^0 KNAFELJ ' ^AKCIJSKI ODBOR i^J ČUFER ODBORNIKOV V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINE RADOVLJICA Dne 24, maja 1963 smo volili odbornike v zbor delovnih skupnosti občine Radovljica. Na osnovi zakona o volitvah občinskih in krajevnih skupščin, je občinski ljudski odbor v Radovljici s svojo odločbo z dne 15» aprila 1963 določil območja posameznih volilnih enot An po kateri je bilo določenojda pod skupino gospodarstva volimo na dveh voliščih in sicer; 1»/ Volilna enota št, 13 za zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Tovarna športnega orodja "ELAN" Begunje — oddelek za izdelovanje smuči Na predvolilnem sestanku sta bila izvoljena za kandidata: a/ tov. Ribnikar Franc b/ tov. Biček Stanko 2./ Volilna enota št. 14 za zbor delovnih ljudi za delovno organizacijo Tovarna športnega orodja "ELAN" Begunje - Oddelek izdelovanja telovad. orodja - Oddelek za žaganje lesa - Kovinski obrat - Sedlarski obrat - Obrat za zadrževanje - skladišča in - uprava Na predvolilnem sestanku je bila izvoljena za kandidata: a/ tov. Hribar Francka Po izvršenih volitvah zabeležimo naslednje rezultate: 1./ Volilna enota št. 13 ¥olilcev po seznamu 193 loo %■ od tega volilo 184 93,34$ ni volilo ’ . 9 4,66$ V§eh 9 članov kolektiva,, ki ni voli- lo, so izostali iz opravičenih razlogov in to ■ ■;; t ■; 8. zaradi bolniškega staleže in 1 zaradi rodnega letnega dopusta '• Od oddanih glaspvnic je bilo: veljavnih glasovnic 173 89,63 neveljavnih glasovnic 11 5,71 Od kandidatov sta prejela: A/ Biček Stanko 89 51,45 b/ Ribnikar Franc 04 48,55 Izvoljen je bil tov« Biček Stanko, 2./ Volilna enota št. 14 •t • ‘ ’ Volilcev po seznamu 263 loo$ od tega volilo 24o 91,36$ ni volilo 23 5,74 % Od 23 članov kolektiva, ki ni volilo je 22 izostalo iz opravičenih razlogov in to: t lo zaradi službenega potovanja 7 zaradi bolniškega staleža 4 zaradi rednega letnega dopusta 1 zaradi zdravljenja v zdravilišču Od volilno upravičenih je 1 član kolektiva abstolovico pare, ki je bila potrebnajtako, da je z za— siguranjem potrebne tehnološke pare, ostalo za ogrevanje dosti premalo,da bi se temperatura v obratih lahko držala na potrebni višini« ^nmreč tudi temperatura v obratnih prostorih je eden izmed osnovnih faktorjev v proizvodnem procesu. Takih problemov, od katerih ista dva zgoraj omenjena, pa je še več. Preobširno bi zato bilo opisovanje vsakega posameznega problema, zato mogoče zaradi pregleda celote samo v kratkem: -^Sušilnica je postala ozko grlo in kapaciteta,: posebno v zimskem čr-šu, no zadostujeo -Transformator je preobremenjen- za razliko od prejšnjega 'je tu bolj problem poleti, ko je zunanja temperatura višja in je hlajenje slabše o -Ozka rrrla v proizvodnji na strojih in J napravah. Posebni problem so stiskalnice za smuči, zastarela in neustrez-- i na lakirnica ter premajhna mehanizacija; sploh* Vse to ovira normalni potek proH izvoctrtje in ovira zvišanja p7?ud\iktiv-nosti. 