Ameriška Domovin/i /111/lEIIC/lrlll—HO/W1E AM€RICAN IN SPIRIT IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R 1C CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, AUGUST 22, 1950 LETO Lil —VOL. LIL VE Sil POBEGI PREKO MEJE. — Vtizšolani, jih vrže UDBA preko noči med 19. in 20. julijem je meje. Budnost komunističnih skušalo pobegniti iz Jugoslavije pri St. Petru pri Gorici 6 moških. Straža jih je opazila in takoj streljala. Od beguncev so 3 pobegnili, 3 pa so bili na mestu ubiti. Preko meje se ni nikomur posrečilo priti. V noči med 22. in 23. t. m. pa so skušali blizu železniške postaje v Solkanu pobegniti iz Jugoslavije 4 moški. Ko je začela straža na nje streljati, so odgovorili z ognjem tudi begunci. Na mestu je bil ubit en vojak — stražar in en begunec. Dne 20. t. m. so se pripeljali ha postajo v Solkanu, ki je le 20 m od meje 4 jugoslovanski oficirji, in sicer 2 kapetana in 2 podporočnika. Zvečer so skušali v Gorici pri “Rafutu” pobegniti preko meje, pa jih je straža, ki jih je zasledovala, na meji prijela. Dne 24. t. m. pa je bil v bližini meje pri Gorici od patrole Ustavljen in aretiran višji jugoslovanski oficir, ki je hotel brez dvoma pobegniti preko meje. Ratrola ga je odvedla v zapore IJDV v Solkanu. Poleg teh pobegov, ki so se po-'nesrečili, pa se je vzadnjem času več pobegov posrečilo. Med begunci so v zadnjem času zlasti številni oficirji in vojaki. To dokazuje, da je morala jugoslovanske vojske na psu. ŠOLE ZA DIVERZANTE v Jugoslaviji. — Radio Moskva je V sojem prenosu za Jugoslavijo dne 22. julija t. 1. javil tudi sledeče: “Kljub temu da so bili na številnih procesih v državah ljudskih demokracij razkrinkani Številni angloameriški spioni, se Tito ne sramuje pošiljati nove v te države. V to svrho je organiziral režim posebne šole za diverzante. Tako sta samo v Vr-basu 2 taki šoli. Tu se učijo špi-°nstva in diverzanstva UDBov-ci, bivši nacistični in fašistični kolaboraterj i in oni zločinski elementi, ki so zbežali iz držav ljudskih demokracij pred zasluženo kaznijo. Ko so učenci CLOUDY Vremenski prerok pravi: partij v državah ljudskih demokracij pa te elemente kmalu odkrije.” V DVEH DNEH JE RODILA 3 OTROKE, 1 ŠE PRIČAKUJE Sydney, Avstralija. — Mrs. Betty Sara je v dveh dneh rodila 3 otroke. V 24 urah pa pričakuje še četrtega otroka. Prva je prišla na svet deklica, težka manj kot 4 funte. Rojena je bila ob 9 zvečer. Kakih 26 ur zatem je bil rojen deček, ki je tehtal skoro 6 funtov. Več ur zatem je bila rojena pa še deklica, ki je tehtala 5 funtov. Danes bo malo spremembe od Včeraj, v severnih delih države* Dblačno, v južnih jasno in gor-ko. Podobno bo jutri. Toplomer to čez dan okrog 70, ponoči 56. Tri na dan Amerika je okrnila izvoz Rusiji ter vsem njenim satelitom Delavci v pristanišču v N. Y. niso hoteli izložiti pošiljke iz Rusije Washington. — Zed. države so zdaj okrnile izvoz blaga v Rusijo in nje satelitom. Kot je videti bodo zdaj tudi težave izla-gati iz ladij blago, ki ga pripeljejo iz Rusije. Zadnji teden je pripeljala angleška ladja Mauretania rusko kožuhovino in pristaniški delavci v New Yorku niso hoteli blaga izložiti. Pravijo, da so ti delavci večinoma veterani zadnje vojne, ki so rekli, “da smo zdaj itak v vojni z Rusijo in njenih pošiljk ne bodo premetavali.” Delavci so odgla-sovali, da ne bodo izlagali ruskega blaga iz te ladje, niti ne iz kakšne druge v bodoče. Trgovski oddelek vlade je okrnil izvoz blaga, ki je potrebno za vojni napor, Rusiji in 13 drugim državam. Poleg Rusije so prizadete še sledeče države: Albanija, Bolgarija, Kitajska,, Češka, Estonija, ruska zona v Nemčiji, Madžarska, Latvija, Litva, Mandžurija, Severna Koreja, Poljska, Romunija. Vrednost kožuhovine, ki so jo pripeljali z angleško ladjo v New York, in ki je ameriški delavci niso hoteli izlagati, je znašala $138,000. Enkrat prej so pripeljali iz Anglije v New York meso rakov, ki je bilo iz Rusije. Ameriški delavci blaga niso hoteli izlagati in ladja se je morala naložena vrniti na Angleško. ---------------o------- Mayfield, Ky. — Podpredsednik ameriške vlade, Alben W. Barkley, je rekel, da bo zadobil svet mir v teku ene generacije. Ni pa rekel, če v teku te ali prihodnje generacije. I konvencije KSKJ Telefonsko poročilo Jožeta Grdine) Milwaukee, v pondeljek večer. — Včeraj je bilo zelo lepo pri sv. maši; bila je velika udeležba. Slovensko pridigo je imel prevzv. škof dr. Rožman, angleško Msgr. M. Butala, duhovni vodja KSKJ. Danes se je zbrala delegacija v zborovalni dvorani v hotelu •Schroeder ob 9 dop. škof dr. Rožman je podal invokacijo. Pre-čitali so imena gl. odbornikov in delegatov. Poverilni odbor je šel na delo. Ob eni pop. se je delegacija zopet zbrala, poverilni odbor poroča, da je našel vse poverilnice' v redu in pravomočne. Gl. predsednik John Grm je nato uradno otvoril 22. konvencijo KSKJ. Imenoval je razne odbore ter podal svoje poročilo. Zatem je predstavil častne delegate, ki so' bili vsi obdarjeni z lepimi zapestnimi urami, ki so zmagali v tekmi za pridobivanje novih članov. Gl. predsednik in gl. tajnik Josip Zalar sta se častnim delegatom zahvalila za vneto delo v korist KSKJ v toplih besedah. Sprejet je bil spored konvenčnega zborovanja. Zapisnikarja za slovenski del sta urednik Ivan Račič in Frank A. Turek. Nekateri gl. odborniki ABZ, ki so se vračali iz polletne seje, so v iskrenih besedah pozdravili konvencijo KSKJ. Bil je podpredsednik Cyril Rovanšek, vrh. zdravnik dr. Arch, Zivetz! iz Jolieta in drugi. Zvečer si je delegacija ogledala veliko Millerjevo pivovarno. Podjetje je delegaciji vse pozorno razkazalo. Videti je bilo že koj prvi dan, da bo delegacija zborovala v lepi slogi in v pravem bratskem duhu, samo za procvit in napredek KSKJ. RUSIJA BO MORALA ZDAJ POVEDATI 0 UJETNIKIH Tri države se pripravljajo, da bodo pri glavnem zasedanju Združenih narodov zahtevale od Sovjetske Rusije pojasnilo, kaj se je zgodilo z nemškimi in japonskimi vojnimi ujetniki, o katerih ni nobene sledi več. Lake Success, N. Y. — Zed. države, Anglija in Avstralija se pripravljajo, da bodo pri prihodnjem zasedanju skupščine Združenih narodov zahtevale od Sovjetske Rusije pojasnila, kaj se je zgodilo z vojnimi ujetniki, ki jih je Rusija zajela tekom druge svetovne vojne. ................ ' To bo prvič, da se bo zahteva-,združenih narodov. Tozadevni lo od Sovjetske zveze pojasnilo, przojav je podpisal delegat Aus-naj da obračun za 1,800,000 po-jtin, zastopnik Zed. držav. S tem grešanih nemških in japonskih je na dnevnem redu za zasedanje vojnih ujetnikov. Rusija naj skupščine že več kot 70 točk. da pojasnilo pred vso skupščino Najvažnejša bo ona, ki se tiče Združenih narodov. vojne na Koreji. Zasedanje Glavni stan generala MacAr- skupščine Združenih narodov ithurja je zatrdil, da drži Rusija prične 19. septembra v Flushing še vedno kakih 309,000 japonskih Meadows, N. Y. ujetnikov, dočim je vlada Za-j Splošno sodijo, da se bo ruska, padne Nemčije ugotovila, da je delegacija udeležila zasedanja, v Rusiji šiloma pridržanih še toda vprašanje pa je, če bodo vedno najmanj 1,500,000 nemških Rusi ostali pri zasedanju toliko vojakov, ki jih je Rusija zajela časa, da bi dali odgovor na vpra- tekom zadnje vojne. Glavnega tajnika skupščine Združenih narodov so že obvestili, naj dene to točko na dne- šanje glede vojnih ujetnikov. Najbrže bodo Sovjeti že prej našli pripraven vzrok, da bodo zapustili zborovanje, kakor vse- vni red za prihodnje zasedanje lej, kadar jim kaj ni prav. Predsednik Truman vidi za zapadno Evropo nevarnosi v bodočnosti Washington.; — Predsednik Truman je odposlal, na konferenco v London svojega posebnega zastopnika, poslanika Spof-forda, ki naj Anglijo, Francijo ter ostale zapadne zaveznike, ki so člani Atlantskega pakta, posvari, da naj svoje bojne sile ojačijo, ker da zapadni Evropi Naslov za konvencijo KSKJ je takole: KSKJ Convention Hotel Schroeder Milwaukee, Wisconsin Urednik, brez skrbi lahko zatrdimo: vsak urednik, je kot ka-na cesti, ob katerega se Vs&k spodtakne, pa ga ima (menda) tudi vsak pravico br-chiti, če se