Boje se, da bi Zveličarja ne prejeli božjeropno, češ:
Pri svojih prejšnjih spovedih sem pozabil več smrtnih grehov. Ali moram iti nazaj k spbvedi, predno prejmem sveto Rešnje Telo?
Na to odgovorim, da je le oni storil božji rop, kateri se ni nalašč in prostovoljno spovedal kakega smrtnega greha; v tem slučaju mu tudi drugi smrtni grehi niso bili odpuščeni. Pozabljen^ grehi pa se odpuste pri spovedi, ko spovednik reče: "Ego te absolvo a peccatis tuis," hoče spo veda vca odvesti od vseh grehov, ne samo onih, katere je spovedanec spovedal, Četudi bi spovednik ne imel tega namena, se pozabljeni grehi vseeno odpuste zaradi predrago cene krvi, katere sadu je človek deležen po odvezi, zato ni treba še enkrat hoditi k spovedi, če je kdo pozabil kak smrtni greh; še celo kesanje ni zapovedano za smrtne grehe. To je nauk svetega Alfonza Luguorija, ki pravi: "Kdor se po spovedi spomni, da je pozabil kak
smrtni greh. se ni dolžan še enkrat spovedati pred svetim obhajilom. Dovolj je, da sklene da se ga bo spovedal prihodnjič.
Zato toraj se ni treba vznemirjati; saj sme iti kljub temu v miru k svetemu obhajilu ne samo enkrat, ampak večkrat, brez spovedi.
Seveda je dobro, da gre človek še enkrat k spovedi, če ima priliko. Večkrat je pa težko, ker preveč ljudi čaka na spoved. Zato še enkrat rečem, taki duši: Kdor je v dobrem namenu prejel sveto odvezo, ima čisto dušo zavoljo prelitve krvi Kristosove in sme biti miren.
Zopet pravijo: Šel bi večkrat k svetemu obhajilu, pa se bojim, da spoved slabo opravim.
Dve stvari sta potrebni za dobro spored: Biti mora natančna in treba je kesanja. Resnično mora biti človeku žal za vse smrtne grehe; če pa teh nima, pa saj za en mal greh, ker drugače bi bila spoved neveljavna. Ni pa treba, da bi človek Čutil telesno žalost. Spoved mora biti natančna to je, da človek ne sme zamolčati nobenega smrtnega greha, katerega se spominja. Če pa bi kdo vsled sramu zamolčal kak mali greh, je spoved še dobra. Svetuje se pa. naj človek nikoli ne zamolči nobenega smrtnega greha, o katerem dvofmi, če je smrten ali majhen. Pa, četudi bi kdo zamolčaval take grehe, se, še lahko vmiri po nauku velikega cerkvenega učeni-ka, svetega Alfonza, ki nravi, da "cerkveni zbor tridentinski ne zahteva več od spovedancev, kakor to, da se spoveio smrtnih grehov, katerih se zavedajo." Ne' pravi:
"katere imajo na vesti," to je,
gotovih ali dvomljivih, ampak, katerih se zavedajo.
Krščanski človek, kateri se bojiš Boga, ali bi bilo mogoče, da bi ne bil povedal smrtnega greha, katerega si storil, ali, da ne bi ga obžaloval? Že pri sami misli se streseš.	(Dalje prihodnjič.)


POMAGAJTE SVOJCEM V STARI DOMOVINI!
Zdaj je zopet prilika, da pošljete svojim dragim v staro domovino kaj denarne podpore.
K 100.— VELJA SEDAJ SAMO $5.00.
Točno poslovanje in vse pošiljatve so garantirane. Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od Federal Reserve Board-a".
m
JOSIP ZALAR 1004 N. Chieago St, Joliet, 111.
Pgzo^g,jajniki krajevnih društev!
.	Potrebujete nov« društvena pravila, lično izdelana pisma,
a ^ V8t°Pnice veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite ■e na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bloe Island Ave., Chieago, DI.
MnATfoZ^ b<0d€,ilg0t0vila,v',e tiskovine v popolno zadovoljiloct glede l oku8n*e* dela- Osobito vam priporočamo zelo pripime
lata*^J5*I4U?J5 * ane in *lanice' delane v malem žepnenf formatu in trdo vezane Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla-
T-.vPlaČ-VUnje b0,lniŠke P0dP°re ln dragih izdatkov, t" po-
oole £ v2anerm° ]ndi Bohllške	i« manjše in posebne
K2L vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih/ali razredih.
tisko^n na\"elTezffio7 ^^ drUitVU VZ°™ forinaved«ik OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. B. K. Jednote".
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvaftka
mlekarna
1818 W. 22nd Street	Cbicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovens ko-hrvaški mlekar
MATIJA SKENDER
JAVNI BILJEŽNIK
Za Ameriku i Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Prima Tužbe, Čini Punomoči, Putnice (PAŠUŠE) za iči ukraj; Kupo-prodajne ugovore. Istjerava duhove ovdje i u kraju. Izvršuje SVE Javno-Bilježničke poslove punih 10 god. na ISTOM nye.tu.

NAZNANILO
Pošiljanja denarja v staro domovino.
-glede-
Ker je poštni urad iz Washingtona uradno naznanil, da je poštna zveza zopet otvorjena med Ameriko in vso centralno Evropo, radi tega Vam naznanjam da sem zopet dobil dovoljenje,oziroma 'licence' od Federal Reserve Boarda da imam pravico pošiljati, denar na vse dele sveta. Denar pošiljam po sedanjem' kurzu in tukaj navedenih cenah:
Kron	100.—
Kron	200.—
Kron	400.—
Kron	500.—.
$ 5.50 $ 10.90 $ 21.80 $ 26.20
Kron 1000.-Kron 2000.-Kron 5000.-
. .$ 52.40 . $104.80 ..$262.00
Moja 20 letna skušnja pri pošiljanju denarja odgovarja vsem zahtevam, ali potrebam v tej stroki, ter sem popolnoma odgovoren za vsako svoto, ki je pri meni poslana. Jaz pošiljam denar že od leta 1899, ter sem poslal že čez 2 milijonadofarjev v tem času.
GEO STONICH, FOREIGN EXCHANGE DEPT.
815 North Chicago St., Joliet, 111.

ROJAKI!
Želite-Ii potovati v domovino?
Želite-ii poslati denar v stari kraj?
Ali imate morda kak posel, v katerem potrebujete nasvet veščaka, — tedaj se obrnite na našo poznato banko, kjer boste brzo, točno in pošteno postreženi. Vse nasvete dajemo v vašem materinem jeziku naglo in brezplačno.
JOHN NEMETH STATE BANK
1597 Second A.v.
NEW YORK, N. Y.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
_Izhaja vsako gredo.___.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške- Je d note v Združ enTh drl a v a h
_ameriških._ " " ■ - •
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, ...	« CHICAGO, ILL.
Telefon: Canal 2487.____
Naročnina:
Za člane, na leto............................ .........*........$0.96
Za nečlane.................................................. 1-50
Za inozemstvo .....................'....■........ . . , ^... .......■■. 2.00
'	OFFICIAL ORGAN
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OP AMERICA *
Issued every Wednesday. s _*
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America. ..	_t -.
OFFICE:
1951 West 22nd Place,	CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2487.__. ", . ;
Subscription price:
For Members, per year....................................... .$0.96
For Nonmembers ............................................ 1.50
For Foreign Countries......................................... 5^00
»81
5. obletnica pričetke svetovne vojne.
V	soboto, na sv. Ane (lan, dne 26. t. bo poteklo 5 let, odkar je izbruhnila v Centralni Evropi strašna vojna vihra. Mesec dni, po /nani sarajevski tragediji je izdala bivša avstro-ogrska vlada' »plošno mobilizacijsko povelje, ker je zaprisegla mali državici Srbiji krvavo maščevanje. Ultimatum od strani Avstrije, ki je bil izročen Srbiji, je bil naravnost neizvedljiv. Srbija, dasiravno je tedaj štela komaj 4—5 milijonov duš, se ni hotela ukloniti zahtevam dunajske kamarile. Tedaj se je čudil ves svet junaškemu nastopu Srbije. Samo pol milijona mož broječa srbska armada je sprejela vojno napoved Avstrije, ki je štela 6krat toliko armado, ali do 3,000,000 mož. In ne samo to. Avstriji je v vojni pomagala tudi Nemčija s še ibolj močno armadno silo, kasneje pa še Bolgarija in Turška. Centralni zavezniki so imeli izdelano črto preko Srbije, da bi potegnili svojo nameravano pot do
l'»a sklada.
in res. sprva jim je šla ta nakana po sreči. Ker je pa sreča opo-teča, tako danes bivši centralni zavezniki gotovo obžalujejo svojo tedanjo predrznost.
Srbija, dasiravno js skoraj izkrvavela v zadnjem 7-letnem boju. pa triumfalno manifestira kot zmagalka, ker je ona dosti pripomogla do padca -bivše gnile Avstrije. Tako se kaznuje prevzetnost, napuh in natolcevanje.
V	svetovni zgodovini bo ostala torej Srbija za vedno zabeležena z z-latimi črkami kot najbolj neustrašena in junaška državica 20. stoletja in vseh stoletij.
Preti 5 leti ob »tem času so avstrijski rabi ji na* Dunaju že skovali svoje peklenske načrte: uničiti s pomočjo kajzerja in Turka vse, kar je slovanskega v Evropi. Kdo bi si bil pred 5 leti mislil, da bo letos v tem času stala Avstrija v Parizu pred zeleno mizo ententnih zaveznikov.' Kdo bi sanjal, da se bo Vsenemčija zdrobila v kosce!
Nekdaj tako prevzetna in močna Avstrija je tudi'uničena. Pred 5 leti je štela nekaj nad 50 milijonov duš, danes se je pa to njeno šievilo skrčilo samo na šest milijonov. In pa njene nekdanje ter sedanje meje? Da. hudo in pravično je plačilo, katero si je Avstrija zaslužila v minuli svetovni vojni..	.. .	...	, -
CM	•«.	» .V
Letos se bodo živo spominjali praznika sv. Ane osobito naši rojaki v stari domovini. Pet let bo poteklo, ko so jih avstrijski žandarji s silo tirali v mesnico. Dobro se še spominjamo iz starokrajskih listov žalostno očrtanih žalostnih prizorov, ki so se odigravali ta dan po slovenskih selih, trgih in mestih. Klic in obupni jok nesrečnih mater ter decc je v duhu segal eelo do nas preko Atlantika. Tedaj se je marsi-kak sin spominjal svojega, v Ameriki živečega očeta, ali matere, marsikak oče svojega sina, marsikak brat svojega amerikanskega brata in sestre- Predaleč smo bili narazen, da Vam nismo zamogli podati desnice v slovo ter pozdrav. Kako bi Vas radi strastno objeli, ko sie s puško na rami odhajali v morilne vrste! Naša srca so krvaveli*, tuge, ko smo zvedeli, da ste bili baš Vi prvi poslani v bojne vrste, ua ste baš Vi prvi žrtvovali svojo kri za osvobojenje naše mile Slovenije. Tako smo pa tudi junaško naglašali o Vas, ker ste bili baš Vi v prvih vrstah onih bojevnikov, ki so zabijali žeblje v rakev črnožolte monarhije. < 'ast in slava Vam! Kako radi bi Vam bili priskočili na pomoč! — pa neizmerno morje nas je ločilo in tako smo Vas samo obžalovali. Bilo je pač nekaj onih naših ameriških slovenskih junakov, ki so se podali kot prostovoljci na balkansko fronto. — Bilo bi jih lahko več. če bi ne bilo narodnih izdajie tudi med nami. To so bili isti melaki, ki so tedaj trdili, da je jugoslovanska legija nepotrebna in samo za obrambo Velike? Srbije! Danes si pa ti "domoljubi'' že trkajo na prsa rekoč "Nostra culpa!"
Zares bridki bodo Vaši spomini letos na sv. Ane dan! Pogrešali boste marsikoga, ki je jemal ravno pred 5 leti slovo od Vas. Krije ga že črni grob na tuji bojni poljani. Morda trohni kje, da še sami ne veste zj; kraj? Morda trpi glad tam v daljni Sibiriji v vojnem ujetništvu, ali pa leži ves pohabljen v kaki neznani bolnišnici?
Na sv. Ane dan lena 1914 so Vas še vabili k služfoi božji milodo-neči farni zvonovi. Tu danes? O njih ni več duha ne sluha. Osamljeni in oropan istoje danes beli eerkveni stolpi brez •zvonov. Preje so doneli v čast 'božjo. Vam v uteho in dušno veselje, kasneje so pa peli smrtno pesem — preliti v topove, v topove, ki so morili celo Vaše lastne očete in sinove!
Ameriški Slovenci šele sedaj spoznavamo in umevamo Vaš ne srečni položaj. Saj smo bili zadnja leta popolnoma ločeni in odtujeni. Sprva smo mislili, da so vse to le sanje, pa hude sanje. Molčati in trpeti ste morali Vi in tudi mi. Iz Vaših pismenih poročil posnemamo neznosno gorje za časa minule vojne. Vsa ta poročila so pa go tovo le trohica poročil vsega Vašega prestanega gorja, kajti vsega ne more človeška roka opisati in ne usta dopovedati. O vojnem gorjv nam boste dali bolj jasno sliko š^ le tedaj, ko se zopet snidemo, ali tukaj, ali pa v stari domovini.
Kdo izmed vas nam zamore dati natančno poročilo o skupnih slovenskih žrtvah minule vojne? Koliko tisoč, ali stotisoč jih je padlo' Koliko je pogrešanih? Koliko pohabljenih in ranjenih ! t. d.? T< krvave številke bodo prišle na plan morda šele Čez leta, ali pa nikoli
Marsikak narod bo obhajal letošnji dan 26. juga v veselju in zmagoslavju. Kakor čujemo co si bo tbaš ta dan nadela naša tužna Slovenija še bolj žalno obleko. Slovenija plaka in joka za svojimi otroci, katere ji je ugrabil krvoločni Lah..Slovenija pretaka danes solze, ker se ji godi hujša krivica, kakor pa pred 5 leti. Iz njenega telesa ji hoče pohlepnež otrgati pljuča: krasno Goriško, naš slovenski raj in pa skoraj celo Notranjsko. Menda je še za trobico pravice na svetu tudi za Slovence? Ali naj bomo ravno baš mi žrtev laškega imperijalizma ? Skoro vsak narod je dobil nekaj zasluženega plačila za njegovo sodelovanje v vojni, za nas Slovence naj pa ostane le kazen, ker smo tudi pripomogli slavni ententi do sijajne zmage?