mu to zljubi. * • * Razlika med urednikom in kamnom na cesti je samo ta, da hrednik lahko brcne nazaj, ka-men pa vdano obleži, kadar ga n°ga brcne. Ako pa urednik ostane dolžan V avgustu zmrzuje v državi Michigan Chicago. — Avgust, ko farmarji pričakujejo vročino in se boje suše, je letos mesec zmrzovanja. V Grand Marais, Mich, je kazal toplomer 30 stopinj pod nčlo. Provokjiev uglasbil nov oratorij Moskva. — Ruski skladatelj Sergej Provokjiev, ki je star 59 let, je uglasbil nov oratorij v 5 delih. Oratorij se imenuje — “Na straži za mir.” Dejal je, da je dobil inspiracije od zapad-nega ogrožanja in od borbe “mirovnih partizanov.” kov. Spofford bo najbrže povedal zapadnim zaveznikom, da ameriška vlada računa, da bo potrošila letno do 35 bilijonov dolarjev samo za obrambo in to več let zaporedoma. Stroški bodo za domače oboroževanje, za pomoč zaveznikom in za raziskavo grozi prihodnjih par let resna ne- atomske sile. varnost od Sovjetov in njih satelitov. To nevarnost je treba Državni tajnik Acheson bo še ta teden stopil pred senatni od- zmanjšati s pripravami, ki ne^ek za dajatve ter bo predložil za-bodo nič manjše ,kakor so one hteve predsednika Trumana za od komunistov. Vse dosedanje obrambo dežele ih za pomoč za-priprave za obrambo niso za- veznikom. dostne, pravi predsednik Truman. Poslanik Spofford se je dva tedna posvetoval z ameriškimi vojaškimi eksperti in se zdaj vrača v London, kjer se bo vršila jutri seja zapadnih zavezni- Seja v Londonu bo trajala okrog dva tedna. K zaključku bo' dospel tudi državni tajnik Acheson. V Atlantskem koncilu je zastopanih 12 držav, ki so pripravljene stopnjevati oboroževanje proti Sovjetski Rusiji. Ugotovitve “dekadentnega reakcionarja” “In vendar so ljudje — posebno do pobratimije med Berlinom in Moskvo jih je bilo mnogo tudi med razredno in napol razredno zavednimi delavci in liberalci — ki na eni strani obsojajo in pobijajo — pravilno! — kapitalistične in fašistične represije in izkoriščanje, medtem ko na drugi strani molče in odobravajo, nekateri celo nepremišljeno ali celo idiotsko, krvave represije in despotizem Stalinovega režima. “Tista doba, v kateri je bila diktatura v Rusiji potrebna ali vsaj opravičljiva — toda ne NAD PROLETARIATOM! — je že davno minila. Danes — že mnogo let, najmanj 15 — je največja nesreča in poguba ne samo za proletarsko Rusijo, marveč za vse delavstvo po vsem svetu. Kdor tega ne vidi, je slep; kdor to odobrava, z vsemi represijami in despotizmom vred, je perverznež ^rce, potem je res kamen na ce- in sadist.” Eti. Potem ni več urednik, am- (Anton Garden, urednik “Prosvete,” v Slovenskem družinskem kak Aleš iz Razora. ’ koledarju ra leto 1940) V COLUMBUSU, O. BO VELIK SEMENJ ZA 100-LETNICO PRVEGA TAKEGA SEMNJA V Columbusu, O., bodo veli Na 31. avgusta bo peljal iz ki dnevi od 26. avgusta do 1. ^ Clevelanda na semenj poseben septembra. Tiste dni se bo vlak. Vožnja na ooa kraja bo namreč vršil v ohijski prestolni- stala samo $5.43. Zjutraj odpe-ci ogromen semenj (fair). Vsak Ije, zvečer pripelje nazaj. Kdor dan bodo zanimivi programi, ra-!se hoče peljati s tem vlakom, zne tekme, dirke in druge. Nahiaj pošlje voznino na radijsko razstavi bodo pridelki te države,'P°stajo WGAR, Cleveland, Ohio poljski in industrijski. Letošnji semenj bo ob 100-let-nici prvega takega semnja leta 1850. Takrat je obiskalo semenj par tisoč oseb, ki so potovale več dni, ako so se peljale z vozom, pošto ali z ladjo. Od skrajnega konca države je takrat vzelo potovanje najmanj 5 dni. Danes se prepeljete tje v nekaj urah. Lansko leto je obiskalo ta se- Ta cena je več kot polovico manjša kot navadno. DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Iz raznih naselbin SHEBOYGAN, Wis. — Fran. ces Skrube se je podala v Fontano, Cah, kjer se namerava naseliti za stalno, ako ji bo uga-menj 362,124 oseb. Letos jih pri-'jalo. — Policija je prijela 19-čakujejo nad pol milijona. Zu-j letnega fanta, ki je priznal, da naj razstavnih prostorov je 50 je eden izmed trojice, katera akrov zemlje, kar je prostora za!je minulega decembra oropala 11,5500 avtomobilov za prosto Franka Kolenca za $25,000. Dva parkanje. Znotraj je pa prosto- druga roparja zasledujejo. —-ra za 3,000 avtov, ki plačajo po^Peter Droll je podlegel poškod-50c za parkanje. _ bam, katere je dobil pri skoku Vsak dan razstave je določen iz tretjega nadstropja bolnišni- v posebne namene. Dan 31. av gusta bo imenovan “Gov. Frank J. Lausche Day.” Kdor torej utegne, naj se pelje na semenj v Columbus na 31. avgusta. šnice. Star je bil 70 let, doma iz Sorice, Gorenjsko, v Ameriki od leta 1905, ves čas v Sheboy-ganu. Bolehal je dalj časa in bil v pokoju. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Prevzem podjetja— Triangle Dry Cleaning Co. na 1136 E. 71 St. je zdaj v zmožnih slovenskih rokah ter se toplo priporoča za vsa dela, ki spadajo v krojaško obrt. Vse delo izvršeno v največje zadovoljstvo. Na operaciji— Naš strojnik Joseph Andolšek se j c podal na operacijo, katero je včeraj srečno prestal. Nahaja se v Fairview Park bolnici, 3305 Franklin Bivd. Nahaja se v sobi št. 427. Obiski so dovoljeni. Obisk is Kanade— Iz Kanade so nas obiskali prijazni Prekmurci, Mr. in Mrs. Ivan Hajdinjak iz Toronto, Ontario. Z njima je tudi hčerka Elizabeth. Tukaj prebivajo pri sestri od Mr. Hajdinjaka, Mr. in Mrs John Ray. 1223 E. 82 St. V petek se bodo odpeljali zopet domov v Kanado. Hajdinjake vi so doma iz Beltincev v Prekmurju. Pozdravljajo vse rojake tukaj in ako jih želi kdo videti, jih lahko obišče na gornjem naslovu, ali pa pokliče TA 1-1521. Obisk iz Texas— Iz El Paso, Texas, nas je obiskal prijazen gospod, Rev. Alojzij Strle. Prišel je sem v Cleveland na obisk za nekaj dni k stricu in teti, Mr. in Mrs. John Krašovec, 925 E. 73. St. Doma je iz Pcdcerkve pr Ložu, po domače Štancarjev. Kdor Ložanov bi ga rad vider naj ga obišče na gornjem naslovu, ali pokliče EX 1-4825. Za Hvarska dela— Novi naseljenci lahko dobijo delo v livarni, najsi so izučeni za taka dela, ali ne. Livarna je Lake City Malleable na 5000 Lakeside Ave., 2 bloka severno od St. Clair Ave. Ako ne znate vas naučijo izdelovati modle, za inšpektorska dela in drugo, kar je potrebno v livarnah. Garantirana plača od ure. Plačani so prazniki in počitnice. Stalno delo in sicer 5 dni na teden. Sedma obletnica— V sredo ob 7.15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok, Josepha Dolenc ob priliki sedme obletnice njegove smrti. Pisma imajo pri nas— Bolažič Marija, pismo je iz Spittala na Koroškem. Dalje ima pri nas pismo Ivanka Škrl in sicer od Štefke Petrič iz Celja. Pozdrav iz Arizone— Iz Grand Cv.nyon, Ariz., pozdravlja družina Nick Bohar, ki je na počitnicah po zapadu. Na obisku pri materi — Sophie in Anthony Pertekel sta na obisku tukaj iz Portsmouth, New Hampshire. Prebivata pri njeni materi Mrs. Mary ANGLEŠK0- SL0VENSK0 BERILO (DR. KERNA) je zopet v zalogi. Po pošti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Avs^c na 938 E. 218. St. Tukaj bosta ostala dva tedna. Pozdrav iz Minnesote— Iz Duluth, Minn., pozdravlja vse prijatelje in znance Cyril Rovanšek, gl. podpredsednik ABZ Druga obletnica— Za drugo obletnico smrti Franka Sile Dodo darovane sv. maše in sicer v sredo ob 8:30 v cerkvi sv. Pavia na Chardon Rd., ob 7:45 isti dan pa pri sv. Vidu. Pevske seje— Starši otrok, ki pojo pri mladinskem zboru SDD na Waterloo Rd. so prošeni, da jih pošljejo nocoj ob 6 v SDD na Waterloo k vajam. Sprejemajo se tudi novi pevci in pevke. Prevzem gostilne— Mr. in Mrs. Louis Ižanc Jr., ter Mr. in Mrs. John Hrovat, so prevzeli dobro znano gostilno Four Points Tavern, vogal 152. cesta in Saranac Rd. Rojakom se prav toplo priporočajo za obisk, teh lepih prostorov. Postrežba vedno prijazna. Slovenski program— Zdaj imamo ob nedeljah nov slovenski program, katerega vodi znani radijski tehnik Joseph Zelle. pomaga mu pa Frank Kuret. Program je na radijski postaji WERE in sicer od 8:30 do 9 zjutraj. Zaenkrat niso mogli dobiti kakšnega bolj pripravnega časa. Postajo dobite na 1300 kilociklih, WERE-FM pa na 98.5 MC. Na tem programu bodo sprejemali oglase, naznanila in drugo. Kdor hoče kaj veČ Informacij ali bi rad kaj naročil za ta program, naj pokliče Joseph Zelle, HE 1-6437 ali pa Franka Kuret EX 1-9686. Oba sta obljubila, da bosta vodila te programe v kar najlepši slovenščini, da bo te programe zares pravi užitek poslušati. Želimo temu programu kar naj večjega uspeha. Obisk iz Wisconsin— Mrs. Angela Kavchnik je prišla iz Willard, Wis. na obisk k hčeri, Mrs. Eleanor Rasper na 1433 E. 53 St. Ostala bo tukaj do sobote. Pozdravlja vse prijatelje in prijateljice v Clevelandu. Šesta obletnica— V sredo ob <8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Louis Judnicka v spomin 6. obletnice njegove smrti. ------o----- Ameriška pomoč za * korejske begunce Washington. — Zedinjene države se pripravljajo, da v sodelovanju z ostahmi državami pri Zdr. narodih, pošljejo korejskim beguncem za milijon dolarjev živil in drugih potrebščin. NAJNOVEJŠEVESTI TOKIO, 22. avg. — Komunisti napadajo na celi črti v Koreji, toda domačini in ameriške čete se n e premaknejo z linije. V nekaterih krajih so ameriške čete celo napredovale. Sodijo, da so imeli komunisti v zadnjih 4 dneh do 15,-000 mož izgub. WASHINGTON. — Senat je včeraj odglasoval, da se da predsedniku Trumanu polno oblast razglasiti kontrolo cen in mezd, kadar vidi to potrebno za obrambo dežele. Predlog mora sprejeti še nižja Zbornica, Plin Ameriška Domovina J; Tl j a ’1 t CTiW' W"* 1 ' i £ t--S H 6117 St. Clair A ve. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00. za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. AUGUST 1950 SUN MOW TUE WED THU FJU SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. ^HjSi»83 No. 164 Tues., Aug. 22, 1950 Socializem v teoriji in praksi • I. “Reader’s Digest” od meseca avgusta objavlja sledeči članek: Lanske volitve so končale 14-letno socialistično vlado v Novi Zelandiji in osemletno socialistično vlado v Avstraliji. V teh dveh deželah je imel socializem pod delavsko vlado in v ugodnih ekonomskih okoliščinah vso priliko, da dokaže učinkovitost svojih načel in da izpolni svoje obljube. Leta 1949 so socialisti izgubili volitve, ker je ljudstvo dognalo v teh letih resnične preizkušnje, da je socializem izjalo-vitev. “Zdaj je šlo samo za stvar socializma ali kapitalizma,” je rekel J. B. Chifley, voditelj avstralske delavske stranke in bivši ministrski predsednik. “Ko so bile v Novi Zelandiji volitve,” je rekel S. G. Holland, voditelj narodne stranke in sedanji ministrski predsednik, “ni bilo nikdar poprej toliko zaposlenj, nikoli tako visokih mezd in plač. kratkih delovnih ur, plačanih pravnikov ali toliko socialnih dobrin. Toda Novozelandča-ni so spoznali, da je bila to socialistična prosperiteta in videli so tudi ceno, ki jo je bilo treba plačati zanjo: še enkrat višje življenjske cene, ogromni davki, pomanjkanje različnih stvari, vsesplošna kontrola in pusto, dolgočasno življenje, regimentirano in dirigirano po vladnih birokratih. Mi pa smo obljubili povratek privatnega podjetništva ter oživ-Ijenje svobode in prilik za vse. In to je tisto, kar si je ljudstvo izvolilo.” Robert G. Menzies, voditelj avstralske liberalne stranke in sedanji premier, je izjavil: “Avstralija je dežela možnosti in prilik, ki potrebujejo in zahtevajo takega pogleda na svet, kakršnega ima mladina. Socialisti pa so ustvarili pogled na svet. ki je bil pogled starega in trudnega moža.” Pa poglejmo, kaj se je zgodilo, ko je zavladal v Avstraliji in Novi Zelandiji socializem in je ljudstvo prepustilo vse zadeve vladi, češ: bo že ona naredila. Pred petimi leti je začela avstralska socialistična vlada socializirati ali podržavljati uspešno in rastočo narodno prometno trgovino. Socialistična vlada je ustanovila svojo lastno zračno črto — Trans-Australia Airways — ter poizkusila pognati privatne zračne črte iz obrata. Vlada je izvabila od privatnih družb ogromno število tehničnega in uradniškega osebja, ki ga je sijajno plačevala ter ga uposlila v svoji zračni družbi. Toda uprava tega podjetja je bila tako nesposobna, da je imela uposlenih po osem delavcev za delo, ki ga je pri privatnih družbah opravljala ena oseba. Svoji glavni tekmovalki — Australian National Air ways — je vlada okrnila vso odvišno dobavo ga-solina, dočim je svoji družbi dajala vse, kar je zahtevala, povrhu pa velike subvencije ali podpore. Avstralski narodni družbi je vzela njen poštni kontrakt ter ga dala vladni zračni družbi. Dalje je ukinila obrat Trans-Pacific zračne družbe, katero je kratkomalo prevzela ter nadaljevala z obratovanjem z znatno zvišanimi cenami za potovanje. Svoje družbe je na vse načine favorizirala in od svojega urad-ništva in drugega osebja celo zahtevala, da mora potovati z letali teh družb. Kljub vsemu temu pa so privatno lastovane zračne družbe vzdržale obratovanje z dobičkom, dočim izkazujejo nacionalizirane zračne družbe, ki ne plačujejo nobenih davkov in nobenih obresti na milijone dolarjev, ki se ulivajo vanje, vsako leto izgubo. Po vojni je avstralska socialistična vlada prevzela v svoj monopol obrežno paroplovbo. Kupila je celo flotilo ladij, katerih prodaja privatnim družbam je bila prepovedana. Zatem je uzakonila mnoge restrikcije obratovanju privatnih družb. Posledice: Kljub temu, da je vlada drastično zvišala cene za prevoz potnikov in blaga, je bila operacija tehjadij žalostna izjalovitev, ki je stala avstralske davkoplačevalce 35 milijonov dolarjev. V Avstraliji je telefonska posluga, ki jo je lastovala in obratovala vlada, tako draga, da je procentualno število rodbin, ki imajo telefon v svojem domu, za polovico niže kot v Zed. državah. V Novi Zelandiji ;e zavladal takle položaj: Kakor v vsaki državi, ki ;o prevzamejo socialistični “planarji,” tako je bilo tudi tu: manj blaga, slabša kvaliteta, višje cene. Vse: železnice, rudniki, gradnja, hoteli za turiste in vse do državnih kmetij je izkazovalo izgubo. "Važna stvar, ki jo moramo imeti pred oččnu glede naših železnic,” je rekel neki novozelandski socialist, “je ta, da jih lastuje država, to se pravi, da so last nas vseh. “Ampak ta privilegij, da jih “lastujejo” vsi, je prekleto drag. Železnice ne plačujejo nobenih davkov. One so proste plačevanja obresti. Da se zaščiti te železnice pred “nepošteno kompeticijo,” so privatni avtobusi in tovorni avti podvrženi kazenskim pristojbinam, ako transportirajo potnike ali blago v smereh, kjer vozijo železnice. In vendar so imele lansko leto te železnice toliko primanjklaja, da je morala sle- herna rodbina v Novi Zelandiji prispevati za njegovo kritje $25.00. Da so mogli kriti vse te izgube po socialistih “ronanih” podjetij in podvzetij, so morali davkoplačevalci Avstralije in Nove Zelandije plačevati tako visoke davke, da so jih komaj zmagovali. (Konec jutri) | BESEDA IZ NARODA | •fr Beseda o Slovencih v Kanadi Cleveland, O. — že dolgo vrsto let se zanirnam za Kanado, deželo, v katero so hodili naši rojaki s trebuhom za kruhom, kot smo prišli mi sem v Ameriko. Za časa mojega uradnega posla pri K. S. K. J. sem imel posebno dosti prilike seznanjati se z razmerami, v katerih so živeli in še žive naši rojaki, prav posebno me je zanimal položaj naših rojakov-katoličanov. Slovenci v Kanadi so bili prepuščeni samim sebi, raztreseni po ogromni deželi so polagoma zgubljali zvezo z ostalimi rojaki in se začeli vživljati v novo okolje. Naše jednote so se poskušale pobrigati zanje, pa niso žele posebnega uspeha. Brez pravega središča in orez dobrega vodstva v popolnoma tujem okolju so postajali mlačni, ne samo v narodnem ampak tudi v verskem smislu, prilagajali šo se novim okoliščinam in se odtrgali od narodne celote. Tako je slovenski živelj v Kanadi polagoma izumiral in se vtapljal v tujem sf/etu. Pred nekaj leti so pa prišli v dežele novi slovenski naseljenci. Narodno zavedni, versko trdni so prinesli svežine v kolikor toliko zatohlo slovensko ozračje Kanade. Pregnani z rodne zemlje po komunističnih nasilnikih, ker so ostali zvesti sinovi Cerkve in so se držali naukov svojih očetov in mater, so morali iskati