To roparstvo in atentat na slovenski narod ne bosta ostala nekaznovana. Obhajali bomo zopet dan sv. Ane in tedaj bo jugoslovanska armada s pomočjo njenih prijateljev navalila na sovražnika. — Kralj Matjaž sc že drami! — In tedaj bo tekla v potokih italijanskr kri' Bežali bodo kakor plahi zajci preko Krasa in nase sinje Goriške. Naši vrli bojevniki bodo pa zaorili ob Jadranu: "Buči, buči morje adnjansko —! Zdaj si zopet ti slovansko V
KLIC IZ STARE DOMOVINE.
Mr. Etbin Kristan, nedavno imenovani član narodnega predstavništva države S. H. S. je dobil od deželne vlade za Slovenijo, oddelek za socijalno skrb, sledeči oklic, namenjen ameriškim Slovencem, s prošnjo, da se objavi in podvzame primerna akcija.
Ta oklic je prejelo uredništvo našega lista od eksekutive J. R. Z. dne 17. t. m. in ga priobčuje danes s posebnim komentarjem.
• • t ' r b' • • • ,
Oklic se glasi:
Slovenskim rojakom v Ameriki i
Strahotne so posledice vojne pri najnedolžnejših žrtvah »vetov nega klanja., pri otrocih. Ka tisoče otrok je ostalo v slovenskih krajih brez roditeljev, na tisoče otrok je opešalo vsled nezadostne hrane tako, da je ogrožen njih obstanek, na tisoče je takih, katerih starsi žive v skrajni bodi, da jim ne morejo nabaviti niti najpotrebnejše obleke. Vsa ta armada nepreskrbljenih, zamorjenih .hirajočih otrok potrebuje izdatne pomoči. Kaše prebivalstvo živi v težkih gmotnih razmerah, novih bremen mu ni mogoče nalagati, naša mlada država živi v še popolnoma neurejenih finančnih in gospodarskih odnošajih in ne more tem najbolj bednim med bednimi pomagati tako, kakor bi bilo potrebno. Tuberkuloza, spolne bolezni in druge grozne posledice svetovne vojne bodo razredščile vrste naše mladine, ako ne pride pravočasna pomoč.	,
. Zato se obrača odsek za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo d0 vas, ameriški rojaki, ki ste bili toliko srečni, da niste bili tako ne-posredno prizadeti vsled vojnih dogodkov kakor mi, da nam priskočite na pomoč. Ako bi vam mogli prav nazorno naslikati bedo slo-venske osirotele ,bolne in sestradane dece, tedaj smo prepričani, da ne bi bilo med vami ni enega, ki ne bi daroval vsaj malenkosti za našo doraščajočo mladino. Če bi videli reke solz, ki jih potočijo revne slovenske matere, ker ne morejo pomagati svojemu najdražjemu bitju, bi se najtršemu omehčalo srce. Če bi videli "stanovanja", v katerih životari bodočnost našega naroda ,tedaj ne bi verjeli, da je to resnica, ampak da gledate v težkih sanjah brloge. Skratka, beda je neizmerna, izdatna pomoč nujna .drugače se ne izkoplje slovenski narod iz teh dni in ne postane krepak ud jugoslovanske države.
. Matere i žene! Predvsem se obračamo do vas, ki boste najglobo-keje dojmile nesrečo, žalost, okup svojih sester v domovini, ki morajo gledati, kako jim hira deca. Pridite nam na pomoč, nabirajte prispevke, da prebije naša deca najtežje dneve. Visoko število bolnih otrok imamo, toda v vsej Sloveniji eno samo otroško bolnišnico, ki ima komaj za 60 otrok prostora. Sirotišnic imamo nekaj toda sirot mnogo več, kakor je prostora v njih. Toda nobenega zavoda nimamo, kjer bi imeli varno zavetišče otroci od rojstva do šolske dobe, otroci, katerih stariše je uničila na katerikoli način vojna fu/ija. Matere in žene, zamislite se v usodo vseh teh nesrečnih otrok, pomislite kakšno življenje čaka to deco, če ne dobi pravočasne pomoči. In slovenski narod potrebuje krepkega zaroda, drugače se ne bo nikgdar mogel gospodarsko in kulturno tako dvigniti, da postane vreden član v družbi na/edov.
Ka delo torej, slovenski rojaki v Ameriki! Za najbolj človekoljubno delo gre. Pokažite, da Vam v tujini m zamrlo sočustvovanje za
brate in sestre v domovini.	, /
.	iV 1
Deželna vlada za Slovenijo oddelek za socijalno skrb
' Poverjenik
(podpis) Albin Prepeluh, X r.
Opomba uredništva:
g	.	/ w fr<i7 #
'Ttd^nji Oklic Deželne vlade iA Slovenijo nam kaže dovolj jasno, kako pomanjkanje in beda vlada sedaj v starem kraju, osobito med obžalovanja vrednimi nedolžnimi žrtvami svetovnega klanja — vojnimi sirotami. Trdno upamo, da bode ta klic naše tužne Slovenije omehčali marsikako, dosedaj zakrklo srce in da se bodo VSI ameriški Slovenci odzvali klicu domovine za pomoč v zadnji uri. Rešimo slovenske sirote pogina! V ' i- ,
Kakor se je že pred leti nas list potegoval za pomoč vojnim sirotam v domovini, tako bode zAčel sedaj ponovno pomožno akcijo. Vsled tega apeliramo v imenu nesrečnih sirot v domovini na vse naše naročnike in na vse člastvo K. S. K. J., da darujete kaj v to svrho. Prispevke pošiljajte na upravništvo 'Glasila K. S* K. Jednote', ki 'bode skrbelo zato, da pride denar na pravo mesto. Imena darovalcev bodo
sproti tiskana v listu.	—
. . 1 , : i
Neizmerno nas veseli, da smo s posredovanjem chikaškega Jugoslav Reliefa poslali 4 velike zaboje blaga za vojne sirote. Zaboji šo ibili naslovljeni na Deželno vlado v Ljubijani.Vrednost blaga in seznam istega sta bila izkazana v štev. 19 "Glasila" tekočega leta. Torej cenjeni rojaki in rojakinje! Idimo zopet na delo! Začnimo zopet po zoanem geslu: "Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje!"
Ko smo prejeli od eksekutive J. R. Z. gornji oklic, smo bili povsem razočarani. Vendar enkrat! Vendar enkrat, so prišli naši najhujši nasprotniki do spoznanja, da je imelo "Glasiilo" vedno prav s tem, da je zatrjevalo, kolika beda vlada v starem kraju. Svoječasno priobčeni članek "Kruh, ali politika", je pristaše J. R. Z. hudo zbo* da naj kaj prispevajo ža sklad v pomoč vojnim sirotam na Sloven-del, osobito pa še potem, ko smo priporočali ameriškim Slovencem, skem. In kaj je bil odgovor na to? Norčevali so se iz nas, da smo "kraljevaši", "monarhisti", ker se zavzemamo za sirolte v starem kraju. — Da ljudstvo zunaj ne potrebuje ne živeža, ne "cap", pač pa potrebuje legalne svobode?! Ne samo nas, ampak tudi vse one, ki so odobravali naše ideje in ideje S. N. Z. so naši nasprotniki neprestano blatili po listih in nas še blatijo celo s cirkularji. Zato, ker smo poslali nekaj zaibojev vojnim sirotam v domovino, smo dobili nečasten naslov " kištarji". V nekem listu smo nedavno čitali. da bodo dobili "kištarji" v priznanje in zahvalo dno starih, piskrov, namesto kakega višjega odlikovanja. Člane Zveze Jug. Žena-in Deklet v Chicagu in Clevelandu, ki fco poslale več zabojev blaga za sirote v domovini so nazivaii pristaši J. R. Z. s "kraljevaško bando" in "dvornimi go-bezdavkami". In zdaj? In zdaj? Zdaj se je pokazalo, kdo da je imel prav? Ali ne mi ? Gornji oklic nam je v popolno zadoščenje za yse prestane žalitve za naše samaritansko delo.
;	s - '	¥ * < f, - -*>.	' V	*
> Končno svetujemo še eksekntivi J. R. Z., da naj takoj odpošlje onih 60 tisoč dolarjev v pomoč bednim sirotam v domovino. Čemu držati denar v banki? Pomoč je zunaj sedaj najbolj nujna! $60,000 bo že nekaj izdalo in pripomoglo/' yf ,
Koncem konca pa apeliramo še na Vša glasila J. R. Z., tako tudi na slavno eksekutivo J. R. Z., DA NAJ ZA NAPREJ PRENEHAJO Z VEDSfM ZABAVLJANJEM NA "KIŠTARJE". Ako se boste I kištarjem" še naprej rogali in jih zasmehovali, boste s tem pljuvali sami sebi v skledo, ker obsojate samaritansko -delo v onem trenotku, ko sami prosite pomoči za bedne med 'bednimi.
Bodite u ver jeni, da je javnost v starem kraju o vsi ti vaši gonji napram "kištarjem", "monarhistom in kraljevašem" tukaj v Ameriki dobro poučena. Mr. Predovich, ki se mudi sedaj v Ljubljani in nadzoruje razdelitev "kišt" je vzel s saf>o celo kopico naših listov, iz katerih bodo lahko starokrajski listi marsikaj "pikantnega" posneli o "kištarjih' 'in "antikištarjih".
Še enkrat se bomo malo pomenili o "kistariji" ,to je tedaj, ko prejmemo od Deželne vlade v Ljuhtj&n? poročilo, da so bile one "kišt e" prejete; potem mislimo, da boste tudi Vi umolknili?---
Iv. Zormanove poezije.
Pred nami leži okusno vezana in lično tiskana kfijifcica z zlatim napisom: "Ivan Zorman: Poezije. *?, Zagledala je ta »knjižica ibe-li dan v ameriški slovenski metropoli, Clevelandu, Ohio.
Nihče ne sme zavidati naše a-ameriške "Ljulbljane", središča amerj&kih Slovencev, da nas je iz-nenadila s tem književnim darom, saj prihajajo tudi v naši 7foe-li' Ljubljani pesmi na svitlo. Ifc-slo je tekom zadnjih let pač nekaj produktov nanašam amer. slovenjem literarnem polju: razni koledarji, povesti, igre. brošure, opisi, itd.
Slovenski metropoli v Clevelandu, Ohio gre pa priznanje, zasluga in prvensrtvo, da nas je razočaralo z deli prvega ameriškega slovenskega pesnika, cleveland-skega domačina, rojaka Ivan Zor-mana.
Pesnik sam je poslal že pred tremi tedni uredništvu našega li-Ftta te svoje poezije s primerno prošnjo za oceno. Kako naj pa naredi urednik lista pravo oceno pesmi prvega ameriškega slovenskega pesnika? Tako delo je težavno; pravo oceno pesmi delajo le pesniki. Že v zadnji številki 'Glasila,' smo na kratko omenili o izdaji teh .poezij, ter priporočali ta književni dar v nakup sleherni a-meriški slovenski družini, vsem zavednimi rojakom, čitalnicam i. t. d. Ta knjižica naj bi bila vsem zgodovinskega pomena, ker je prva svoje vrste.
O Življenju našega nadebudnega clevelandskega slavčka ne vemo vseh podrobnosti. Znano je nam le, da je prišel v Ameriko šc kot mlad deček. Njegovi stariši, pred vsem pa njegov pokojni oče so skrbeli zato, da je imel njih I-van pravo domačo, ali slovensko vzgojo. Dasiravno v tujini, je že sprva rad čital dela znanih slo venskih pisateljev in pesnikov. To mu je dajalo glavno podlago, da se je tekom let sam izvežbal v svojem materinem jeziku do tako visoke stopinje, da je začel pesni kovati; saj ga je pa tudi pesniška muza žp pri rojstvu s tem talentom cbdarila .ker pravi star latinski pregovor: "poeta nasci-tur(pesnik ne narodi).*' '
Ivaif Zorman ni samo .pesnik ampak je tudi umetnik na klavirju, skladatelj, pevec in izboren govornik. Več svojih lepih pesmi je že uglasbil, katere so prvič culi elevelandski rojaki; prav zavi damo jrh zato. Ivan Zorman je pa tudi mojster v prebavi naših znanih narodnih pesmi na angleški jezik. "Hej Slovani" in Jadransko morje" smo že svoječasno priclbčili v našem listu. Culi smo da ima Mr. Zorman že okrog 30 znanih slovenskih pesmi prevedenih na angleški jezik. Nekatere so tako mojstrsko prevedene n. pr. "V mraku", da so skoraj lepše kot vizviruiku. Upamo, da nas ibo g. Zorman v krat'kem iznena-dil s svojo prvo zbirko slovenskih pesmi v angleškem prevodu. Prevajati pesmi v tuje jezike je celo težje, kot iste vstvarjati v izvirniku.
Prva izdaja njegovih slovenskih pesmi obsega 88 strani in je razdeljena v tri dele, skupaj z 63 pesmimi. Prvi del vsebuje pesmi o naravi in domovini.
Drugi del zavzema ljubim-ske pesmi, v tretjem delu pa najdemo več pesmi posvečenih raznim osebam. Med temi je gotovo najlepša zadnja, "Spomini na o-četa", polna hvaležnosti, spominov in ljubezni do pokojnega pesnikovega očeta.
Prve Zormanove kitice so posvečene Slovenski pesmi, v katerih omenja:
"Življenje si krasila mi. ' tam v dragi domovini,
zaklad prevzvišen srcu si ' v oddaljeni tujini, ■*.
Da bomo naše,, cen j.' čitatelje saj deloma sezaanili->z našim prvim ameriškim' ^pesnikom, bomo od časa do časa (priobčili na tem mestu bisere iz njegove zbirke.
Zdaj pa ponovno apeliramo na naše čitatelje t Sezite po tem duševnem zakladu! Zormanove poezije veljajo samo $1.25 s pošitni-no vred. Pošilja jih Ivan Zorman, 6119 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
Zahteve delavcev.