vsaj začasno novega do-covanja; našli so ga v Kanadi. Te ljudi prav zaradi njihove zvestobe do Boga in domovine globoko spoštujem. Bil sem že’ med njimi in še jih bom obiskal. Z neštetimi sem govoril, bolj ko jih srečavam, bolj jih spoznavam kot iskrene, izobražene in zavedne ter vrne Slovnce. Ti naši rojaki so občutili željo in potrebo po lastnem hramu Božjem. Fred nedavnim časom so se dogovorili, da bodo gradili v Torontu slovensko cerkev. Zbrali so že nekaj sredstev, toda oni so še sami v velikih težavah, saj si dežele še niti dobro ogledali niso. Njih sklep pa je trden, cerkev hočejo imeti, svojo slovensko cerkev, v kateri naj bi jim slovenski duhovnik v slovenskem jeziku razlagal besedo Božjo. Pomagajmo jim, pomagajmo graditi prvo slovensko cerkev v Kanadi. Rojaki priglasite se in darujte za temeljni kamen slovenske cerkve v Torontu. Po želji kanadskih Slovencev, ki vodijo nabiralno akcijo, sem z veseljem prevzel pobiranje prispevkov v Združenih državah. Anton Grdina. Med Slovenci v Braziliji Sao Paulo. — Skoro bo minilo dve leti, odkar smo prvi slovenski begunci prišli v Brazilijo, v to veliko, bogato in lepo deželo. Da, takrat pred dvemi leti smo v resnici z nekim nemirom in negotovostjo stopili na braziljska; tla. Pa je bil ta strah odveč, bil je posledica bučne propagande, ki se je tedaj vršila v taborišču proti naselitvi v tej deželi. Najbolj otroške neumne stvari so mnogim prav prišle, da so preplašili čim več beguncev, da so jih odvrnili od nepoznane Brazilije. Da so kače, strašne in velike, baje ljudje kar po njih hodijo, da je vročina, jajca se peče kar na soncu, da so bolhe, ki ljudem ležejo jajčeca za nohte! iz katerih se izležejo črvi, itd., itd. Ni bilo čudno, da se je število od ca. 500 prijavljenih oseb, skrčilo na 60. Vendar mi, ki smo se kljub temu odločili za to deželo, lahko povemo, da smo zadovoljni, zelo zadovoljni z Brazilijo, našo novo domovino, deželo najlepše bodočnosti in razmaha. Nekateri so se že marsikaj oglasili v Ameriški domovini in popisali to prezanimivo državo. Vendar o tej deželi, ki je tako velika skoraj kakor cela Evropa, bi se dalo napisati desetine debelih knjig. Mislim, da imajo vsi drugi narodi mnogo več literature o Braziliji, kakor pa mi Slovenci. Ali pa smo se Slovenci dosedaj zanimali predvsem za bolj poznane dežele. Vendar v bodočnosti Slovenci ne smemo pozabiti na to malo naseljeno in tako ugodno deželo Brazilijo. Vsakomur je jasno, da je Evropa več kakor prenaseljena. Tudi naša rodna zemlja, Slovenija. Kadar se bodo razmere uredile doma in v Evropi, se bo gotovo začelo zopet izseljevanje. Prepričan pa sem, da bodo imeli naši ljudje mnogo več uspeha in sreče v deželah, ki se šele razvijajo, kjer je kruha in prostora dovolj za milijone ljudi, kakor pa nekje v Evropi, kjer so našim ljudem na razpolago najtežja in najnevarnejša dela. (Naši rudarji v Belgij Franciji, Angliji) Morda bo kdo, ki že bolje pozna Brazilijo kakor jaz, kdaj napisal stvarno in resnično razpravo o vseh problemih z ozirom na Brazilijo. Da ne bo treba našim ljudem poslušati take neumne govorice, kakor smo j ib morali mi, predno smo odšli sem. Danes Vam hočem opisati predvsem naš sestanek, ki smo ga sklicali z namenom, da si po dveh letih povemo kako in kaj. V Campinasu, ki je oddaljen od Sao Paula nekaj čez 100 km, je največ Slovencev od naše skupine. Pa dobili smo povabilo, da se mi iz capitala, iz bližnje in daljne okolice zberemo pri njih. Prav z veseljem smo se podali na pot. Saj vsi niso mogli na pot, kar nas je fantov, pa vsi. Mladi ljudje posebno radi potujejo, pa naj bo po naši ljubi Sloveniji ali pa po Braziliji. V elegantnih in velikih potniških vozovih Companie Pauli-sta, nas je zgodaj zjutraj potegnil električni brzec iz glavne postaje. Ustavili smo se samo enkrat, sicer pa je hiapon divjal brez prestanka. Mimo nas so bežale samotne šakare, male fa-zende, zaraščeni gozdovi in goščave, nato koruzna polja, pomarančni nasadi, vinogradi, proti Campinasu pa veliki smokvini nasadi in neštevilne črede živine. Nekaj več kakor uro vožnje pa smo že bili v zaželjenem mestu. Na kolodvoru so nas pozdravili rojaki in bilo je v resnici veliko veselja. Gledam, gledam. Vsi v novih oblekah in lepo zalitih obrazov. “Vidim, da ni hudo v Braziliji, vidim,” sem moral takoj pripomniti, šli smo najprej k Regalijevim. Malo izven mesta pri Sv. Bernardu domujejo. Kakšen domek in kakšen vrt! Nič ne pretiravam, če povem, da sem že sto korakov poprej zasledil vonj čudovitih cvetlic, katere goji gospa v svojem vrtu. Jaz jim ne vem imena, toliko jih je bilo, nekaj domačih poznam kakor: nageljni vseh vrst, vrtnice, kapcinarje, astre itd. itd. Namreč v Brazi-liij ni zime, zato imamo cvetlice vse leto. Take, kijih pri nas goje samo v sobah in lončkih, rastejo tu na gredicah. Slovenke pa so že znane, da ljubijo cvetlice, saj je polovico slov. narodnih pesmi v zvezi z rožicami. Pri domačinih nisem opazil takega negovanja cvetlic, prav zato pa sem še bolj opazil to prijetno iz-premembo. Mnogo je bilo govorjenja in razpravljanja. Vse svoje težave smo stresli drug pred drugega. Pa tudi vsak se je pohvalil, če se je le mogel s čim. čutili smo se kakor ena družina. Na koncu vseh koncev pa smo se odločili, da se naselimo kje bolj skupaj. Marsikaj bi bilo lažjega. Tako bi bili slov. otroci bolj skupaj, gospodarsko pa bi si lažje pomagali. Naša velemati Brazilija je dobra, vsakemu, ki je priden in sposoben daje od svojega bogastva zvrhano mero. To vidimo še nabolj pri starih emigrantih. Pred dvajsetimi leti in še poprej so prišli. Danes pa so v svojih lepih domovih, imajo svoja posestva, katere obiskuujejo z naj novejšimi Fordi in Stude-bakerji. Mi smo pa tudi pridni, smo rekli, in bomo prav pošteno pljunili v roke. Tudi tukaj velja, kar je naš prvi slovenski pesnik zapel za našo ljubo domovino Slovenijo: Glej, stvarnica božja vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! Čar. je bežal. Komaj, da smo malo razvezali jezika, jih nekoliko omočili, si duše privezali, (z samimi slovenskimi specialitetami, na žalost je manjkal naš vin-ček), smo šli naprej do prihod-ne družine. Kakšen živžav že na pragu. Dolenčeva družina je vsa zbrana. Vsi zdravi. Tu je pa mnogo kljunčkov, pa je že težje. Ampak otroci rastejo. Kmalu bodo vsi zaslužili. Takrat bo denarja pri hiši. “Bog daj le zdravja in da ne bi prišla kakšna nesreča” pravijo Dolenjčeva mati. Vedo, da vse drugo bo šlo. Zopet se malo razgovorimo, potem ko se vračamo, nas je že cela procesija. Braziijanci ne razumejo, kaj imamo. Pa jim razložimo, da jih še ne bomo zapustili, da je samo nekaj “patri-ciev” — rojakov prišlo na obisk, zato danes tak promet. Na drugem koncu mesta zopet slovenska družina s katero smo se sestali v Salzburgu, poznali pa že poprej. Kako se nam je prismejal “padrone.” Že v taborišču je bil zalit in lepo oblikovan, tukaj pa skoro pretežak. Pa saj mu tudi razmere dopuščajo. V svojem poklicu kot ra-diotehnik, je zlahka dobil zapo-slenje. Ker zna pa še nekaj “več kot hruške peči” se je lotil zelo kompliciranega dela pri mestni občini. Odpravil je po daljšem delu in poizkusih motnje, ki jih povzroča električna cestna železnica v rad:oaparatih. Delo se mu je posrečilo, čeprav so ga razni domači inženirji ovirali radi zasebnih spekulativnih namenov. Tako je sedaj poznan po celem mestu kot nenadkriljiv specialist za radio in elektrotehniko. Tu je bila naša zadnje postaja. Skoro, da bi drugi dan ne prišli na delo v mestu. Nekoliko smo zapeli, nekoliko popili, vmes pa pretresali vse od začetka do konca. Vse: kako so bili dobri Avstrijci, ki so nam dajali 2,000 kalorij, sami pa so se zadovoljili z 1300 kal., kako skrbni so bili Angleži, kako so nas varovali z puškami in tanki, da bi nas ne odpeljali Titovci, da se ne bi zgubili, so nam dovolili le 10 km oddaljitev od tistega presrečnega taborišča, — pa še o sto dAigih stvareh. Nato pa smo pregledovali fotografije iz življenja v tab. Naš ‘ padrone” je namreč pridno slikal. Tako ima vse slike, skoro vseh beguncev.. Procesije in igre, delavnice in barake, jaslice in otroke, ljudi in pokrajino. Pa smo ugibali, kam je šel ta, kje je oni. Na vse strani so se razkropili, po vseh celinah se čuje slovenska govorica. Tamkaj po Ameriki, po Kanadi, v Evropi, Afriki, Aziji, Avstraliji, v Južni Ameriki, so nam izginili — več ne doseže jih naše oko . . Si bomo še kdaj stisnili roke in se pozdravili? Bomo še kdaj videli našo ljubljeno, edino — Slovenijo. Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavoin, okrog Karavank? Boš jih kot lastovke k sebi priklicala? Kakor golobe prizvala pod krov? Ali jih tuja bo slava premamila in jih nikoli več k tebi ne bo? O. Zupančič. Pa smo marsikaterega videli, ki ga danes že ni več na zemlji, ki ne bo videl domovine. Biloi nam je tesno pri srcu, zato smo prenehali z slikami. Nas “šef” pa je imel še nekaj, kar nas je prijetneje spomnilo na tiste žalostne in vesele dni v lesenem mestu ob Dravi. Položil je na radiov! trolo ploščo in nenadoma je pred nami, začudenimi in sladko presenečimi, zadonela slovenska pesem: slovenske pete litanije. Da, slovenske litanije pod subtropskem soncem nekje v Južni Ameriki. Pelo je slovensko ljudstvo — begunci pred Marijinim oltarjem v taboriščni kapeli. Bili smo tako presunjeni, da so nam stopile solze v oči. Nekaj nepozabnega. Topla noč se je že razlila nad mestom, ko smo se razhajali. Toliko, da smo še zadnji brzec vjeli, mi, ki smo imeli še dolgo pot do doma. Bli pa je dan v resnici lep in nepozaben. Med nami je bila utrjena živa vez, vse močneje smo začutili, da nas vežejo vse iste narodne vezi in ista narodna usoda. Tukaj še bolj, ker smo prepuščeni samim sebi in navezani le drug na drugega. Vse kar sem napisal je komaj delček, kar bi vam rad povedal in bi moral napisati. Še to je preveč, bo morda zabrundal gospod uredpik. Pa če ne bo preveč, se bomo še kdaj oglasili. Mislim, da bi Slovence zanimalo tudi kako živijo drugi Slovenci po notrajnosti dežele. Vsem Slovencem in Slovenkam po svetu lep pozdrav od Slovencev in slov. družin v Braziliji. M. B. Pisma govorijo Milwaukee, Wise. — Vem, da Vara primankuje prostora za objavo vseh dopisov, ki prihajajo na Vaše uredništvo, pa Vam klub temu pošiljam tale pisma, ki sem jih prejela iz domovine. Solze nam prihajajo v oči, ko beremo o trpijenjnu in stiskah naših bratov m sester. Ko smo pred leti mi odhajali v tujino s trebuhom za kruhom, smo se jim smilili. Njihovi žalostni pogledi so nas spremljali, dokler nas niso izgubili iz vida. Po začetnih borbah in težavah smo si ustvarili v tej deželi zadovoljivo življenje. Nekateri so imeli več sreče, drugi zopet manj, toda kdor je bil priden in koiikor toliko varčen, si je lahko uredil življenje. Ta dežela nam je omogočila boljše življenje—kje na svetu si more mali človek privoščiti to kot v tej deželi,— zato ji moramo biti hvaležni in pripravljeni, da jo v-slučaju potrebe tudi branimo. Velika večina naših slovenskih rojakov se so svoje dolžnosti dobro zaveda, toda na žalost je tudi med nami nekaj zgubljencev in zme-šancev. Kljub neštetim dokazom, da je komunizem zlo, ga še vedno zagovarjajo in žele, da bi zagospodoval tudi pri nas. Ko prebiramo v srce segajoča pisma in spoznavamo obup naših trpečih bratov, moramo napraviti sklep, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da se ta komunistična kuga zatre, da ob-variemo pred njo našo novo domovino in da bomo poskusili tudi vse, da bo čim preje svobodna tudi naša stara domovina. Branimo svojo svobodo in poženimo nje, ki so se je preobjedli tja, kamor spadajo. . Berimo, kaj ljubljene domovine! Draga teta in svak! Z velikim veseljem Vama sporočam, da sem Vajino pošiljko v redu prejela. Bog plačaj. Neverjetno srečni so še nekateri ljudje na svetu, mi smo pa pozabljeni ui zgubljeni. Za nas kmete se pobrigajo samo tedaj, ko od nas kaj zahtevajo. Tedaj nas prav gotovo najdejo, težko pa nam, kadar moramo kaj kupiti. Dobimo sicer bone za ono, kar smo oddali, to je že res, toda kaj nam vsi boni pomagajo, če pa na nje ne moremo nič dobiti. Delavcem je za spoznanje boljše. Na njihove nakaznice se da vsaj včasih kaj dobiti, na naše nikoli. Pri tem moramo pa vsako leto oddajati skoro vse, kar priredimo in oblastniki se prav nič ne ozirajo na to ali je bila letina dobra ali slaba ali si imel srečo pri-živini ali ne. i .etos smo morali oddati državi eno telico, ki je tehtala 550 kg in dva prašička, zdaj pa zahtevajo, da damo še 22 kg masti. Le kje boš v tem času dobil na kmetih toliko masti, saj veste, da tu koljemo pozimi. Maja so zahtevali od nas 10 kg masti. Ker smo imeli pri prašičih lansko leto nesrečo, jo doma nismo imeli, morala sem jo kopiti. Plačala sem jo kg 500 din, država mi je pa' plačala za njo po 36 dinarjev za kg. Kako dolgo bomo mogli vzdržati, ne vem Če ne oadaš, kar od tebe zahtevajo, ti nalože visoko denarno kazen ah te pa obsodijo na ječo. Letos je bila pri nas izredno huda suša, ne vem, kaj bo z nami, če ne pride kakšna pomoč. Sadja ni nobenega, krompir je pa tako slab, da nemara še semena ne bomo nazaj dobili. Bog nam pomagaj. * * * Draga sestra: Živimo v razmerah, kakršne nam je Božja previdnost naklonila. Tolažimo se z boljšim življenjem na onem svetu in čakamo, kdaj nas bo Bog rešil tega pekla. Delam v tovarni, delo sicer ni posebno težko, pa tudi zaslužek ni velik. Draginja strašna, pa še nikjer ne moreš dobiti, pa če imaš nakaznice ali ne. Povsod isti odgovor: Danes nimamo, oglasite se morda jutri ali po jutri j šn jem . . . Prideš spet čez nekaj dni, pa dobiš isti odgevor. Paso\e smo že tako zategnili, da bo skoro zmanjkalo lukenj . . Bog nam pomagaj. Tako nam pišejo od doma. Odkod vejo naši sopotniki, pri vseem tem, da je v starem kraju tako dobro in da so ljudje tako zelo srečni, pa res ne vem. Antonija Kovačič. Zahvala Geneva, O.—Podpisana, ki sem tekom zadnjih mesecev prestala več težkih operacij in se ^edaj zdravim na svojem domu v Trambul, se tem potom iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem, ki so me obiskali v bolnici in na farmi, poslali darila, cvetlice in karte. Prisrčna hvala! Theresa Vene, R.D. No. 3, Geneva, (Trumbul) Ohio. S Tržaškega, Goriške in Koroške poročajo .. Celovec. — Stolna cerkev je bila nad eno leto brez župnika) zdaj je škof imenoval na to mesto č. g. dr. Friderika Illwitzer-ja. Novi župnik je doma v Špi' talu in je bil doslej ravnatelj škofijskega dušnopastirskega tirada. Škofija razpošilja dekanom poziv, naj se zavzamejo za orglarsko šolo ali pa naj škofiji' sporoče, da je začasno nepe-trebna, ker je mladih organi-nam pišejo iz 1'stov dovolj. J /Iiiieri^k^i Domovina AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R Peiindvajsefa ura Virgil Gheorghiu. — Poslovenil Ludve Potokar (Pričujoče branje spada k romanu “Ora 25,” ki je pred časom izšel v Cannesu, Francija, s francoskim naslovom “La vingt-cin-qieme heure.” Roman, ki ga je napisal romunski begunec, je doživel izreden uspeh in so ga doslej prevedli v osemnajst jezikov.) Bilo je takole: moja žena in, jaz sva bila lačna. Bila sva ta- j Ob tej dieti sva morala živeti nekaj let. Mimo lakote je bilo ko strašno lačna in to že tako j še marsikaj težav, toda lakota dolgo, da so se nama posušile! je bila naj hujša. Kadar je člo- mišice in meso na kosteh. Na tak način se posuši koža po smrti. Niti misliti nisva mogla več in najin spomin je bledel. Sram me je bilo, da bi se kazal na ulico, kajti bil sem strašno suh in ljudje so se obračali okrog in zijali za menoj. Zato sem si pustil bike ali bolje: vodoravno črno črto, ki je nekoli-karij zakrivala moja vedno bolj bleda in upadla lica. Naj kar dietetično povem, kaj sva jedla, nikoli več ko osemsto kalorij na dan. Osemsto kalorij dnevno, vključno pet gramov maščcce, štiri do šest koščkov praženega krompirja, rezino kruha in kakih dvanajst gramov mesa. Resnica je, da sva imela dodatke: letno tri jajca na osebo, vsake kvatre pol kile jabolk in nekaj žličk sladkorja vsak mesec. To je bilo na koncu vojne. vek lačen do obnemoglosti, povsem naravno sanja o hrani, an in noč sem sanjal zgolj o kruhu, krompriju in masti. Posebno o