Slabega prijatelja si lahko pridobiš, tem težje pa istega oprostiš, ker gre nerad od tebe. j •
"Živir in pusti tudi drugim živeti," je lepo geslo za vse, iz-vžemŠi mesarjev hi pogrebnikoV.
(Spisal Dr. Frank Crane.)
Kar delavstvo zahteva je — demokracija, ne pa povišanje mezde. Tudi če se mu plačo poviša, ni s tem delavec do cela zadovoljen. V državah, kjer imajo delavci najboljše plače, je delavstvo najbolj uporno.. To ne znaČi krajših ur; to ni delo usmiljenja; to ni nika-ko povzdigovanje ali simpatija.
Nekteri delavci in njih vodje pravijo, da zahtevajo vse te stvari, pa v resnici istih ne razumejo, ker so prepovršni. Ako pogledate globoko v srce delavca, boste kmalu proriašli vse, kar delavec zahteva, to je — demokracija. Kaj je pravzaprav demokracija? To pomeni zahtevo delavca, da se ga smatra za človeško bitje. Delavec ne trpi, da bi se ga kupovalo in prodajalo kot blago, da bi se ž njim gospodarilo kot s suž -njem ali z žiVino.
Delavec vedno čuti in misli, da je človek (mož). Pri tej misli ga obdaja želja, da bi svoje lastno življenje in delavske razmere sam določal in urejeval. Delavci bi morali imeti pravico do izražanja Svojih naziranj, do izbiranja svojih tovarišev pri tvoritvi lastnih organizacij.
v" Vsi spori med delavstvom in gospodarji so nastajali po staroko-pitnem načelu, da je delavec, ki se ukvarja za vsakdanji obstanek, nekaj nižjega kakor pa bogatin, ki je podedoval' premoženje od svojih sorodnikov. To je strupena lisa angleškega razrednega sistema, bivšega nemškega, avstrijskega kajzerizma, in ameriških prevzetnih bogatinov.
Predsednik Wilson se je gled^ demokratiziranja delavske mase nedavno sledeče izrazil: "Namen vseh reform v tej važni zadevi mora biti splošna demokratizacija industrije,, vtemeljena na popolnem pripoznanju pravic onih,'ki delajo že to ali ono, in da se delavstvo udeležuje na združen način vsake določbe, ki se naravnost nanaša na "jegov dobrobit."
Naj se torej kapitalist in delavec vsedeta skupaj in pogovarjata o tej zadevi. Na ta način bo presekan vsak, še tako trd vozel socijalnih in ekonomskih razmer. Prenehajte s takožvanim razrednim biznesom. Prenehajte črtiti delavce zato, ker so delavci! Nc preklinjajte jih t Ne sovražite in ne zaničujte jih! Zaupajte v može!
Po telesu smo vsi enaki; to naj bo glavno geslo. Vsak človek hoče veljati za človeka.
Ne preziraj nikogar. Jenjaj s priganjanjem. Ravnaj z delavcem pravično; bližaj se mu prijazno, spoštuj ga !
Nič bolj ne žali pristnega Ame-rikanca, kakor če posluša ka gospodarja, ko zabavlja čez delavce, da so ostudni, bedasti in trmoglavi. Tako tudi ni lepo, če delavski agitator predbaeiva gospodarju tiranijo, krivico in natolcevanje. Niti prva, niti druga stvar ni na mestu.
Seveda se dobijo seT>ičneži In tr-moglavci v vseh panogah življenja ; v pisarni ravnatelja in v delavnici : vendar je pa vsak povprečni mož razsoden, da ne goljufa in da ne strahuje drugega. Enakopravnost za vse je njegova želja.
Treba je torej ljudstvu zaupati, če ne, boš težko izhajal. Ljudstvo je dandanes razsodno.
Ponavljam torej še enkrat, da niso "pogoji" in "ekonomski sistemi" povzročitelji razdora, ampak sumnfičenje, razredno sovraštvo, jeza, pesimizem in sila one grde lastnosti, ki vam delajo v vaših prsih neprilike.
Povišanje plače poštnim uslužbencem.
Počenši s 1. julijem t. 1. bodo dobivali vsi poštni klerki in pi-smonoše .$100.00 poboljška letne plače. Uslužbenci pa niso samo s $100.00 zadovoljni, vsled česar bodo zahtevali večji priboljšek. V Chicagu je 2408 'klerkov in 2201 pismonoš. Dosedaj so bili iplača-ni od $1000 do $1400 na leto po službenih razredih. Sku-pno povišanje bo znašalo letno $460.900.
Nemci se selijo v Južno Ameriko.
"La Epoca" vladni organ ar-Sgentinske vlade v Buenos Aires, javlja, da je dospel tja parnik "Gelria" s posdbno nemško komisijo.
Namen te komisije je izposlo-vati pri vladi dovoljenje za izselitev 5 miljonov Nemcev v rodovitne in bogate kraje Argentinije.

<mjop<m»oogo»oi>.............
. k	^^^ 4 *--4
K. S, K. Jednota i
Uatanovljeaa ▼ Jolietu, HL, dne 2. aprila 18»4. IDk«rporirana v Jolietn, drtavi Ulinoia, dne 12. januarja, 1898. QLAVH1 URAD: JOLIET, tt.t. Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. julija 1919 skupna izplačana podpora $1,677,494.37.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Selmeller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: Joseph 8it*r, 607 N. Hickory St.
II.	podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. 3 avni tajnik: Joaip Zalar, 1004 N. Chicago St., Jolkt, Hto.tt^ti' Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St.. Joliet, II). l)uhovni vodja: Rev. Franeia J. Aibe, 620—10 St.,* Wankegan. 111. Pooblaščenec: Ralph P. Kompare, 9206 Commercial Ave.. So. CMeago, TO. Vrhovni adravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, III. '
NADZORNI ODBOR: Joaip Dunda, 704 North Ravnor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostain&ek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia. Minn John Mravintz, 1107 Haalage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wia.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaeonda, Mont. Oeo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, I1L
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Ruaa, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK ''GLASILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. VBa pisma in denarne zadeve, tikajoče ae Jednote naj ae pošiliajo ha klavnega tajnika J08IP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, II L, dopis«; društvene raJuia naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. a K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, EL
žje na mestu in šli domov: Tako sem jo tudi jaz primahal iz Rusije domov, novembra lanskega leta. Hvala Bogu. da sem se vrnil še živ in pa zdrav.
l/e to je škoda, da sem zgubi1 štiri najboljša leta, Popustiti sem moral šolo in iti v Vojsko v strel ski jarek in se skrivati kc: kri pod zemljo. No sedaj smo pa ž? doma.
Iz Rečice jih pogrešajo okol deset fantov in mož. Za osem s^ že ve, da se nikoli ve? ne povrnejo k svojim dragim.
Naša mama so pa do sedaj ae vedno zdravi. Ravno tako je zdra va tudi Tonea.
No pa tudi oni ki so bili dom t so morali dosti pretrpeti radi pomanjkanja živeža in drugih stvari. Sedaj pa upamo, da se bo kmalu obrnilo na bolje. Naj poveir samo za primer kakšna draginja je bila pri nas. Eno kilo slanini je stalo 80 kron (osemdeset kron) en klobuk pa je stal 300 kron in še le bolj slab. Seveda nekateri oderuhi in lakomneži. ki so imeli kaj v rokah po fi napra
^Gornja dva pisma je dobila ro-aakiAja Ivana Vrtačnik v Bridire-ville, Pa.
Mrs Vertačnik je nečakinja pokojnega slovenskega župnika Josip Zalokar. ki je dolgo vreto let pastiroval v Bridgeville, Pa.
Urednik našega lista je prejel dne 11. julija od svojega, v Ljub-ljani živečega brata zopet sledeče
pismo:
Ljubljana, dne 33. junija 19i$.
Dragi Ivan:—
Tvojo, težko pričakovano kartico od 3. aprila sem prejel dne
maja, katero sem nestrpno pričakoval. Veseli me, dasi še zdrav in žiy. kakor tudi tvoja družina, brat in sestra. Enako je hvala Bogu tudi pri nas.
Jaz nisem bil pred vojno nikdar tako zdrav, kot sem bil med yojno; ime! sem preje neprilike z želodcem vsled preobilne hrane; a med vojno mi je pa vsa Želodčna bolezen prešla, ker glad je najboljši zdravnik za želodec, veli star pregovor.
Pri nas v Ljubljani in po deže-vili lepe denarce, med tem kd ROjH je lansko leto hudo razsajala revni ljudje strada^.. Kmalu boitakozvana "španska'' bolezen boljše in čez par let gotovo še | (prj nas v Ameriki tudi .Žal da še
bolje kot je bilo pred vojsko. Ta- J t ...... -	......
krat pa se povrnite tudi Vi v ljubo domovino avobodRo Jugosla-
Pisma iz stere domovine.
Sodražica 8. jun. 1019.
Predragi moj sin inhči!
Čudo se je zgodilo. —Bog mi je dal dočakati največjo milost na tem revnem svetu. Izpolnila se mi je moja vroča želja, da sem še vendar prejela poročilo od Vas dragi otroci. Ravno danes, na Binkoštno nedeljo opoldne sem namreč prejela pismo od Tebe dragi moj sin in od Mice.
Da bi še jaz to dočakala —, sem bila popolnoma prekrižala in s to skrbjo ki ni bila majhna, sem menila^ da bom legla v grob.
Brli so grozno žalostni čaai, do-1
— Rev J. Plaznik, župnik v So. Chicagi je prfcjel od svojcev v stari domovini sledeče pismo:
Dragi: — Po dolgih treh letih in treh mesecih v teh žalostnih časih Ti »poročamo žalostne novice. Težko sem pričakovala od Tebe pžftfca, katerega sem spreje la Z velikim veseljem. Pismo jc bilo naslovljeno tla mater in vprašal ^ koga bos našel pri življenju. Zalibog, nisi našel starišev. Sedem mesecev že počivajo pod f-ruo zemljo, v jeseni/novembra meseca je tuliaj razsajala tako huda bolezen, da bi kmalu ne ni-šel ndbenega Živega. Vsi smo bili bolni in ležali. Oče in mati sta umrla v enem tednu. Mati so u-mrli 21. novembra, oče pa 27. Tako mi je hudo, da Ti ne morem opisati. Sama sem bila bolna, b-troci-sd bili bolni, oče pa so upili cele rtoči, ker niso mogli spat, mati pa so v drugem koncu hiše umirali. Prečula sem cele noči, pa mrzlo je bilo. Svetlobe ni bilo nobene; kmalu bi bilo treba s trskami sVetiti pri mrliču, ko ni bilo dobiti ne petroleja ne sveče. Celo zimo je bila bolezen v hiši. Starejši fant hi mi bil kmalu umrl. Oče so bili že dve leti taki, da niso mogli ne hoditi, ne delati, ker
roo in isto novico iz starega kraja kar dvakrat na eni strani napihnili. To je foilo tudi naporno uredniško delo, kaj ne?—Pozdravljeni!—
Št. Jurju pod Kumom, ali pri nas vi jo kjer ne bo gospodaril več neboma je umrlo na Vrhu. pri eni V<»mp/» in tip \fAfl'/.ir	nmi družini 5 oseb. (Menda pri
Tvoj
Kron. Za to ceno se lahko kupi kolikor kdo hoče. Kdo pa kupi, to je drugo vprašanje. Poželjivo se Tebe Ivana in otroke in I4*o. obračajo oči revnega bednega i Zemljana po nakupičenih trgov j skih sladišČih moke in koruze a nima druzega od tega. kot da mu ostane le poželjenje .Bogati voj-j ni dobičkarji in trgovci, samo ti; imajo in uživajo te dobrote
hujše!). Umrlo je veliko ljudi; . _	____,___
Ljubljani od 30 do 40 na dan. vji5m ie desna noga pod kolenom
ftt T«.;« v.-----• skoro odgnila. Mati so bili vedno
pri zdravju. Ko so zboleli, so v enem tednu umrli. Vsi sipo prej zboleli, kakor mati. Ko so zboleli,
Nemec in ne Madžar.
Prosim kmalu kaj odpišite ka-jjeraču.) ko se imate tam.	^ j jaz sern><i potoni g Kunca fezjso kar spat začeli. Očeta so prišli
Srčno pozdravlja cela družina j£vic.0 piFfl] zadn -if bolj ob§irno j obhajat, mater so pa samo v sve-
pismo dne 28. maja, potem ko so i t6 oljc dejali. Mašuj zanje, ker mati tistim potom dobili prvoijaz ne m<>rem za mašo dati; bom •vest od tebe. Od danes naprej pa;že	*>om mogla,
upam. da bo zveza ugodnejša. "T	--
vdani in hvaležni brat Joško Zalokar. Z Bogom!
•Ldine so slabe ; živeža ni zra-j-Kakor sem čital v "Sovene.u''"ho ist)o	v vo.iskincm ča-1
jemal pisemsko pošto ekspmsni Is1?' Moi,a i* 6 kr°n kila. sla-
CHICAŠKI SLOVENCI!
V nedeljo 3. avgusta 1919 se vrši v Willow Springs, IU., IZLET in VELIK JUGOSLOVANSKI DAK
katerega priredi Podružnica ' Wodrow Wilaon" št. 7 S. N. Z. ckupaj z Zvezo Jugoslovanskih žena in Deklet, Chicago, IU.
Izletniki se bodo odpeljali na avtomobilih ob 9. uri dopoldne v Willow Springs. 111. Zbirališče na vogalu S. Lincoln St. in W. 22nd Place.
Tam se bode pekel janec po jugoslovanski šegi, Vršile se bodo razde zabave. Nastopili bodo odlični govorniki in govornice. Ču-la se bode jugoslovanska pesem in godba.
Kdor bi ne hotel i'i z avtomobilom, se pelje tja lahko tudi s karo (Joliet karo).
Tiket za osebo stane $2.50, v kar je všteta vožnja tja in nazaj, janec, pijača in zabava.
Tiketi se dobivajo: Vsaki večer v Mladeniškem Klubu na 1823 W. 22. St.; pri predsedniku Mr. Že-franu na 2313 S. Lincoln St.; pri Tajniku. Mr. Kušarju. 2058 W 23 Stret.