kruhu in masti. Samo o tem sem sanjal. Ker je bilo nemogoče, da bi postale moje sanje resnica, se me je jel lotevati obup. Izgub1'! sem upanje, ki sem ga bil imel poprej za bodočnost. Nič več nisem verjel, da utegneva imeti z ženo lepega dne spet polno kruha, krompirja in maščobe. Zato sem se odločil da se skupaj s svojo ženo ubijem. Vrgla da se bova skozi okno. Živela sva tedaj v Heidelbergu, v sobi v četrtem nadstropju na Rohrbacherstrasse. Oba sva gledala na asfalt spodaj pred ;hišo. Gledala sva na cesto, kjer so venomer vozili avtomobili, polni vojaštva in policajev. Dolgo sva preudarjala, ali je prav da se ubijeva ali ne. Hočem reči, premišljala sva, ali morda v življenju ni nečesa, po čemer bi nama bilo lahko žal. Zaključila sva, da ni ničesar takega. Tisti večer sva stala ob oknu z ugasnjeno lučjo in gledaje na policiste in pijane vojake izmenjavala misli o nameravanem početju. Ko sva govorila, sva oba mislila na hrano. Na kruh. Na krompir. Na mast. Jasno, najine sanje so bile divje. Brez teh stvari vendar ni mogoče živeti. “Jutri opoldne, pri belem dnevu, bova skočila skozi okno!” sem dejal. Toda svojega načrta nisva izvršila. kajti naslednji dan je zaživela v meni Kanada. In Kanada je zaobrnila smer mojega življenja. Zgodilo se je tako: Srb, ki je stanoval zraven nas, je povedal: “V Heidelberg bo prišla za več dni kanadsica komisija. Najeli bodo trideset tisoč ljudi za delo v gozdovih. Odpotovali bodo takoj.” To je bilo leta 1947, nekaj dni pred Božičem. Odkar sva bila z ženo izpuščena iz ječe, sva živela v Nemčiji. In iz Nemčije nisva mogla. V tem smislu sva bila kakor sto m sto tisoč ljudi vseh narodnosti —- ljudi, ki so PCIM6AJIE SVOJIM V DOMOVINI! DANES, KO NAJBOLJ POTREBUJEJO! Vsaka pošiljka je zavarovana proti delni ali celotni izgubi • IZ NAŠE PODRUŽNICE V TRSTU POŠILJAMO VSAKOVRSTNO BLAGO V DOMOVINO. KUPILI SMO VELIKO KOLIČINO RAZNE ROBE, ZATO MOREMO DATI NAJCENEJE. V cenah za pakete je vračunan prevoz do zadnje postaje prejemnika. Naročila pošiljamo brzojavno ali po zračni pošti v Trst. • \ . r- r* PAKETI dospejo v roke prejemnika v domovini teku |5 ali najdlje 25 ^ mu POŠILJAMO NAJBOLJ POZNANO PILLSBURY XXXX MOKO: Do Reke ......................................$ y.45 Do najbližje postaje prejemnika.... lO"^ (100 funtov čista) Paket št. 1—$34.95 40 ft. najbaljšega riža 10 ft. kave (brazilske) 10 ft. svinjske (čiste) masti 30 ft. sladkorja (kristalnega) 10 ft. najfinejše moke Paket št. 2—$28.75 25 ft. najboljšega riža 20 ft. sladkorja (kristalnega) 10 ft. zelene kave (brazilske) 10 ft. špageti najbolje vrste 5 ft. svinjske masti 1 ft. bibera (popra) v zrnju 2 ft. čokolade in kakao (sladko) Paket st. 3—$14.75 10 ft. svinjske masti 10 ft. špageti (manestre) ^ 5 ft. sirove kave, najboljše 10 ft. sladkorja (kristalnega) 5 ft. mila Paket št. 7—$10.75 20 ft. najboljšega riža 20 ft. najboljše moke Paket št. 4—$13.25 10 ft. najfinejše moke 10 ft. najfinejšega riža 10 ft. mila 10 ft. špageti (manestre) Paket št. 5—$13.75 5 ft. sirove kave 5 ft. mila 15 ft. najboljšega riža 15 ft. najfinejše moke Paket št. 6—$9.95 8 ft. najfinejše moke 4 ft. najboljšega riža 4 ft. mila 4 ft. sirove kave Paket št. 8—$13.95 20 ft. masti 20 ft. špageti (manestre) Paket št. 9—$14.75 20 ft. sladkorja kristalnega 10 ft. sirove kave 10 ft. najboljše moke Paket št. 10-$13.75 20 ft. najboljšega riža 10 ft. masti 10 ft. mila Paket št. 11—$19.95 4 ft. masti 4 ft. sirove kave 4 ft. sladkorja, kristalnega 4 ft. najfinejše moke 4 ft. mila 6 ft. špageti (manestre) 6 ft. najboljšega riža 4 ft. mlečnega praška 1 ft. čaja (ceilonskega) 14 ft. bibera (popra) 2 ft. kakao in čokolade Paket št. 12—$14.25 10 ft. sladkorja 1 ft. bibera (popra) v zrnu 4 ft. masti 3 ft. sirove kave 1 ft. čaja (ceilonskega) 1 ft. kakao Paket št. 13—$14.95 10 ft. sirove kave 10 ft. sladkorja 10 ft. riža 10 ft. špageti Paket št. 14—$13.95 6 ft. špageti 2 ft. kave 6 ft. riža y2 ft. čaja 2 ft. masti 3 ft. mila 6 špul sukanca 22 jard. lastike 2 paketa šivank 3 glavniki 2 krtače za zobe 20 klin za britje Romanje kanadskih Slovencev v Midland Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega v Torontu bo organiziralo za 27. avgusta 1950 romanje v Midland, z avtobusi. Radi tega sporočamo in vabimo vse Slovence v Torontu in izven Toronta, da se romanja udeleže v čim-večjem številu. Romanja samega se bo udeležil tudi naš škof prevzvišeni dr. Gregorij Rožman. Spored romanja bo sledeč: Odhod ob 7:30 uri zjutraj 27. avg. 1950. Ob 11:30 dopoldne sv. maša in pridiga. (Sv. mašo in pridigo bo imel sam prevzvišeni.) Po sv. maši bo kosilo in nato oddih. Popoldne ob 2:45 sv. Križev pot na prostem, nato vsi v cerkev, kjer bo še kratek nagovor in obnovitev posvetitve Brezmadežnemu srcu Marijinemu. Odhod nazaj v Toronto bi bil po želji romarjev samih. Kdor se misli udeležiti romanja, naj se pravočasno prijavi. Prijave sprejemata Muhič Janez, Gramby St. 92, in Erčulj Hinko, Beatrice St. 1, Toronto. Prijavite se najkasneje do 20. avg. Prosimo, ne odlašajte do zadnjega s prijavo. Prijavite se čimpreje, da bomo vedeli, koliko se mora naročiti avtobusov. ODBOR. Specielni paketi 100 ft. špageti ..........$21.75 100 It. riža .............$20.95 100 ft. sladkorja ........$20.95 40 ft. sladkorja ........$ 9.95 40 ft. riža .............$ 9.95 40 ft. špageti ..........$10.75 40 ft. kave .............$29.95 20 ft. kave .............$17.95 20 ft. kakao ............$17.45 37 ft. masti ............$13.75 20 ft. “Cod” ribe .......$15.75 4 litre olivnega olja ....$ 7.95 9 liter olivnega olja ....$14.95 4 litre “Mazola” olja ....$ 5.25 9 liter “Mazola” olja ....$10.00 STREPTOMYCIN “MERK” zrač. pošta 75c po gramu Za razna druga zdravila se obrnite na nas. Ako hočete poslati pakete z drugačne vseb ino, pišite nam in mi vas bomo zadovoljili. Važno za KANADO: Naročila sprejemamo tudi v kanadskih dolarjih z 11% poviškom. Vsa naročila kakor Money Order ali čeke pošljite na: AMERICAN EXPORT GIFT COMPANY I 31.50_42nd Street Telefon: ASTORIA 4-2571 Astoria, New York , ,rrKO NAROČITE tudi osebno blago v našem uradu, ki je odprt vsak delovnik LAHKO JNAKUCIIU iu VKLjUeN0 V SOBOTO DO 7:30 ZVEČER "J bežali pred zasledovanjem, ki so pobegnili iz ječ, bila sva kakor begunci izpod tisoč jarmov. Nemčija je srce Evrope. Odkoder že naj so begunci prišli, so se ustavljali v Nemčiji. Bilo je, ko da bi zašli v kotel, ki iz njega ni izhoda. Za begunce so gradili taborišča. In — kakor sem dejal — beguncev je bilo na stotisoče. V taborišščih in zunaj. Za nameček so neprestano prihajali novi. Sto in sto tisoč, vsi pomešani skupaj — ljudje vseh ras, jezikov in poklicev. Generali, vojaki, duhovniki, univerzitetni profesorji, ženske in otroci, kmetje. Nagnetli so sc ko v kotel. In ven iz tega kotla ni bilo poti, dokler človek ni bil potrjen od “komisije.” ’ “Jemlje kanadska komisija tudi Romune?” ’sem vprašal. Srb je zganil z rameni. V Nemčiji je bilo pred tem že več drugih komisij, a nobena ni jemala Romunov. Komisije so bile iz bogatih, debelih trgovcev, ki so nosili zlate ure in ki so imeli drage avtomobile, take dolge, kakor so oceanski parniki. Prihajali so v Nemčijo in kupovali ljudi za delo. V Nemčiji jih je bilo polno in poceni. Trgovci so prihajali, pregledovali mase beguncev, ki so se zbirale v zborih — natanko kakor mešetarji ogledujejo konje na dražbi — in izbirali tiste, kateri so jim bili všeč. Ukrcavali so jih na ladje in ih odvažali na delo v svoje dežele. Seveda, preden so jih naložili, so jim dali podpisati delovno pogodbo za tri, pet ali deset let. Potem so trgovci spravili podpisane pogodbe v zlato okovane aktovke in splezali v svoje avtomobile. Nato so najemnike naložili na ladjo — na vsako kolikor mogoče več, da prevoz ne bo drag — in jih odpeljali čez ocean. V slehernem nemškem mestu ste lahko videli trgovce, ki so iskali moške. Odpirali so urade in objavljali vesti. Ljudje so prihajali in čakali v dolgih vrstah. Po deseItisoče jih je prihajalo. Kajpada trgovci od komisij niso kupih lv ” vem pomenu pokleknilo in prosilo komisijo avstralskih