Rojaki, priglasite se takoj, da bode mogoče poskrbeti dovolj avtomobilov za vse udeležence. Zadnji dan priglasitve je do 31. julija. — K obilni udeležbi vabi Podružnica '' Woodrow Wilson" itev. 7.
Bled, 14. jun. 1919.
Draga mi sestra! Pred par meseci Mesa si ne moremo tudi nikdar pismo, o katerem privoščiti ker 1 kg. stane 14 do Prejela ali ne, ker še nismo d<xhi-|no u~ 16 Kron. Kave, sladkorja in dru- H nobenega odgovora. No pa pi-
gih tacih reci, pa sploh že več nc smo je bilo poslano po takih o- •	del "za tvoT"nde,ati' klavci pa hočejo 6
poznamo; ne pride več od niko- vinkih. da je gotovo precej dolgo I,	J a*[v^kron na dan. 60 kron stanejo čiž-
der. Ko bi ne bil dal dobri Bog .potovalo.	^ V " ,Ct,h ?e Xehko	, ..
še poljskih pridelkov, smelo tr	|	I
dim, da bi od gladu vsi pomrli. S z Ameriko in tako npam. da Vasi	^T^bTat" De^
tein se revna nrpzivlismo wm bo to pismo gotovo našlo pri naj- !•,,.'	. ' ,
tra.!	. »j vlak, ki vozi dnevno med Bnkare-1nint kron,vvino 16 kron Hter.
ieci rem.. Ti pisal litom 6ez Ljuhljano-.'-direktno	ni ^tlo nič lansko leto.
n ne vem ali si gajpariz 0d nafJ do Pariza rabi r3v. j Prašiči so mi vsi preč prišli. Od
moža nisem čula ničesar štiri leta.
laz bi bil že lansko leto pi-alf Sama sem z otro(''L ,Saroa ne
Razne vesti.
jmi '^najmlajšega- otroka, oble-
tein se revno preživljamo, \^sajbo to pismo gotov j toliko da živimo na svc4u.	boljšem
Letos nam pa polje slabo kaže; j kot smo
am vrniti * ^ dobmi..Sto goldinarjev J vel^a toliko, .kakor v^sib deset
ba i, prelivanje krvi nedolz- j vedno je hn dež in mraz Dalies še precej hudo poznajo p*^*e^I niii za to da bi se ohranili t^am.\^ejemo 8.	80 ve?ina vojske, katere Vam ne mislim na- ^jf
1 rctah smo jih tudi mi akoravno i jive prazne (li še priih j^ri>za
iT-:* i.	•. ' •	i •	n a %
:udi mi doniA,	Z.Tui. vT^Tp'	»»	P«	mi J1"« *
vnly al	iMA tM /1 nni t •/!« a
j' ' _ mada nenrh'j
sem premenil svoje stanovanje J S težko šila sem dobil ne
tančneje opisovati, ker se Vam . .
gotovo znane po časopisju.	> i •
Omeni™ naj le par stv,ri ' ! <** kolodvora m wer.ji pol «0-
Tu vlada še vedno «16 ..hu.l.r?0T«W .VemljI' ^ draginja C-e tudi .se «d»j	»
lahko dobijo stvari, na katere ~mc že skoraj pozabilit da eHi-tirajo
v trpljenju, v solzah v pomanj- ^ ir zwnlje s ^nhm
kanju, kar je se zdai žalostna po- Lledamo v ,hodoi,nost> AUo nas sledica teh groznih časov: občuti- Bo? še R ten] kaznuj, je nagft u_ • mo se dovolj m kakor kažejo zna-lsoda žalostna menja jih bomo še dolgo prerlf-j g |em kratkim pororiijom skIe. sali. Ne bom am razlagala v*. ?sm0 in im dobr -dolgo m široko kaj smo vse zamo-!?eta v nebesih> naj nas ne zapu£t^ gli hudega pretrpeti; bom ze ' prihodnjih pismih poročala, zrla le v kratkih vrstah.
Živi in zdravi smo vsi; družina jzdravov. tudi Pavli 'in Ludviku! vi Lahi, ki-so nam vzeli Trst in £a *edai v Ljubljani gotovo za naša šteje sedaj deset g^av. ako je mogoče sporočile naše le-'Goriško, skoraj vso Notranjsko	lrot Pa pred^vojno. \
France in Franca, pet njih otrok. Jpe pozdrave, ker mi Se zdaj ne ve- Reko so uaai oropali slovensko . BrAt Tone je Še sedaj v Železni' Angela in Korle ki .je vedno pri mo v katerem kraju sta se na e in Lstro, tako, da ne moremo do- Kaplji Ua Koroškem že od Božiča,
živ in j lil® kot kme.a. Želimo jinia obilo, bi,i potrebnega blaga čez mor je j kakosj sem «ti zadnjič poročal.,; Treb-jSre^e jn blagoslova. Bog Vas , iz tujih držav.	, Skoraj bo minulo že 5. let,., od-
rekel. 4a Imam dosti žita doma Tako so (cenzurirano: nami de-
____, . t .. .« Trf1/" W v tem vojskinem času). Kana neki e^sti blizu Južne- , - v\ y	, v.-
'dar nam je doma zmanjkalo živeža, smo dohile samo po dve kili na mc&ec. V jeseni smo mogli pa (cenzurirano: skrit, č« ne so pr<
nas m jaz. Tudi Jož« je zdrav, sedaj je kaplan v
France jc ru-j vge pa kmalu znprt pišite. Z Bogonf Vaša mati.
Ivana Sfuoiea, in družina.
Oomje pi; mo nam .ie poslala ha in zaslužka
njem na Dolenjskem, bil pozvan k vojakom, kjer je o- i stal dve leti in sedem mesecev, j Bil je na raznih bojiščih, a ven dar je odnesel zdravo . kožo. h t močno oslabljen in se-tradan je
Tudi Korle je moral obleči voja Mrs Marija Toleni, v Tioga, Wis. ško suknjo, pa je vsled naporne i Prejel ga je njen brat Leopold ga dela oslabel, da je bil kmalu j Stupica. dne 9. t. m. oddan v bolnico, tarn ostal do*-J v tem značilnem pismu 10 prod go časa. potem pa kot vojni mva vsem izraženi veseli i/i srčni ob-hd odpuščen začasno domov, kjer | gutki ^krbne> i;er dobre in verne
matere v starem i^raju, ko je prejela iz Amerike od svojih otrok po dolgem, dolgem čakanju raz-
Tu v Ljubljani je taka stiska-^ ^ tiNt0 žito in j.:rompir. za stanovanja, da si še militi ne pa ^	^me imel,
mores,, Veliko železničarjev. . Vt^ mu ga .^en^riranr.: vzeli.
tako dela^i z nami^ hi tako "še sMaj, /cenzurirartoV delajo V,- ker nimamo,rtrbž. ker so jih nam (ceai-znritaito^rvzeli i« pobili.) " Z" ^ Hedt| na ni pa še ne dajo podpore. Tako (cenz*: delajo z nami>, ker ni nobene postave več. Zadnjič sem Šla pEosit za podporo v
HP	_	Krško (venz.: pa me je ven na-
Upamo, da se razmere kmalu o-j kar sc je pričel ta krvavi ples. po; gnal, je bil kar divji), je rekel, brnejo na bolje. Tako, da bo tu-, vsej Evropi. In če bi Amerika ne kaj, pa hodim gledat. Osem meše-di za Vas, ko se vrnete nazaj v stopila v akcijo, bi mogoče tra- j cev mi niso-ničesar dali; V tem ljubljeno domovino Jugoslavijo, jalo še sedaj pobijanje in ropanje. Času bi mi morali dati blizu tisoč kjer boste našli gotovo dosti kru-jna eni strani, na drugi pa izobi-: goldinarjev. Tega je kriv (cenz.
;lje v uživanju ter v vo.ini dobič-
Obktnica velike bitke.
Dne 18. julija t. 1. je minilo ravno leto dni. ko se je pričela na Francoskem vroča bitka za končanje vojne. Tedaj je francoski general For h vprizoril svoj dolgo časa nameravani napad na Nemce na zapadni strani reke Marne. Dne 18. julija Hindenburgova armada nepričakovano napadena z glavne strani. En sam dan so zavezniki zasedli nad 20 od Nemeev okupiranih vasi; tedaj so se oso-bito Amerikanci hrabro borili.
Velika nemška ofenziva na 65 milj dolgi fronti od Chateau Thierry do Main de Massiges je bila v polnem tiru 3 dni zaporedno. Tedaj je vrhovni armadni poveljnik zaveznikov prišel na idejo, da je!najugodnejša prilika za protinapad. Zavezniki so s tem protinapadom Nemce t»ko oslabili, da si niso mogli več pomagati, ali braniti. Prisiljeni so bili vedno do večjega umikanja dokler ni napočil dan 11, novembra (dan premirja), ki je končal 51 in pol mesecev trajajočo svetovno vojno. ^
Zato se Vam ni treba dolgo o-! kari ji na račun revnih in zatira-
bptavljati v tujini.
nih. Čeprav nisem bil v strelskih
Kako pa je kaj z družino? Ali j jarkih, vendar scin moral za časa jc zdrava f Kaj pa Ivan počne' i vojne dosti strahu pretrpeti, ker Upam da ste Vsi pri najboljšem sem opravljal pri železniškem vo-j
se nahaja tudi sedaj. Ako bi šf trajal ta strašni boj, bi še oba. France in Korle branila našo "domovino" to je prejšno krivičn-Avstrijo.
Prišlo je drugače, hvala Bog-in tako je prav. Ne vemo kaj še pride. Italijana imamo takorekoč pred durmi. Rakek je njegov, tam stoji italijanska armada, ter lahko brez zaprek vkoraka v nar.e kraje. Naša prihodnost je še močno temna. Bog ve, mi ne. kaj š^ pride. Vse težave sem vsaj za
zdravju.
veseljivo pismo.
Bled.,
Draga mi sestra! Po dobi štirih dolgih let Te zopet enkrat — prav lepo pozdravim. ,
V tem času kakor ve$ se je mno-
jaškem oddelku službo do skraj-
Prosim sporoči Lizi da nam polnosti. Počitka ni bilo nikdar, ne šlje svoj naslov, ker ne vemo kje!doma, ne zunaj in vse to še pri
se nahajajo in ji tako ne moremo tf-labi in nezadostni hrani, pisati in naj vsled tega nikar ncj. Prehranjevalne razmere so se zameri.	slabšale od dne do dne, tako, da
Mi se imamo hvala Bogu "e do- so nam v poletju 1918 honoriraH
go reči spremenilo, dosti novega srno doživeli, pa tudi mnogo w pnue. v sr	,r.u	j dej?a prestali. Po zimi leta 1915
hip pozabila. Letošnji Bmkostml * *	.	T , .
prazniki so bili res veseli, ker
prve mesece je moral Janez koj za njim. pa tudi jaz obleči voja-
sem dobila od Vas poročilo, da ste L, J . . ,	. , „ . , J
." . . , . V j	sko suknjo. Janez je bu se istega
vsi 7i vi in zdravi m da se vam .	.	r, ..... , ..,
X.1V1 III £111 a	,jea rnnjeil v GallClJt v tx>jiii -
jeseni so ga pa
z
poslali
, ; domov kot invalida, kajti rana ViL ž katero ie doljil v kolenu sc je po-
• i i ; ranjen v ni godilo v tem času vojske «,»l jRllsj y
bo: Hvala Bogu.
Da Vam še poročam to, da	_	____________ ^
da po vsej Evropi neznosna <lrn- (z<iravi]a.	roke pa v komol-
jfinja z živili posebno z obleko in;pu ni mo?el	pregibati. Jaz
obuvalom. To je nepopisno pa >c gern pa potem ves čas ua vedno gre cena kvišku. Seveda 'fPont| namreč v bojih z Rusi in kje naj vzame revni, da si pripra- |Rumiinj t0ti^0 ^asa, dokler z Ru-vi vsaj potrebno, okleko.	jmunijo niso sklenili miru. V tem
Ljudje si krpajo; vsakovrstne; ('asu je bil sklen ien mir tudi r
Rurijo in naš polk so poslali tja delat red. Tako sem tudi jaz prišel na Rusko, kjer sem ostal do časa. ko so^fekli vsi avstriiski vojaki kot en mož. 'Ne bomo se borili več za nemško korist in si jem* i sami sebi svobodo. Dosti je! 'Vsi so popustili topove in drugo oro-
stare cape so spet prišle na dan, ki sedaj namestu je jo novo drago blago. Istotako je z živili. Lahko bi se sedaj kupilo: koruzo in belo moko saj je prišla »z Amerike, ali kdo jo bo pa kupil.
Stane 1 klg. koruze tri Krone, ali 1 klg. bele moke pet do še?'
sti dobro in smo tudi zdravi. . Janez se še vedno ženi. Pravi, d r je sedaj še vse predrago, in da' bi ga vse preveč stalo. Menda se bo joozneje oženil, ko se urede razmere in bodo padle cene, da ga ne bo »toliko stalo. Menda se bo pozneje oženil, do se
karte za moko in sicer za moko iz
tvoj prijatelj. . .1 eaj <;'e moral iti iz fare,_ če ne bi ga bili ubili, ker je toliko fantov in mož /eeiiz.: spravil v voisko.)
Groba sta skupaj. Rada bi dala napraviti križ, pa ie v>e predrago. Plačala sem 12 goldinarjev. da jih je ogrnil z va-žami.
Naznanjam Ti tudi. da imam hlapca, 17 letnega fanta. Sama nc morem biti. Tukaj je vse polno tatov, ki kradejo živino in vse. kar morejo dobiti. Lansko leto so ftii pokradli krompir in fižol. T
koruznih storže v, katero še hra-j^ r(W° nim za. spomin. >
Pristojbina za razne obrtne koncesije v Chicaofu. s
Chikaški gostilničarji, ki prodajajo od 1. julija dalje samo laško pivo "near ibeer" in druge neepojne pijače si bodo zanaprej prihranili $1000. — na leto, ker jim ni treba plačevati nobene pristojbine za "license". To u-dobnost jim jc izposloval občinski svetovalec A. J. Cermak.
PaČ bodo pa -morali zanaprej plačevati večjo pristojbino lastniki sladolednih parlorjev (Ice Cream Parlors in sicer od $5.— do $500—, po velikosti lokala, ali številu sedežev.
Restavraterji in kavarnarji bo.
i Brunku. so ubili tistega bogatega,'J0 niora,li P1**«^ najmanj &&
^^ ' ad^	nn\-lr« no l^tn mif/\m o	_ n
urede razmere in bodo pad'e ce-i potom tihotapcev iz Hrvatsko-O-ne, da ga ne bo toliko stalo.
Jaz pa še ne vem^kam se bom!čez noč. Lansko leto je bila na ta obrnil, če tudi premišljujem in I način dobljena moka po 18 do 24
Listnica uredništva.
Urednikom "O. N." — Pa se
- Bele moke .smo dobili (če je pač došla) pol klg za osebo na mesec; drugi mlevski izdelki so bili: koruzna moka,, ali pa jeAnenova. Bela moka sc je pač tudi dobila
ko-O- res jako zanimate za naš list, ker grške; a pri tej je cena rasla kar živite imortia v domišljiji, da je
"G. X." ioo prooenten? Ali ste morda kratkovidni? Ali imate v
premišljujem, vendar se ne mo-|l kilogram. Jaz <em hva'a Begu |x^tvYorku krajše ®vnilo? Ali se rem za nobeno stvar odločiti. Te- večkrat dobil kaj bele in ajdove de)R morda pri vas prva strah in mu je predvsem vzrok pomatijka- .moke doma pri materi, enako tu-j jj. (cJ|P1cna) J<ar sama? Premeri-nje sredstev, ker še toliko mraanljdi nekai fižo^. dm?ače bi -eveda smo natančno Va5o št. 166
j res :ležko izhajal. Fižol se .je pro- smo na§]j 22 . kolon uredniškega |do veljali prihodnjo pomlad že : dajalo na kmetih po 10—12 K Jd
da bi si mogel, kupiti obleko Ne zameri moji slabi pisavi, ker
davka na leto, oziroma $5, — za vsak sedež; hotelirja $2.— za vsako sebo; detektivske agencije $500.— ; privatni detektivi pa $25. —
Mestna blagajna bo skušala na ta način nadomestiti $6.500,000 primanjkljaja, nastalega vsled razveljavc gostilniških koncesij.
, , Črevlji bodo dražji.
Kdor ima denar na razpolago, naj se že sedaj preskrbi z več pari obuvala, kajti -boljši čevlji bo-
/oincii uiuji aiaui pisavi, Kei i *	---- *	s	v
pišem zvečer pri slabi lu<-i kajti i1«- A ("e.te ie- p:'cm sreča! oroz-
podnevi nimam časa. ker* imamo vedno dosti dela.
Prosim, sprejmi iskrene pozdrave za vso driižino, predvsem pa zate in za soproga od Tvojega zvestega brata.
Jtftipa.
Prosim odgovor!
Z Bogom.
Naslov: vas Rečica pošta Bled brat H. Slovenija, Jugoslavija.
nik ko si stvar neseL je imel pr$-
materijala, 30 kolon pa ponatisnjenega, vpošdevši sliko na prvi fl.rarti in' vse oglase. V naši štev
vico blago vzeti, ker. je bilo vsa-j 27. je bilo 193 palcev nredniške-
ko trgovanje prepovedano
Producent je moral oddati živila le zato postavljenim žitnim ko* misarjem, ki so potem vso stvar spravljali med kozumente po številu družine pripadajoča živila, Z iskrenim pozdravom, tvoj
Josip.
ga materijala. a'li deset kolon, več ga nismo mogli priobčiti radi dolgega uradnega-naznanila.
IČaj l)a z Vašimi slavnimi citati in aforizmi ? Xli niste iste že pred par leti enkrat ponatisnili v abecednem, redu? Poglejte nazaj stare letnike! Ako Vam je šla vča» gih ob ponedeljkih trda, «te fra inozemstvo.
$35. Vrsta črevljev, ki se danes prodaja po $8 bo veljala drugo leto od $20 do $25.
:Tako je poročal te dni na neki razstavi v Chicagu se mudeči Frank B. King, predsednik zveze potnikov za prodajo oibuval.
Črevlji bodo vsled tega dražji, ker primanjkuje surovin (usnja); dalje vsled povišane plače delav-eem po tovarnah, krajših ur in vsled velikega izvoza obuvala v

BouttviMM v PBiiktm-


Mesec a maja t. 1. je prišel na Ogrskem do vlade ^boljševizem. Xa konja ga je spravil grof Ka-roly Mihael, takratni ministrski predsednik ogrske republike, in sicer namenoma. Hotel je na vsaki način rešiti enotnost Ogrske in ker je spoznal, da se mu po diplo-matifni poti ne posredi, se je po-slnžil strašila (za entento) — boljševizma, misleč, ko bo enten-ta videla na Ogrskem boljševizem, bo takoj pripoenala njeno integriteto, samo da se zajezi pot ~ boljševizmu. Zakaj neki je želel K6roly int'#riteto? Morebiti, ker je domoljuben? Je li zavrela y njem nekdanja nacijonalno ple-menitaška kri? Morda tudi, todn glavni nagib te akcije je bila njegova brezmejna ' častihlepnost. Nacijonalei so ga namreč začasa vojne in še po polomu grozno preganjali kot 44veleizdajnika". Kot
takemu so mu očitno grozili v zbornici, da ga ustrelijo (malo
lupljani/ — ta Tkalec je. po polomu, s puško branji posestva ju-dov in grofbv, da jih niso vojaki oropali. Ttga mu gotovo nihče ne zameri. Ampak njegova grozodejstva, Iti jih je uganjal v Med-jhnurju in Prekmurju s svojimi mornarji, so zverinska. Streljal, ropal in ua različn? druge načine je mučil nedolžne. Naravnost u-biti so ga hoteli, posebno še, kol je izgnal Jugoslovane iz Prek J murja; glavni organfeator proti org&niazcije je bil on, za kar -ga je vice-župan komitata Zala i-| menoval 'zvezdo OgnAe'. Po odhodu vladnega komisarja dr. < b bala iz Jkf. Sobote je bila tal "zvezda" imenovana za "političnega poverjenika za Slovensko krajino." r ■ Madžarski nacionalec Tkalec je postal pozneje boljševik; ropati se je naučil v Medmurju; da |bi pa 'ludi na zunaj pokazal svoj boljševiški duh, se je začel česati po boljševi&ko, to je, pustil si
prav ne upošteva, si po na drugi način. "PrieJo*
je rasti kar najdaljše lase in jih počesal na levo stran glave (de-pred revolucijo). Da bi dokazal sne sftrani se boljševiki bojijo.) nacijonalnim plemenitašem in so-j Vzel je ("vse naše") avtomo-cijalnim demokratom, da ni izdajalec, kakor so ga nazivali, in si pridobjj ime rešitelja domovine, se je potegnil za integriteto dežele in predal državo boljftevi-kom. Čast si je hotel ohraniti, — pa jo je zgubil — jn z njo zapravil blagostanje Ogrske za mnoga stoletja, če ni ubil samostojnosti Ogrske sploh.
V slovenskem Prekmurju je boljše viški prevrat začetkoma slabo vplival, potem pa vedno večje veselje budil med ljudstvom. Zakaj? So se ' mogoče Prekmurci boljševizma radovali ? Nikakor. Veselili so se le, ko so videli, da manjšina madžarov, ki se prej tli hotela izjaviti za Jugoslavijo, sedaj čaka od nje rešitev izpod boljševiških verig. Kako se je razširilo srce 44 Jugoslovanom'* (tako imenujejo Prekmuree jugoslovanskega mišljenja), ko so slišali tiste, ki so ne hujskanje odvetnika dr. Ciffraka in judov stirali Juri-šičevo posadko iz Murske Sobote, takole {fovoriti: 4 4 Bog prinesi Jugoslovane, vse njim damo kar i--mamo!"	4 \
Boljševizem je v tem oziru koristil Prekmucem. Zbudil je .v njih narodno zavest. Skoro nobena odredba boljševiske vlade se "ni v Prekmurju izvedla, Prekmurci so raje trpeli preganjanje, kakor da »bi ustanovili po občinah direktorije. Najpoglavitncjše u-prave boljševiške vlade — delavski sovjet — ne poznamo v Prekmurju. Boljševiških načel se je ljudstvo branilo z vsemi silami. Teprti so naše ljudi, jih zapirali, preganjali in streljali.
Ljudstvo vse pretrpi, a boljševizma noče sprejeti. Madžarsko vojaštvo, ki je držalo iti drži Prekmurje zasedeno, je boljševi-Ško, — boljševiki so tudi nekateri madžaroni (do 20 jih je), katere imenoma poznamo ,a kljub temu je ljudstvo ostalo nedotaknjeno.
Najlepši dokaz tega je dvoje dejstev:
1. ",Novine\ katere so boljševiki, začeli izdajati, je ljudstvo odločno zavrnilo, čeravno so mu grozili. "Ni nam jih" ;treba, ni nam jih .treba," je ljudstvo vedno odgovarjalo. Značilno je, da je tednik ("Novine") imel za časa vojne 6200 naročnikov, sedaj pod boljševiki pa samo 38. Grofi in ju-dje so nametali skupaj velikanske zneske v denarju za narodno stražo proti "boljševfkom" (tako so imenovali z bojišč se vračajoče vojake, ki so tuintam j ude pregnali) in proti Jugoslovanom. S tem denarjem so tiskali 4Novine'; seveda na našem papirju in naših strojih, katere so zaplenili brez odškodnine — ter jih delili gra-^ tis.
Pa niti to ni pomagalo. Naše ljudstvo tako sovraži boljševi zem, da teh "Novin" sploh po gledalo ni, ampak na košeke trgalo. Kamor so prišle za razdelitev, so ostale; kajti po nje ni prišel niljČe.
Da boljševizem Jiima v Prekmurju nobenih pristašev, priča nadalje vstaja proti boljše vikom. Zgodovina te" vstaje je sledeča: (W.v.ki zloglasni učitelj in organist Viljem Tkalec, 24 let «tar nadjgpr., zargrizen madžaron, ki nki s svojo materjo ni hotel nikoli slovenski govoriti, niti z
bil grofa Zichyija in se vozil po Prekmurju, gori in doli. Dnevno je imel 500 kron plače, ki mu je •bila dovcljena. Kako tudi ne! Saj ima prostak-boljševik na dan 50 K, menalo in podporo za družino. Kako naj bi somišljenik Tkalec, njih vodja, ne imel ene ničle več. Zraven tega si je hotel kot največji boljševik še nekoliko življenje zboljšati. Preskrbel si je take dohodke, da je za to izvedela vlada v Budimpešti jn je odposlala vojake, da zgrabijo velikega boljševika. Tisti Tkalec, ki je v teku pol leta »bil madžarski nacionalec, kršč. soeijalec, socialni demokrat in boljševik, je sedaj nacnikrat poslal slovenski socialni demokrat. Svojim vojakom je Pbečal, da vzame duhovnikom, grofom in j udom vsa posestva in jih med nje porazdeli, le da .ga camo rešijo .
Tkalec se zagovarja pred vlado, ker pa ta njegova umivanja
a sam nekaj
Slovencev (Prekmureev), — razglasi ."slovensko samostojno republiko", katere prvi diktator in predsednik bi Ibil saip. Obrne se na Nemško Av&trijo,. odpre proti nji mejo in se obrne obenem do Italijanov ter prosi pomoči. Nemci so mu obljubili 500 mož in strelivo. Strelivo je dobil, vojakov pa samo 50 (prostovolj-cev-Nemcev) z nekaj častniki. Madžarski boljševiki so ga deloma izdali, nekaj jih je pa 'tudi zvestih ostalo. Pridružili so se mu tudi Slovenci iz okolice M. Sobote. Vseh skupaj je nabral do 300. Da bi se Otreali boljševiške-ga jarma, so nekateri Slovenci v civilni obleki zgrabili za orožje in napadli boljševike, meneč, da jim pride Jugoslavija pomagat. Tkalčeve sebične atkcije niso poznali. Borili so se za slovenske pravice;* njih namen je bil fltrer sti se Madžarov in priti pod Jugoslavijo, — če bi jih pa ta ne sprejela pod Nemško Avstrijo, — ker na vsaki nači hočejo proč od boljševikov. Tkalec je vsled boljševiške premoči ipcbegnil v Glei-chenberg z ugrabljenimi milijoni; zapeljano ljudstvo je pa izročil grozotam zmagovalcev. Grozno je trpelo ljudstvo, zlasti v županiji Zala, kjer je Tkalec rojen; mislili so, da je tam zarota. V resnici se nihče iz te župnije ni pridružil Tkalcu,, ker so ga dobro poznali.
Madžarska in madžaronska "harodna straža" je sedaj tudi slovenska pestala. Prekmurci so spoznali, da so Slovenci in vsi želijo priti pod Jugoslavijo, ne vemo pa, če jih ta mara.
"Puške prinesite, bratje Jugoslovani. in mi gremo z vami, da rešimo Prekmurje!" To je geslo Prekmureev. Bodo-li ubogi Prek-, murci še dolgo čakali na svojo rešitev?	»
Prekmurec.
de i njej dan^ odrešenja in ra
? Kefai se dvigne kralj Mat s svojo vojsko, da vrže krivične tlačitelje zmagavno ob,tla in pri nese svpbodo onim, ki po njej fiolj kopr$jo kakor žejen potnik puščftvi po vodi?
Kolika krvica teži nad Gorico in nad deželo, katere glava je o-na! Nikdar ni bila Gorica v laški posesti; nikdar ni niti sosednja beneška republiki} navzlic tisočletnemu svojemu oj^flju tu gospodarila; vedno je tu Slovenec dQma; prve listine že z časa pred 960 leti imenujejo Gorico izredno slovensko posest — in sedaj v časih največjega narodnega probu-jenja — si drzne Lah oropati slovenskemu narodu ozemlje, ki ga Gorica simlolizira!