trgovcev, naj jih vzemo v Avstralijo. Toda avstralski trgovci so odbili. Depali so, da zaradi rasnih vzrokov ne jemljejo Romunov, Židov in Madžarov. Vidite, Avstralija se je namenila ustvariti v nekaj letih prebivalstvo boljše kakovosti. Zato so dovoljevali le mešanice tistih krvi, ki so bile znanstveno spoznane za dobre. V teh letih sem neizmerno mnogo trpel, ker nisem bil boljše rase. Kajti, te trgovske komisije so bile edina pot iz Nemčije, kar se pravi: edina pot iz lakote, Ko je eden teh trgovcev z ljudmi slišal, da sem Romun, je s prstom pomignil uradniku, naj me odslovi. Poizkusil sem pri vseh komisijah. Ko so me znova zavrnili, se me je polotil brezup in hotel sem umreti ali pa se celo ubiti. Iz kotla ni bilo moči, kajti trgovci me niso marali. —Mislim, da sprejemajo Kanadčani tudi Romune, — je dejal Srb. — Saj jemljejo še Nemce; če so tehniki. — Spiva sem mislil, da me Srb zgolj navdušuje s praznim u-panjem. Izkazalo se je pa, da je imel mož prav. Kanadčani so v resnici jemali Romune. Celo Jude. In Siovane. Lahko si mislite, kako zelo sem odtlej dalje cenil Kanado. Za naju, zame in za ženo Kanada ni bila samo neka dežela. Bila je več ko domovina. —Pet let bom sekal v gozdovih, — sem dejal. •— Ti boš kuhala. Imela bova dovolj jesti in srečna bova. Čez pet let bova imela že nekaj Senarja. Lahko bova začela z novim življenjem. Res je, da bo trajala pogodba pet let, toda kaj je pet let v človekovem življenju? Posebej še, če ni lakote. — Žena je bila srečna. Že se me je umišljala kot gozdarja v Kanadi in že si je predstavljala, kako bo kuhala, kako mnogo masti in špagetov in mesenih cmokov bo. Šla je z menoj do urada kanadske komisije. Tam je oočakala zunaj. Urad je bil v kogarsibodi. nekakšni palači. Pred vratmi so Imeli so priliko in izbirali so1 stali ameriški avtomobili in sko-najboljše, kar' je bilo. Najrajši j zi njih okna, ki so se zdela maso jemali ljudi boljše, navadno ione izložbena, so se videli ko nordijske rase. Trdili so, da postelje prostorni usnjeni sede-imajo nordijci boljšo kri, da so ži. —intelektualec sem bil, — sem rekel, — pa nisem več. Rad bi bil ročni delavec. — — Mi ne jemljemo intelektualcev, — je ponovila ob kratkem. Potem je odšla. Vrnil sem se na cesto. Le še nekaj dni je bilo do Božiča. Začenjalo je snežiti. Žena mi je prišla nasproti. Vsedla sva se na rob cestnega hodnika. Glavo sem zakopal v dlani in počutil sem se vrtoglavega. —Zakaj te nočejo? — je vprašala žena. —intelektualcev ne jemljejo. —Ne bi jim smel povedati, da si, — me je grajala. Tako sem poizkusil naslednjo pot, a nisem imel uspeha. Trgovci, ki so po Nemčiji kupovali ljudi, se niso dali goljufati. Vedeli so za vrednost svojega denarja. Bili so pretkani ocenjevalci človeških mišic. Intelek-tulaca so pogruntali na miljo daleč. —Če ne uspeva zdaj s Kanado, — je dejala žena, sva izgubila zadnjo priliko. Kdo ve, če* bo še katera komisija jemala Romune? Ti b; se ne smel vdati tako brž! Prepričati bi jih moral. Vztrajati bi moral. Prehitro se daš oplašiti. — Solze so se mi ulile po licih. Mimo naju so vozili elegantni avtomobili s častniki in jeepi z vojaki in policisti. Z rokami sem se oprl, da bom skočil pod naslednji avto, ki bo pripeljal mimo. Bil sem preslaboten, da bi se vrnil domov in skočil skozi okno, kakor sem nameraval. Tu, pod avtomobil bi bilo mnogo preprosteje. —Pojdi, poizkusiva še enkrat, — je dejala žena. — S teboj grem. — —Pretruden sem danes, ' — sem dejal. — Jutri grem. — Tako sva naslednji dan spet poizkusila. —--Zakaj me nočete, — sem vprašal šefa komisije, ki je bil debel trgovec s trbeuhom ko pivski sodček in s cigaro v ustih. — Kaj je narobe s tem, če je človek intelektualec? Mislite, da ne bom delal? — —Ne, ne, to je druga stvar, — je odgovoril s poudaijkom, —Delal bom za polovico plače, — sem rekel. — Tukaj ne morem več stradati. — —Nemogoče. — —Obljubljam vam: nihče ne bo vedel, da sem intelektualec. Tudi časopisov ne bom čital. — —Odgovor je “ne.” — — Povejte mi, prosim, čemu me tako hladno odklanjate samo zato, ker sem intelektualec? Kaj, pa je tako strašnega, če je človek intelektualec? — —Vi nimate mišic! — je odgovoril kanadski trgovec. — Mišic nimate! — In me ni hotel kupiti. Kanada me ni marala kupiti. Po vsem tem sem začel pisati Petindvajseto uro. -------o------- —■ Slavni iznajditelj Benjamin Franklin in prejel nebene-ga denarja za svoje iznajdbe. On je zavzemal stališče, da take iznajdbe morajo biti v korist ljudstva in zato svojih iznajdb ni nikdar patentiral. DELO P0BN0 Cold Header Operators and Learners Plača od ure in bonus, deležni so tudi koristi od dobrodelnega sklada. Triplex Screw Co. 5319 Grant Ave. (165) Za hišna dela Ženska za splošna hišna dela, dobi delo; nova hiša v Shaker Heights; bi imela stanovanje s kopalnico. Priliko imajo tudi novonaseljenke. Za pojasnila pokličite WY 1-5085. (167) Delo v restavraciji Mills Restaurant sprejme žensko srednje starosti za delo v pecivnem (pastry) de-partmentu. Stalna plača, hrana in uniforma. Zglasite se osebno; mora znati čitaati angleške recepte. Mills Restaurant 315 Euclid Ave. (164) Za hišna dela Ženska srednje starosti dobi delo za splošna hišna dela in pranje. Bi imela stanovanje in mora imeti priporočila. Pokličite YE 2-0328. (164) Pozor novonaseljenci Izučeni ali neizučeni Mi vas bomo izučili za livarsko delo v sledečih livarskih delih: MOLDING INSPECTORS HAND STRAIGHTENING SHAKEOUTS BREAKOFF PATTERNMAKERS Garantirana plača od ure in plača od kosa. — Plačani prazniki in počitnice. — Stalno delo 5 dni na teden. Lake City Malleable 5000 LAKESIDE AVE. 2 bloka severno od St. Clair (165) MALI OGLASI I večji in da imajo močnejše mi-! šice. Nordijci da laže prenaša- , io lakoto in se pri delu nikoli ne j Da, mi sprejemamo Romune, teda ne intelektualcev, — mi ge dejala tajnica kanadske ko-upirajo. Tudi aa se tako brž nejmisije. V rokah je držala revi-starajo. |jo, odprto na strani, kjer je stal Več mojih prijateljev je v pra-|naslov: The Story of Life. Hake Tkls Ysur Bay Word For VITAMINS 0NE1a|DAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES ftne-A-Doy (brand) Multiplo Vito« -fin Capsule« are— •i—FOTEHT—eoeh capiul* contain« the d«8y bails needs el *S» fivn vitamine wboca resivlmannts hov* been ettab* Used as essential ta bemau nutrition. i—CONVENIENT—take last one capsule today and you can Forget about vWaade soppleneats until tomorrow. ECONOMICAL—a single capsule each day Is ell yog take end oil ye* pay _ 'i 4—GUARANTEE—t a k e one OneA-Oay (brand) Multiple Vitamin Capsule each day For sixty days. Your mao^ back V yoo ora oet Hiša naprodaj Hiša Za 1 družino na 987 E. 76 St., južno od St. Clair Ave.; garaža, zimska okna in zunanji zastori, klet, furnez na vroč zrak (premog). Prodaja lastnik. —(165) Trgovski prostor in 4 sobe v najem Trgovski prostor, v katerem je bila dosedaj popravljalnica radio in televizijskih aparatov in poleg stanovanje (4 sobe) se odda v najem. Prostor je primeren tudi za grocerijo ali delikatesno trgovino. Zanesljivim ljudem se da tudi najemninska pogodba za več let. Za pojasnila vprašajte na 6424 Spilker Ave. ali pokličite EN-dicott 1-3093. —(165) MILES LABORATORIES, INC. fikhort, hkdioae __, Fina vina! Naznanjam, da imam v zalogi fina jugoslovanska vina in sicer štajerska od: Maribora, Haloz, Ljutomera, Radgone Vino je v steklenicah in pri nas ga lahko dobite kolikor hočete. MARINKO’S 416 E. 156. St. (Aug. 22, 25) FRAN DETELA: ZBRANI SPISI Malo življenje L .'A T-V f “No, le tiho bodi, Neža, saj take sile ni bilo!” pravi zopet gospodar. “Ampak Jurij se premalo briga za to pa za to. Veš, Jurij, Anica ni slabo dekle in poštenih staršev hči. Če utegneš, pojdiva malo doli pogledat. Jaz moram tudi iti enkrat v vas.” “Medve ostaneva pa sami; kajne?” se oglasi Rosalka, ki so jo bile poslednje besede posebno ujezile. “O, le počajkajta! Ne bo dolgo, bc pa Štefan tu!” “Zmeraj ta Štefan!” godrnja Rozalka, a kmalu se začuje glasno žvižganje, ki je naznanjalo prihod vsakdanjega obiskovalca. GAS WATER HEAHR IOTO MATIC! FASTER HEATING! ♦ IMSBLATEB1 4 Have all tli« healthful bot water you want for all your need« . . . faster and cheaper with this Bryant Bins Seal Gas Water Heater. Sasy temperature selection I 10-YEAR PROTECTION PLANI SEE FT NOW AT J A. J. Budnick & Co. PLUMBING & HEATING 6631 ST. CLAIR AVE. Residence: PO 1-0641 Bus. Tel: UT 1-4492 Jurij pa je šel z Matijem doli k Simonovim in med potom je govoril gospodar o tem in onem in kako misli Simon Anico omožiti na dom in da ima Jurij lepo priliko priženiti se, če se malo potrudi; dobro hišo bi dobilin pošteno, pridno ženo; samo Štefan se mora prej kam spraviti. “Na Rozalko misli fant; pa ni nič kaj zdrav. Bojim se, da ga bo enkrat zvilo. Jetika rada pobira mlade ljudi. Počakajmo še malo!” Tako sta prišla k Simonovim in bila veselo sprejeta od vse družine. “Ali si vendar prišel po pi-ruhe?” je rekla Anica Juriju in tako zvesto ga je pogledala, da mu je seglo da srca. “Vem, da ti je Rozalka lepših dala; pa vzemi, kar imam!” In podarila mu je svilen robec za okoli vratu, da on še nikdar ni videl tako lepega. Branil se je nekoliko časa, da je to preveč, da je predrago zanj, a moral je vzeti in tako prijetno sta se pogovarjala, da mu je bilo, kakor bi sanjal. Za mizo je sedel Pečar med Simonom in njegovo ženo, in imeli so važen pogovor o poljedelstvu in ovčarstvu, o gospodarstvu in svojih otrocih in pomenkovali so se tudi, kdaj bi se napravila ženitev, zakaj to je bilo dognano, da vzame Štefan Rozalko. “Stara sta že dosti,” je dejal Simon, “ali ne res? Pametna tudi, kaj? Matija, čas je za naju, aa počijeva in mlajšim rokam izročiva delo.” ‘Debra sta oba in pridna,” je pritrjevala mati. “Nič hudega ne bo starim; boš videl, Matija?” “Ali je pa fant zdrav?” vprašuje Matija. “Tako bled se mi vidi. Jaz se bojim, da ne bi kake jetike dobil.” “Oh, Štefan pa jetika!” vzklikne mati. “Le nikar se ne boj, Jaz poznam svojega otroka: od nekdaj je bil že bolj bled in medel, pa zaradi tega ni slaboten. Trden fant je. Prav rdečih ljudi se prej prime bolezen kakor pa bledih. Tega se ni treba bati.” “No, Bog nam. daj zdravje vsem vkup,” pravi Matija, “pa srečo našim otrokom!” “Tako je prav govorjeno!” potrdi Šimonovka. “Zakaj pa se trudimo po svetu, če ne za svoje otroke? Štefan in Rozalka se pa vendar tako lepo podajata vkup, kakor bi bila ustvarjena drug za drugega. Fant jo ima tako rad, kakor ne vem kaj!” “No, in ona njega tudi,” pravi Šimon. “Ne vem prav. kako dekle misli,” pravi Pečar. “Ha, ha, ti je ne poznaš; jaz pa vem, kako je,” se smeje mati Šimonovka. “Le vprašaj jo na kratko, pa boš zvedel.” Tako se je govorilo pri mizi; Anica pa je vodila Jurija okrog hiše in po vrtu in mu razkazovala to in ono. “Oh, pri vas je seveda lepše,” je dejala. “Lepši je kraj in boljša zemlja; pa tudi tukaj nismo v puščavi. Iz vrta gledajo skale, pa drevje vendar lepo raste in nrfm da dosti sadja in poleti prijetno sense. Naš studenec je boljši, ker nima tako mehke vode kakor vaš. Burje ne užijemo toliko na tem kraju kakor gori in okrog hiše ni tistih nevarnih pečin. Zjutraj imamo malo megle, pa se hitro razkadi in pozimi nas varuje hudega mraza. Če je polje s kamenjem posuto in se teže obdeluje, leži pa bliže j hiše Kako lep gozd imamo, | to si tudi že videl. In kako prijetna bo lopica, kadar se zaraste! Potlej j c moraš priti gledat; in Rozalka tudi. Kako da je ni nič doli danes?” “Glava jo nekoliko boli,” pove Jurij. “Revica! Jo moram pa jaz obiskati.” Hitro je tekel čas Juriju in naprej in naprej bi bil še poslušal Anico, da ga ni poklical Matija, ki se je bil poslovil. “Rozalko glava boli,” je dejala Anica; “jaz grem z vama, da jo malo pozdravim!” “O, saj ni nič sile,” brani Matija. “Zdaj je že gotovo dobra.” “Anica, kar pojdi!” pravi mati in vsi trije se napote. Doma pa ja bila Rozalka zelo slabe volje; na nobeno vprašanje ni dajala rada odgovora in ubogi Štefan je bil ob ves pogum. Otožno jo je gledal; karkoli je rekel,, nič ji ni bilo prav. Ko je pa prišla Anica, jo je začela glava še bolj boleti. Težko ji je delo vsako govorjenje in tako hudo si je želela miru da sta Anica in Štefan 1 kmalu odrinila. Žalostna je bila Anica, ko je videla, kako malo je ustregla prijateljici s svojim obiskanjem, a tolažila se je z mislijo, da bo jutri drugače. Toda bilo je ravno tako in več dni zaporedoma se je držala rdečelična Rozalka tako čemerno in kislo kakor gorenjsko grozdje. Z Jurijem ni govorila nič :n z drugimi tudi ne dosti. “Sam Bog ve, kaj je deklini!” je dejala mati. “Nič ji ni,” je rekel oče. “S Štefanom sta se nemara razprla kakor vsak teden dvakrat in zdaj kuha jezo.” ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vase domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 V blag spomin DESETE OBLETNIC^ SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Edward Mozek ki je zaspal večno spanje dne 22. avgusta 1940 Deset let že mirno počivaš, solnce toplo obseva Tvoj grob, duša naj Tvoja pa srečo uživa, gori v nebesih pri ljubem Bogu. Žalujoči ostali: ANGELA MOZEK KAVCHNIK, soproga; ELEANOR RASPER, hči. Willard, Wisconsin, 22. avgusta 1950. r Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% Ce hoiei dobra »ebl tn tvojim dratdm. asvsraj te prt najboljši, po- ( it eni in nadtolventnJ podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JIDNOTL kjer te lahko zavaruje# ca tmrtnine. raza« poikodbe. operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. do M. letat otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja aajmodemejte vrzte certifikate sedanje dobe od IZM.N do SS.IMJ«. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdev in sirot. Če &e nisi ilaa ali članica te mogočne in bogate katollike podporne organizacije, potrudi se In pristopi tako! Za pojasnila o zavarovanju in za vse drage podrobnosti ic obrnite as uradnike In uradnice krajevnih druktev K. S. K. Jedaute. ali aa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, I1L ( MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. KE 1-3177 KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC Made the way y0uy make \\ FOR YOUR DREAM KITCHEN your new 1950 ^Mcu^cOie/ GAS RANGE U SO easy to use ofid cIbqss *— SO very beaut&ulj Put it in your kitchen now for only $24450 Ae little as $10 down Balance easy payments Veliko popusta dobite za vašo staro peč pri nakupu nove. % Lahka mesečna odplačila! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK MORE WOMEN COOK ON %J;6Vt„AN.ON .ANY CTHtR RANOE 1916 Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul dragi soprog, ljubljen! sin in brat Albin A. Sternen ki je bil ubit v avtomobilski nezgodi dne 22. julija 1950. Dragi pokojnik je’bil rojen dne 21. aprila 1916 v Clevelandu. Pogreb pokojnika se je vršil dne 26.' julija iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga, po sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi za opravljeno pogrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve. Za vse to naš iskreni Bog plačaj stotero. Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnika ter ga tako ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Dalje se enako zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega. Naša zahvala vsem, ki so. dali na dan pogreba svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se udeležili pogreba. Dalje se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru, enako vsem onim,, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter pokojnika potem spremili na njegovi zadnji pot*. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj pomagali in pa drugače kaj dobrega storili v tej za nas tako žalostni uri. A Ti, naš dragi Albin, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Enkrat pa na veselo snidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: DOROTHY STERNEN, soproga ALBIN, JR., sin CARLA, hči ROBERT in FRANCES STERNEN, starši EDWARD, brat FRANCES, GLADYS, MARGARET, HELEN, in JOSEPHINE, sestre Cleveland, Ohio, 22. avgusta 1950. -AND THE WORST SS YET TO COME —in najhujše šele pride CUTTER BROSf SANN tflLL-J 'AH-RinOS o F/ PP-ESSED uUMO&'IZ.1 1