Sedaj — ko so tisti44 veliki" narodi* ki sede v Parizu, razglasili, da prinašajo malini narodom o-svoboditev, da jim hočejo dati svobodo, osebnost, samoodločbo, sedaj stopa Lah, ki se seveda Šteje tudi k "velfkim" narodom, na Gorico, na najlepši del slovenskega ozemlja, ga vklepa v verige in ga proglaša za svojega sužnja! -
Srce nam trepeče sočutja in globoke boli,.ko zremo na ta del svojega telesa, na Gorico »potopljeno v velikem »trpljenju. "More-li mati .svoje dete pozabiti?" In Gorica nam je več kot materi dete, kajti ona Je naravnost del našega telesa ! Dan in noč nam je pred očmi, tisti narod po Soški dolini, po Goriški hgorah in Brdih, po Krasu in Vipavskem, v Gorici in nje divni okolici! Kako bi nas ta narod neizmernega veselja sprejemal, če bi nas na obzorju zagledal kot rešitelje! Ne boj se, haša Gorica, rešitev ti pride! Zasijala je po stoletjih celo tužnemu Koral anu, kako bi tebi ne, ki si vedno naša bila! i
Vprašaš, zakaj ti ne pošljemo pomoči! Tudi Korotan je vprašal, in pomoč je prišla, ko je ni več pričakoval. Potrpi! Saj veš, da si nam bila uropana v trenutku, ko smo velike izgube krvi jedva stali pokoncu. A opomogli si bomo, in tedaj 'bo laška zahrbtnost spoznala, kaj pomčnja narode varati.
Kajti varali so nas! Osvoboditev so obljubljali, ko so metali letake iz svojih aeroplanov na naše
IN GORICA?
(Dr. S. J.)
Ta misel stoji vedno pred našim duhom; sfgjicelo sedaj, kp gledamo na Celoyec in nam srce občuti zadoščenje ob spominu na neštete krivice, ki so od tukaj padale na koroške Slovence.
varali in nam uropali Tebe, našo Gorico. Toda ljudstvo, ki nam je dalo Simona Gregorčiea, pesnika ognjevite domovinske ljubezni, ki si je s skrajno požrtvovalnostjo ustanovilo celo vrsto lastnih narodnih šol, ki si je bilo kot prvo na našem ozemlju priborilo državno slovensko srednjo šolo, ki si je bilo s čudovito energijo izvojeva-1» vse pravice pri državni upravi kakor nikjer drugod, ki je tako ponosno narodnp samozavestno, kakor zopet nikjer drugofl, bo znalo tudi ta udarec preboleti. Lah ga sicer hoče ločiti od nas, jemlje mu — on, "kufouronosec" — narodne šole; mu je — on, 44osvoboditelj" — vse pravice pri uradih in uri upravi; pošilja njegove voditelje in prijatelje v ječe in prognanstvo — toda če Nemec ni mogel zatreti Poljake na Po-znanjske'm in Slovence na Koroškem, tudi Lah ljudstva na Goriškem ne bo!
Rop, ki ga hoče proti vsem pravicam narodov izvršiti na delu našega telesa, na Gorici, mu ne bo donašal veselja. Vse se maščuje na svetu, posebno pa krivice nad narodi. Naa hočejo prevarati v trenutkih, ko smo napravico najbolj verjeli. Toliko hujša bo naša reakcija.
Mogotci v Parizu poznajo le moč; zato bodo želi nesrečo na lastnem telesu. Strašno trpko nam je pri srcu. Svobodni smo, a naše veselje ni čisto: Maribor je naš in sedaj tudi Celovec^ a v dnu srca se mešajo veselju grenki občutki bridke žalosti; kajti eno nam manjka; manjka nam naša Gorica.
ker vemo, da je Gorica del našega telesa, zato io bomo povsod pogrešali; zato ne bomo mirovali, dokler ne bo zopet naša popolnoma; zato bomo skrbeli, da Lah pri svojem ropu ne bo miren nobenkrat; zato bomo vedno mislili na Sočo, na Sveto goro in na Gorico; zato bo vedno, posebno \ dnevih uspehov in ponosa naše prvo vprašanje: In Gorica?--
Kajti Gorica je naša in bo naš§ in mora biti naša, ker ona je bila vedno del le našega teles$.
Cela Koroška je tako lepo zaokrožena geografska celota, da se n^n vidi ta neizrekljivo krasna
deželica s svojimi specifičnimi te rasami v podolju, na vseh t1'ranch pa opasana od markantnega, izredno razngiienega in slikovite^:: gorovja,— skoro nedeljiva. Toda fe za prvi hip. Že ljudstvo samo jo deli v Gornjo in Spodnjo Ko roško, katerih vsaka ima svoja več ali manj medsebojno neodvis-Lahko trdimo, da je ravno narodno gospodarstvo to navidezno ne-razdružno celoto faktično že davno razdelilo in tako razne geografe in geologe (Krebs), katerim se vidi ta deželica raz njih stališča ena najindividualnejšich zaokroženih geografskih celot, — postavilo, da se tako izrazim, na laž ...
Orjaški venec gora vseh »tvorb venča to izrazito planinsko deželo: Visoke Ture, Noriške Alpe na Severu, Ju lake, Karavanke na jugu itd. Kdo bi jih vse našteval!
Vzdolž te dežele, ki je nagubani, čez sredo zategnjeni vreči podobna, poteka šireča in zopet ože ča se dolina mogočne Drave, ki doseže v slovenskem Rožu višek prirodne lepote.
Severno nad Rožem, ločena po prijaznem sredogorju, pa se nekako v sredini te dežele širi tako-zvana "celovška kotlina," o kateri v zadnjem času mnogo govorijo in pišejo in ki pomenja laji-ku-politiku ono ravnino okoli Celovca, s kotlino onega bajnega svetovnoznanega jezera, ki ga obkroža razmeroma nizko, a tem ljubkejše gozdnato gričevje.
Z geološkega stališča pa ztfpo-pada 44celovška kotlina," ki jo je izdolbel nekdanji ledenik, ono ravnino z vsemi sredogorji in griči, ki se razteza — od Beljaka pa doli do Spodnjega Dravograda— torej cel tisti ogromen in razsežen used med noriškimi Alpami in Karavankami z vsemi jezeri, ki so nastala v njem: vrbskim, baškim osojskim in dr.
Nekako v sredi te kotline je posejana na ravnem polju, oddaljena nekaj kilometrov od iztočnega brega jezera, prestolica koroška
i, obsegajoč "očenaš", "če-ščeno Marijo" in "vero" z znamenitimi aoristovskimi oblikami.
Da
nima Celovec v svoji dolžini tistega pravljično-lepega jezera s svojimi sanjavimi bregovi in onstran satniškega sredogorja (O-sojnice?), na jugu našega Roža. ki ga moramo tudi šteti k bližnji okolici — nc bi se mogel kosati Celovec po svoji legi z lepo našo belo Ljubljano in njeno okolico. Toda Rož in Vrbsko jezera ga u-med najlepša, najzname-
(Ponatis iz "Slovenca moljuba.")
in "Do-
DAN VESELJA Df OEOZE
Koti je na Koroškem.
Da bi jih videli, kako so bežali, namreč -Nemci, ko so jih naši jugoslovanski vojaki dne 28. maj-ni«ka prepodili iz koroško-štajer-ske meje. Dopoldne so se še držali, okoli poldneva pa so začeli postajati nemimi ob štirih popoldne pa so se spustili v divji beg. Bežali ko kot zajci kar čez
nitejša jugoslovanska mesta brez njive in travnike, bili so vsi po-ozira na yelik^ko gospodarsko I tni in ^sopli, vsak je tekel, kar
vazn
Celovec, ki sc le na severoza-vasi; z belo zastavo so prihajaliJbodnem delu naslanja na nizko, kot bi bHi prijatelji — a so-nas^z razglednim stolpom venčano
Križno goro, ki je prelep odrastek gozdnatega hribovja. Leži ob rečici Glini, ki priteče v celovško ravnino od severa iz široke doline, kjer namaka naše sveto go-sposvetsko polje. Pa ni bilo to mestece od nekdaj znamenito kot glavno mesto dežele, saj je že v
12.	stoletju le skromen trg "Chla-genvurt", katero ime je nastalo baje iz slovenskega "Cvelovec" in ne iz "Glanfurt", kakor to hočejo nekateri. Pa pustimo to razlaganje filologom!
St. Vid zgoraj v glinški dolini, že nad gosposvetskim poljem nad skrajnim koncem na sever segajoče geološke celovške kotline je tisto srtaroslavno mesto, ki je bilo nekdaj deželno stolno mesto še v
13.	stoletju. Koroški Kranj! Celovec je dobil šele od vojvode Bernarda mestne pravice in bil obdan z močnim zidom, katerega o-stanki se vidijo še danes na nekaterih krajih mesta.
Smelo trdimo, da je Celovec postal šele po Slovencih slaven in da ima le kat slovensko meste svojo znamenito zgodoyino.
Mesto ima danes nad 30,000 prebivalcev. Na zunaj s svojo najbližjo okolico (izvzemši jezero, ki je komaj 4 km oddaljeno in sega potem celih 20 km na zapad) ne-nudi nič posebnega; ima pač ve< lepih cerkva, nekatera krasna poslopja — med njimi palačo druž be sv. Mohorja — nekaj krasnih hotelov in lepih kavarn j z novejše dobe, vidnih znamenj niahpmt zmagovito razvijajočega se
gospodarsko osf, zTasfi'tudi v tujsko prometnem oziru, za celo Jugoslavijo.
Ne veril j i va pa je slata te stare slovenske metropole po zgodovini našega narodnega preporoda. V tisti idealni dobi je postal Celovec mahoma središče vsega našega narodnega, političnega in kulturnega življenja, ki je skoz celo vrsto let dajal pravec vsemu slovenskemu kulturnemu in narodnostnemu pokreiu — bila je to zanosim doba, ko smo šteli dve tretjini slovenskega celovškega prebivalstva, čegar potomci so pe>sta-li žal renegati in naši sovražniki. Pa kdo bi v tem slovesnem trenutku, ko plapola nad tem starim slavnim središčem naše kulture zopet slovanska trobojniea, raziskoval vzroke temu žalostnemu dejstvu! Kar je bilo, je bilo!
Celo pozneje 44nemški" Celovec ni mogel prezreti docela znamenitih slovenskih mož; saj so imenovali ulico Pavličevo (po škofu Pavliču), Ahacljevo, Pernhar-tovo in — last but not least — Košatovo po slavnem Tomažu Ko-šatu, ki je bil končno tudi Slovenec doma tik pod Celovcem iz Vc-trinja, vsaj sramoval se ni tega nikoli povedati...
Anton Janežič, Anton Martin Slomšek, Andrej Einspieler, Urban Jarnik, Matija Majar-Ziljski i. dr. poleg že imenovanih so imena, ki se danes svetijo k nam iz one dobe in dobivajo danes novega bliska in sijaja. Bolj nego kdaj poprej so nam danes draga in — sveta!
Saj »te bili ravno Vi, koroški velmožje, ki ste prvi v oni dobi izrekli besedo čudodelno — Jugoslavija in zanjo,trpeli. Kdo izmed Vas, častljivi stari možje slovenski ,ki ste videli, kako je rušila nasilna germanizacija takorekoč pred Vašimi očmi zadnje stebre slovenstva, kdo izmed Vas je slutil, da bo 6. junija leta 1919 nad Vašimi grobovi zaplapolala slovenska in srbska ju^e>slovanska trobojniea? Nad tistim starim celovškim mestom, kjer so nekdaj trepetala Vaša srca strahu f.& bodočnost ljubljenega naroda! Slava Vam in istim jugoslovanskim junakom, ki so jo dvignili in za njo — krvaveli!
Poslanika Francije in £n?lije
sta doŠla v Belgrad ter nastopila svojo službo .
m
tujskega prometa, leta .1910. zgrajeno moderno gledališče, glasbeno šolo (Musikvereinssale) realko, gimnazijo, par znameni tih spomenikov, med njimi mo numentalni vodnjak z zmajem lepe drevorede, električno cestne železnico in okoli deset tovarn Mestna župna cerkev iz leta 800 pozneje vsled potresa deloma po rušena, a zopet pozidana, s svo jim daleč vidnim, visokim zvoni kom, bo pač ostala vedno zname nitost prve vrste. Celovški muze; hrani polefj knežjega kamna ne precenljive stare spomenike in zbirke^ Ne smemo pozabiti na tem mestu, omeniti takozvanega celovškega rokopisa, ki je nastal v 15. stoletju ifi ki ga hrani 44 Ge~ sčhiehtsverein," pisan z nemškimi
Naši vojni ujetniki na Francoskem se bodo kmalu vrnili. Da 'bi se vrnili ujetniki na Italijanskem, o tem italijanska vlada ne-če ničesar slišati.
je mogel Pometali so proč puške, pustili kuhinje, topove ter veliko množino munieije in strojnih pu&k; zgubrlr so tudi svojo korajžo, s katero so se poprej toliko ponaAali, vzeli so s seboj e-dino le strah, pred jugoslovanskimi vpjaki. Kaj takega naši ljudje še niso doživeli. To je bilo najboljše zadoščenje za nasilst-va, katera so morali prenašati od nemških divjakov in pa plačilo za strah, ki so ga prestali, ko so se morali skrivati po kleteh, pred udarjajočimi granatami.
Pa žalibog^ da 'tega dneva našega odrešenja nismo mogli praznovati z nekaljenim veseljem, vsled nesreč, ki so nas zadele. Nemški vojaki so ustrelili 51et-nega fanta Avgusta Svetina, ko je med bojem šel vun iz hiše. Groza pa nas je vse spreletela, ko se je raznesla novica o strašni nesreči, ki se je de>godila na domu nagega župana, Franca Logar. Po odhodu Nemcev so našli domači še nerazpočeno granato; skušali so jo, odpreti, granata se razpoči in šest ljudi je bfto pri priči mrtvih: županove 2 hčeri Južefa in Fanika, stari 20 in 14 let, županov sin Franc, star 17 let, najemnik na Mušovem, Alojzij Kamnik in njegov sin Alojzij ter prevžitkar Valentin Najov-kni. Le 4 let stari otrok rejenec, Ma»ksimiljan Filip, ki je sedel tam v bližini in se igral, je ostal popolnoma nepoškodovan. Pa ni bilo še dosti te nesreče. Komaj smo dne 30. majnika položHi v grob teh 7 žrtev, že se je zgodila zopet nova nesreča. Anton Ver-guš, star vojaak, je prisedši od pogreba, se peklal zbirat ročne granate, katerih je po odhodu Nemcev ležalo dosti povsod okoli. Dejal je svoji ženi, da jih hoče spraviti v kraj, da se kdo ne ponesreči, pa je nesreča zadela njega. Vsled neprevidnosti mu je granata razpočila ter ga raztrgala. V teku dveh dni kar osem nesreč. Da bi bili ljudje vsaj bolj previdni. — Iv. Serajnik, župnik v Kotljah.
Spilje je mirovna konferenca prisodila Nemški Avstriji. Špi-ljani pa o tem nečejo nič slišati in si sedaj podali izjavo, da hočejo biti v Jugoslaviji.
Dva ministra v Ljubljani. Minister za socialno politiko Jože Gostinčar in finančni minister sta se mudila ta teden v Ljublja-
ni.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem, širom Amerike prežalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila nepozabnega sina, oziroma brata,
FRANCETA MESOJEDEC.
Ranjki je bil star komaj 19 let. Poln mladeniškega življenja, ter tolažba svoje matere. Toda podlegel je hudemu, nad dva meseca trajajeičemu legarju, ter je dne 30. junija previden s sv. Zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Ranjki je bil ameriški Slovenec. Rojen je bil v Pueblo, Colo., pred 19 leti, kjer tudi zapušča žalostno mater, tri sestre in enega brata, zraven pa nebroj prijateljev in znancev.
Pri tej priliki se lepo zahvaljujemo vsem našim sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam priskočili na pomoč v njegovi dolgi bolezni, ter nam pomagali, dokler nismo ranjke-ga nesli k zadnjemu pe>čitku. Pogreb se je Vršil dne 4. julija #ob ogromni udeležbi občinstva. Ranjki je pripadal k Podpor-, nemil društvu SLOVAN št. 3 ZSZ., katero društvo iju je priredilo nad vse sijajen pogrez. Ob tej priliki se zahvaljujemo društvu 44Slovan" kakor tudi dr. sv. Jožefa št. 7 KSKJ. za ogromno udeležbo. NadaJje lepa hvala pevskemu zboru "Prešeren"' za ganljivo petje v cerkvi. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev: kakor Dr. 44Slovan" št. 3 ZS£., delavcem r Žičarae v jeklarni C. F. & I. Co., Mladeničem Grovc Pharmacije, nadalje družinam: Joe Zupančič, John Germ, John Snedec, George Thomas, August Castellar, Otto Waichter, Joseph Germ, Joseph Steblaj, John Zaletel, ter Ludvik Jak* Nadalje posameznikom: Joseph Godec ml., Valentin Germ-u, Matt. Jesh-u ter John Perkotu. Še posebno se zahvaljujem družinam Ahlin in Zaletel, ker so mi pomagali opravljati vse nase hišno delo tekom mojih žalostnih elni. Še enkrat prisrčna zahvala vsem skupaj. Tebi pa ljubljeni sin, oziroma brat. kličemo: Počivaj v miru in sveti naj ti večna luč!
Žalujoč iostali:
Marija Mesojedec, mati, Anton Mesojedec, brat, Gabriela Mesojedec, sestra, Mary, omožena Germ, sestra, Kristina, omožena Zupančič, sestra.
Ljubljani je umrl koroški begunec. župan Peter Serajnik iz Št. Vila v Podjuni. Pred nekaj leti mu je vse pogorelo, pa ustvaril si je bil z razumnim kmetijstvom in, marljivostjo lepo gospodarstvo. Ko se je pa «daj vrni! z begunstva in je videl na lastne oči strašne posledice divjanja nemških tolp, ki so mu vse bile raznesle, se mu je zmešalo.
Požar. V nedeljo 1. junija ob pol šestih popoldne je pri Zna-menjšku na Kokrici pri Kranju iabruhnil požar in vpepelil hišo in gospodarsko poslepje. Za ubogo družino je to dvakrat težek u-daree. Prišli so gasit iz Kranja, , kokriški in predaški gasilci šo pa premišljevali, ali bi šli ali ne. Tako sc je pokazalo, da je zadnj t*as, da se tukajšnji požarni hrambi z mlajšimi močmi izpopolnita.
Za črnimi kozami na Reki in
Sušaku je obolelo vse polno ljudi. Vse zdravstvene odredbe so tloslej bile neuspešne, ker se vsak dan ponavljajo novi slučaji obolenj. Sušaška občina in reški magistrat sta zato odredila prisilno cepljenje proti črnim kozam vseh onih, ki letos še niso bili cepljeni.
Razkosanje Slovencev. Glede krivice, ki nam jo pripravlja zlo-glana četvorica v Parizu, piše "Narodna SI obod a'V Naj zdravi ji dio našega naroda, naša brača Slovenci, bili bi stvarno osakače-ni. Njihovo blagotvorno poslanstvo u novoj našoj državi, njihov bujni gospodarski i narodni ži-j vot zadobio bi ovirii komadanjem vrlo pogibeljan udarec. Prema prilieno sigurnim podacima izgubili bi Slovenci o vim komadanjem Urkorist Talijana; u Mleta-okoj Sloveniji i u Reziji 56.000 ljudi, u Goriškoj 153,486, u Tr stu 59,319, u Istri 53,000, u Kraj-skoj 82.960, u Korušfcoj 1541; na korist Nijemaca, u Koruškoj 87, 000; na korist Mažara u Prek-niurju 100,000, rastreseno po Šta-jerskoj i njemačkemu dijelu Ko-ruške 50,000. Ukupno 614,306. Slovenaca. U svemu bi slovenski narod izgubio od c.jelokupnoga pučanstva 40 odstot.
Čehi za skupno mejo z Jugoslo-voni. Vsa čeho-slovaška kulturna društva so podpisala izjavo, v kateri zahtevajo skupne meje med Čehoslovaško in državo SHS.
Zoper razkosanje Slovencev je
prišlo na deželno vlado za Slovenijo nebroj protestov od slovenskih občin, političnih in nepolitičnih društev.
Škof Mahnič prost. Italijani so krškega škofa Mahniča izpustili. Ško;f se vrača sedaj iz Italije in pride v Bel grad.
Oba protestna shoda prepovedana. Vojaška oblast je iz zuna nje političnih razlogov oba protestna shoda v Ljubljani proti krivicam, ki nam hočejo naloži ti v Parizu prepovedala. Nam se to ne zdi umestno, da smo enten-ti tako pokorni. Roge ji pokažimo, potem na s bodo šele začeli upoštevati.
Zakaj zabavljajo zoper dr. Korošca. Poslanec Stanojcvič, ki je član demokratskega kluba, katerega člani scT tudi slovenski liberalci, je v zbornici silno zabavljal čez dr. Koroščevo prehranjevalno politiko. Drugi dan se je zvedelo, da je dr. Korošec zaplenil temu dičnemu poslancu in zabavi jaču nekaj dni preje 40 vagonov sladkorja, s katerim je mpž hotel verižiti.
Počitnice narodnega predstavništva se začno 1, julija in bodo trajale poldrug mesec.
Volilni red za konstituanto je izdelan. Volilno pravo bo splošno. enako, tajno, direktno in pre-p<ircijc nalno. Aktivno volilno pravico bo imel vsak državljan, kr je dovršil 21. leto in ki biva šest mesecev v občini, v kateri naj bi imel vršiti .svojo volilno pravico. Vlada je sprejela v principu tudi žensko volilno pravico Vsa država bo razdeljena v velika volilna okrožja, a na vsako orožje odpade po 10 do 16 mandatov z odrom na število prebivalstva. Mandati se bodo razdelili med stranke po razmerju glasov. ki jih posamezne stranke dobe. Reklamacijsko postopanje ibo poverjeno rednim sodiščem in ne političnim oblastem .Na 30,000 prebivalcev odpade en mandat, tako da bo bodoči parlament (fconstituanta) imel približno 400 poslancev. Načrt bo obdelalo še nerodno predstavništvo.
Zastopanje zapuščin in zavarovanje v Ameriki. Kraljevemu po-
v VaSmgtonu je »mistr-
stvo za vnanje zadeve naročilo,
da vseh stvareh, ki se tičejo sa puščin in zavarovanja v Ameriki zastopa koristi državljanov celokupnega kraljestva SHS. Obra čati se je vseh teh 'zadevah do ministrstva za vnanje zadeve in sicer preko pravosodnega ministrstva ter predložiti vsa potrebna dokazna sredstva.
Vojnodopolnilno poveljstvo v Ljubljani je spremenilo svoj naslov v "XIVIII. Ljubljanska puT kovska okružna komanda", ter je še vedno nastanjena na ' Ambroževem trgu štev. 1
Kriza pri socijalni demokraciji* Narodna Politika pise: Glavni odbor socijal.-demokratske stranke v Zagrebu je ostal v rokah Korača in Bukšeka, istq tako tudi strankarsko glasilo "Sloboda'*, v kateri javlja glavni odbor /članom stranke, ki so prestopili v komunistično stranko, da jih smatra za odpadle. Glavni odbor je sklenil sklicati novo strankino konfereneo, da odobri njegQVO stališče. Korac upa, da se bodo mnogi "levičarji" (komunisti) vrnili k njemu zaTadi neuspeha 1. maja in razočaranja v delavskih vrstah. Delavske mase, posebno pa kmetje, so v resnici razočarani in so začeli izstopati, ali ne zato, da pristopijo k socialistični desnici, ampak da sploh zapuste soc i j al ne vrste. O tem se prepričujejo dnevno levičarji in desničarji posebno na deželi.
Huje kot tlaka.
Ribniški graščak Rudež je oddajal 22. junija košnjo na svojih senožetih v najem in sicer potom dražbe. Pred dražbo je prebral sledeče pogoje. -
1.	Kdor izlreitira, mora plačati najemninsko svoto, preden gre kosit.
2.	Vsakdo, ki vzame v najem, mora pokositi, posušiti, na kopice naložiti in pol dne, preden odpelje seno s senožeti, mora obve-j St iti graščaka, da ta odpošlje svoje /ljudi, ki vzamejo polovieo naložene krme za graščino in do-tični mora še pomagati naložiti na voz.
3.	Pokositi mora do 31. julija. Tako smo zopet priromali v
srednjeveške tlačanske razmere. Vso zadevo pa je Jugoslovanska unetska zVeza naznanila na vlado. Tudi državno pravdništvo naj bi se pečalo z gospodom gra-šČakom.
Slovanska docenta na češki n-niverzi v Pragi. Habilitirala sta se na univerzi v Pragi 12. junija dr. Alfred Šerko kot docent za živčne in duševne bolezni in dr. Albert Boteri kot docent za očesne bolezni.
Umrla je v Št. Ilju v Slovenskih goricah 18. t. m. gospa He lena Thaler roj. Mydlil, soproga tamošnjega župana.
V Tržiču je umrla 18. junija gospa Helena Luzar, posestniea in gostilničarka, mati zdravnika dr. Luzarja.
Ponesrečil se je 15. z vojaško pištolo za rakete 141etni Pavel Hojan iz Vrhnike. Strel ga je zadel v trebuh. Umrl je naslednji dan v deželni bolnici v Ljubljani.
Procesije sv. Rešnjega Telesa so se izvršile 19. junija v Ljubljani v najlepšem redu. Vreme je bilo lepo. Trnovsko procesijo je vodil župnik Finžgar. Udeležil se je je župan dr. Tavčar z občinskimi svetovalci. Procesija je bila zelo lepa, posebno pozornost so vzbujale "peče' in "avbe"; mož je
je prikorakata vojska;
sto trdih tVafcskih povelj smo ČU-li miloglasna ljuba nam jugoslo vendka povelja. "Mirno" in srbski vojak stoji mimo, brez vsake nadudosti se rasgovarja s prosta kom Ijubeanjivo Častnik, -kar bi bilo v bivši Avstriji spravilo lastnika vsaj pred častni sod. ftro eesija se razvije; prve so Sble; višje in nižje, s svojimi učitelji in profesorji. Slede društva: Kre kova Prosveta, prapor sv. Mihae la, za karterim I korakajo odposlanci odborov S. K. S., J. S. Z.. Orlovske zveze, starešinstva, Pevske zveze Ljubljana, Sveite vojske, sledita praporja Mladeni ške-ga in Katoliškega društva ro kodelskih pomočnikov s člani, ki se jih je veliko zbralo. Slede Ma rijine družbe, kongregacije Splošno pozornost in sočutje vz-bude invalidi: žrtve krvnikov Franea Jožefa I. in Viljema II. Slepce invalide vodi ikurat Bo-nač, dve usmiljenki jih spremlja ta. Lepo belo oblečene deklice in fantje svetijo Najsvetejšemu. Zastopniki oblasti: ljubljanski občinski svet z županom dr. Tavčarjem na čelu; med njimi klub svetovalcev S. L. S., na čelu jim klubov načelnik Serjak. Slede zastopniki oblastima čelu jim njihovi predstojniki, med njimi dr. Šavnik, Splndler, dr. Kavčnik, dr. Papež, Regally; likvidacijsko komisijo deželnega odbora zastopata B. Remec in Ogrin. Sledi duhovščina in Najsvetejše, pred duhovščino prikoraka prvi oddelek ske vlade dr. Žerjav, poverjenik naše vojske. Za Najsvetejšim korakajo podpredsednik pokrajin-Golja in polkovnik Janko Vnka-sovič z uradniki in s častniškim zborom naše vojake. Ko se je pred prvim blagoslovom končala stolna procesija v Stritarjevi u-lici, se je že pokazalo prvo ban-dero pred magistratom, ker so šole |e prehodile veliko cesto, po kateri hodi stolna procesija.- Godbe pri stolni procesiji ni bilo, a zato je pel tako med procesijo in pri blagoslovih stolni mešani pevski zbor, pomnožen s pevci bogo-slovci pod vodstvom cliori regenta Stanka Premrla, kar beležimo kot novo zanimivost, ker so od pamtiveka peli ob Telovejn pri stolni procesiji do zdaj pevelrbo-goslovei. '	H
___bj v
Komfort za noge.
Ako to Vam ranjen« noge ali se Vam poje ter na t* na&n povzro-tajo občutne bolečnine, ki igo in ustvarjajo erbljenie, ako nabreknejo m *«vl'jh in ran® povzročalo pH hoji trplonje, ne čakajte. Dobite pn Vaitmu lekarnarju
Several
(Severov Prašek za noge) in kom-TWt za Vafie noge bo zagotovlian. jeprij tutega ter podpl
,— noge bo zagotovljen. To je prijeten prašek za noge. Malo posutega praška med oreti in na vrh
vzroči čudeže, davka.
praska med preti in na vrh latih vsako jutro in nekoli-
" ' K
--------o 11
ko v vsakčeveU »u nogovioo po-
sna 26 centi in lo
iiarne pošilfatve
POZOR ROJAKI 1
Kogar veseli kupiti farmo, naj
takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vati
Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahko odplačilne obroke.
Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov:
Ignac Česnik, Willard. Wis.
šlo nenavadno veliko za trnovsko procesijo. — Šentpeiterska procesija, katero je vodil žijpnik Petrič, je bila tudi zelo lepa. 0-količank s pečami je bilo zelo v*-liko. ŠentpeterSka "Prosveta" je zbrala pod svojim praporjem zelo veliko število svojih članov .in članic. Št. peterske procesije so se udeležili tudi gojenci in gojen-ke Marijanišča in LichteiKturno vega zavoda. Št. peterska procesija se je ižvedla že v jznaipenju miru spremljevalk 49 je namre^ godba jugoslovanskih železničar jev, vojakov pri št. peterski in trnovski procesiji ni bilo. Procesija škofijske stolnice se je izvršila po starem častitljivem običaju s tem razločkom, da zastopniki države SHS niso bili uniformirani.
s
kakor v stari Avstriji, marveč da so bili civilno oblečeni. Še cilindrov niso vsi imeli, kar je. tudi. znak naše demokratske dobe. Po slovesni pontifikalni sv. maši, katero je spremljal kor z instrumentalnim spremljeviuijem petja se je razvila procesija, kalero jr vodil kuezoškof dr. Aijon Bona vent ura Jeglič. Pred stolnico
Iz vjeučiliike komisije se poroča:
Ko je došla vest o 3klepu ministrskega sveta, da se dovoli usta novitev vseučilišča v Ljubljani za letošnjo jesen, se je vseučlliška komisija pri deželni vladi v kvrhb hitrejšega izdelanja vseh podrobnih načrtov razdelila v pet Odsekov (za vsako fakulteto: teološko, juridično, filozofsko, medicinsko in tehniško poseben odsek.) Tudi se je pri društvu slov. inženerjev sestavila subkomisija za pridobitev začasnih vseučiFi-š'vih prostorov. Vsi ti odseki so predložili svojat poročila vseučili-čki komisiji, ki jih je v svoji XII. seji dne 29. pret. m. po temeljitem obravnavanju odobrila. Poročilo vsake fakultete sestoji iz'temeljnega osnutka študija na fakulteti, iz učnega reda, seznama vseh nujno potrebnih stolic in institutov ter iz imenika učnih moči, ki hi prišle prej ali slej v poštev.
Vsebuje obenem predloge za ta kojšne imenovanje 2—3 vseuč profesorjev za vsako fakulteto, ki naj bi, čim so imenovani, pre vzeli nadaljno organizacijo in iz vedbo. Nastanitvena subkomisija je izdelala načrt, ki kaže, koliko m kakšnih prostorov bi bilo potrebno za začasno nastanitev fa Uuitet, in kje b|. se prikladni do bili. Vsakemu fakultetnemu na čvtu je pridejan tudi pomOžnosti proračun potrebščin za leto 1919 zlasti pa za najbližjo prihodnost tem je vsfeučiliška komisija iz-gotovila nasvfete, ki merijo na otvoritev tehnične "fakultete že nekaj tednih, ostalih fakultet pa v ietosnji jeseni. Celotni izdelek je predložen naučni upravi in od njenih nadaljnih ukrepov je »esničbn načrtov zavisna.
THE FIRST NATIONAL BANK
(PRVA NARODNA BANKA.)
CHISHOLM, MINN.
je velika, zanesljiva in močna >anka. Naš kapital je $100,000-00; naše premoženje miljon in pol dolarjev. Vsaka vloga, še taco velika je varna pri nas, nobena premajhna; da bi je z veseljem ne sprejeli. Vaš rojak, Jacob Os-)olt, vam bo šel v vseh bančnih opravkih na roko; pridite do njega. MI POŠILJAMO DENAR V VSE u 'SLOVANSKE KRAJE, panka -je odprta dnevno od 9. do f i v soboto e večer' od> lv »do 8. ure»
"■T
U
X?
Naše meje določene,
\ gotovega vira smo izvedeli, daje na mirovni konferenci sprejet predlog dr. Kovačiča in dr. Slaviča, po katerem bo šla naša meja na Štajerskem več kilometrov severno od železniške črte Špilje-Radgona. Uradno poročilo se pričakuje vsak čas. Proslava prečne rešitve mejnega vprašanja se bo vršila v Mariboru selp slavno, najbrže prihodnjo nedeljo. Vsaka hiša bo morala imeti zaa^a vo
Kila umori 7000 ljudi j nalete.^
Sedem tiso£ oseb umrje na leto _
kilo,—tako te glasijo namreč mrtv&ilti Usti. CeniuT Ker ao nesrečniki nuni sebe zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem dela telesa vsled utrganja, ali kile. Kako je pa s Vami T Ali se tudi Vi zanemarjate ■ tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega T Taka obveza je utno za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne po* ritfi. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Če se preveč stisnete i obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele milice. U potrebujejo najvei prehrane.
Veda in umetnost je pa Iznaila način, ki vtierau temu od pomaga. Vsakd% M noai sedaj kako obvezo, ali pas ze»«r kUo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvaoo PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je fta svetovno zqan.
BLAZINICA, kadar se jo
PLAP
znan. PAO
tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teii. Ta blazinica je mehka kot tame t, lahka pri noinji in po ceni. Rabite jo lahke med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vas isto ne bo vedno teiilo. Poiljite svoje ime in naslov fte danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3267, St. Louis, Mo, da Vam polijemo ZASTONJ na poakuinjo Plapao in v trebna navodila.
vaa po-
BTAVBINSKO in posojilno DBUŠTVO 'SLOVENSKI DOM' CHICAGO, ILL.
Staro 2ez 10 let. Prvo, najstarejše in največje slovensko društvo te vr*te v Chicagu. Posluje v navadnih prostorih vsak torek svečor od pol 8. do 9. ure. Izdaja nove serije vsak prvi torek me-seca januarja, aprila, julija, in oktobra.
Posojuje denar po 6 procentov od sto na hiSe^ali knjige.
Dne 31. decembra 1016 je imelo druStvo posojenega.
Na posestva ____$ 96,200.00
Na knjige .... 8.600.00
Skupaj ........ 1103.800.00
Uradniki tega društva šo večinoma vsi hiinl posestniki, ter jamčijo za varnost drttltva t vsem svojim premoženjem. Torej denar je varno naložen, kakor je bil dosedaj.
Uradniki: John Zefran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. PL — Telefon: Canal 7130. John Ter-selich, blagajnik.
Nadzorniki: Anton Gregorlch, Anton Kreme-sec, Martin Senica, Frank Orill, Maks Omersel, A. Batistes in Anton Banich.
—: za :—
KRANJSKO, ŠTAJERSKO, HRVATSKO SLAVONIJO, BOSNO
pošilja po poiti in k&blju pod n&so garancijo.
DANAŠNJE CENE:
Kn>n 100...........$ 4.40 /
1,000 ........... 43.00 '
10,000 ........... 425.00
CTATF COMMERCIAL n A y J/ 9 I #1 I EL AND SAVINGS HARK
1935-37 Milwaukee Ave., blizu Wetter^ Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—12.
NOVICA!
NOVICA!
I« pravega pristnega hmelja in PURITAN MALT EXTRAKTA si vsak lahko naredi doma 6 galonov najboljiega hmelovca za $1 50 Poskusite enkrat, da se prepričate. Natančna navodila pošljemo' z naročnino. Naročnina za manj kot $1.60 se ne poSilja. Z naročnino vred pošljite money order, bančni ček ali draft. _
-Iščemo, zastopnikov.-
Vse pošiljatve se naj naslovijo na
M. Mladič, J. Verderbar Company
2603 Šo. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. (un. inc.)

Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
" Mi plačujemo na hranila« uloge
aiaš ..
jjf&flaSl
po
ki jih pripišemo k glavnici
ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
^ Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas sa nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
*
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00.
Emil Qachman inc.
2107 So. Hamlin Ave.
CHICAGO,1 ILLINOIS.
Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih druStv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. S. K. J.
Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem.

MINERS STATE BANK.
CHISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da ttam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako posiljatev.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaie uloge so pri nas abaolutno varrie.
Za pojasnila nam pišite v slovenščini.
Slabosti v poletju.
Kako zamorele pripisovati kHv-do želodcu, če se ne počutite dobro v teh mesecih t Vi uživate preveč hrane; morda polnite želodec s stvarmi, katere so neprebavne; morda se premalo gibljete na prostem ter se rajši vozite z avtomobilom itd. Če (bi v tem slučaju vprašali za kak nasvet, tukaj je; Pazite, da se vam bo črevesje redno čistilo; redno čiščenje najbolj pospešuje Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino! To zdravilo učinkuje ter deluje točno in brez vseh bolečin. Je zelo prijetnega okusa. Narejeno je iz pritr skov, ki so znani kot najboljši čistilci črevesja. To zdravilo dobite v lekarni. Če vas muči hrbtobol, pošljite takoj po Trinerjev Lini ment; to vam bo dalo hitro odpo moč; to zdravilo ne povzročuje mehurjev na koži. Dobite ga v vseh lekarnah. Joseph Triner Co., 1333—134&iSo. Ashland Ave., Chicago, 111. » (Adv.) ---:---
POZOR!!!
Prodajam
ZNAMENJE ŠTIRIH
■A' "*-	T
londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n,
Za najhitreje, najsigurnejše in največje parobrode vseh prek morskih črt — osobito za	'"jbSj*—^^
Cunard In francosko progo.
T^Pnnr Pošiljam v stari kraj po najnižjih dnevnih kurzih indigi s posredovanjem najsigurnejših denarnih zavodov.
JOHN ZYETINA, 1726 S. Racine Ave. vo*al 18. ceste
M. V. SKVARCA, poslovodja.	ww.
Telefon: Canal 4503.	CHICAGO, ILL.
Za pošteno poslovanje jamči moja 25 letna uspešna skušnja v tej trgovini. Pišite glede kretanja parni kov,, pridobi t ve potnih listov (posov) in voznih cen.
POZOB! POZOR!
Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu).
Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi.
Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju.
Pišite ponj ie danes. Pošljem ga brezplačno.
Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta.,
New York, N. Y.
|	SAMO IZKUŠEN NOTAR |
V	Vam zamore urediti Vaše posle v starem kraju.	? Za izdelovanje pooblastil, kupo - prodajnih pogodb, ?
j'	vknjižb, izbrisov, potrdil, obveznic i. t. d. se vedno obrnite na ?
i*	mene. MOJA PRAKTIČNA IZKUŠNJA VAM JAMČI DOBRO t
X	DELO. f
j",	Varujte se slamnatih modrijanov in mazaeev! /
V	Pojasnila glede potovanja v staro domovino dajem brez- X
X	plačno. X
ANTON ZBAŠNIK, Javni Notar, J
?	soba 102 Bakewell Bldg., t
%	Corner Diamond and Grant Sts., Pittsburgh, Pa. %
t	• (Naslov na domu 5633 Butler St.) |
Rojakom ,ki žele doma delati hmelovec, naznanjamo, da so naši zastopniki, pri katerih se dobe "Puritan Malt Extract" sledeči: za Herminie, Pa. Anton Zornik ; Moon Run, Pa. Frank Maček; De Pue, 111. lgnae Benkše, Gilbert, Minn. Leo Kukar; Springfield, 111. John Underwood; Chieago, 111. John Tomažič, vogal W. 22. St. in Lincoln St.; Smithton, pa. Jos. Radišek; Widk Haven, Pa. Anton Radišek; Crested Butte, Colo.; Matt Stajduhar. Iščejo se še nadaljši zastopniki.
M. Mladič, J. Verderbar, Co. 2603 So. Lawndale Ave.
Chieago, m.
Skoro ie 80 let te Trinerjeva zdravila nspešno rabijo s največjim zaupanjem. ▲ to tudi radi pravega v »roka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislan je od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da a« ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam js spodbil ie zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko pioramo veliko več plačevati sa potrebščine, in tadi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo sa nje.
DENAR V DOMOVINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker nčini, da bol zgubi svoje staliiče. Izmed vseh bol«mi jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec io odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog elotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. so prosti vsakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasuo žareče rodeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola* nervoznosti, navada« elaboče, kakor tudi fr ielodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ienske qb premembi iitja ali rudarje in vrage delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste naili v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jš v vseh lekarnah.
TDIIICD IPII I IIIIIICIIT prodare vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti I Kili En Jt V LINImCll I T ria4mJn protina, aU revmatizma, nevralgije, lura
I IIIIIMIIVMI BslllllTIBsIl I bagot otrpelosti gleinjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tadi za drgnenje živcev in sa mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTI" ŠT. 80. K. S. K. J*
N. S. PITTSBURGH. PA.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
► Trinerjev Antiputrin
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH GOLD MEDAL—BAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti do bicek znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.	.	v,.
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN JUJVEČJI BANKI V JO LIE TU.
Oql Narastle odrasti si pillitno pripisujejo k glavnici, 9QL OvU in pa izplaHujaja na hranilne uloga od $1.00 naprej. OW
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,	v Illinois.
"LJUDSKA BANKA".
Marija Sloga
1821 W »si St. Cfcleaf«, lil.
Telephone Canal 473»
izkušena in z državnim dovoljenjem« potrjena BABICA
uljudno priporoma slovenskim in hrvmikim ženam In oimkim Slovenkam.