'fi ©0 Z naštevanjem prob3emov smo Io tudi 1 dobili odgovor na vprašanje., kaj je narekovalo bodoča vlaganja« Clavni 1 vzrok je vsekakor to, dc jo troba v proizvodnji odpraviti vsa ozk-i grla in da je za proizvode potrebfen ustrc— ! zni prostor za vskladiščenje in mani" puliranje« . . • . k"j i Nadaljni vzrok za investicij,- p;, je tudi v tem; da obstoja realna možnost i za povečanje izvoza? to je za povečanje; prodaje. R čunati namfeč moramo, da smo n.pr. tržišče v Italiji in Franciji šele osvojili, in da smo v Zap. Nemčijo šele ponovno začeli izvažati in, da bo zato v perspekti- vi prodaja v te države večja. Posebno specifično gledanje pa imajo proizvjalci smuči v svetu na razvoj smučarskega športa in s tem v zvezi na potrošnjo smuči in smučarske opreme v Ameriki in Kanadi. Računa se, da je tam smučarski šport šole v razvoju in, da bodo potrebe • po smučarski opr.mi v perspektivi dosti večje kot so trenutno. Zato mora tudi naše podjetje računati s t tem, da se že takoj v začetku vključi v konkurenčni boj za to tržišče, ker bi najmanjša zamuda lahko povzročila, da izpademo iz tržišča še s sedanjimi količinami in da odigramo samo postransko vlogo. Če torej potrebo po investiranju strnemo v celoto, bi s predvideno invisticijo odpravili v glavnem vsa ozka grla, z celotno invdstici- jo pa bi povečali kapacitete obrata smupi in vzporedno obratov (Kotlovnica, skladišče itd) za približno 7o tako, da bi proizvodnja smuči znašala čez loo.ooo parov. Pri strojni opremi je dan posebni poudarek na kapacitete za metalne in plastične smuči, kjer bi se proizvodnja povečala od sedanjih 4ooo parov na I6000 parov. Po osnovnem investicijskem programu predvidevamo sledeča Vlaganja: 429331ooo din v osnovna sredstva 2o3oooooo " v stalna obratna sred. Od osnovnih sredstev je v programu: L* Gradnja skladišča gotovih proizvodov in to 2 objekta s skupni izmeri 3.5ol m2. Eno od skladišč bi bilo dvoetažno. 2. Nova proizvodna hala za smuči.v izmeri looo m2 3. Dozidava nove transformatorske postaje 31 m2 in nov transformator 63o KW 4. Lope za frize v skupni dolžini 15o m 5. Dozidava kotloynice v izmeri 33o m2 s skladiščem premoga 6. Novi kotli v kotlovnici za skupaj 19ooooo Kcal/h in celotna preureditev cevovodov in naprav na visoki tlak. 7. 13 strojev iz uvoza v vrednosti 31oooooo,- din. 8. 26 strojev,domačih 4ooooooo,-din 9. Odkup zemljišča in hiše v območju tovarne 10. 660 m ograje okrog tovarne 11. 6000 m2 cest na tovarniškem območju 12. 28o m kanalizacije Od osnovnih sredstev odpade: 1. na gradbene objekte 2o845oooo,- 2. na opremo iz uvoza 31464ooo,- 3. na domačo opremo 168987ooo,- 4. na drugo osnovno sredstvo(projekti in drugo) 2o43oooo,- VSE SKUPAJ s 429331ooo,- Po dopolnjenem programu bi v letu 1963 in 1964 investirali 28ooooooo,-din, ostalo pa pozneje. Investicijo smo določili na plan I, in II, zaradi težav na katere smo naleteli, pri odobravanju kreditov pri bankah. Finansiranje po planu I, bi bilo izvršeno: 1. Iz kredita pri Jugobanki 14ooooooo,- 2, Iz kredita pri KB Kranj 4o©ooooo,- ~3iq -Jz.-J.3.s^ng-Kpil(3p.— ležbo Ikioooaoc.^ 40 Iz kredita pri Spl0gc,spcbanlr.i Pooooooo,' -s-podjetjcmo j V zadnjem casu smo nabavili nekaj ko— ! '.'-.inskih garderobnih on:.žepi iio more'?*'' o. jravJ&i dokaj i ; kritičre 'a • s i-nn^a saoitarij. v pod je t- | ! jU* 1 o lik-pr ,blem predstavljajo šo i rseurejjane.; sanitarije v kovinskem obr&~j J tu j n-v’ ostalih prostorih starega clw t l ratao - • , • -i £if;iitari-je ibodo. v .glavna- 'Zajemale atnbuioataeprostore j pr es jor eno žsuaj..'srtrašr.acaj garderobne proito**' re, urai/. ilnic.o. ih ; ra store aa tuši- h-igi" »J« J i rcaje0i j nabiti P' A •ri Taonj v.~i pa no s:; ;mo po« da L odo -fci r,rn. ,so takrat izglc dalo uef- j : še _ sanitarije c- Garderobo. ?o, bi.li .. .,1 provizoriec.; in v večini opremijo- . j -ne z dotrajanimi losapami omarica-..! mi, Iti riso zadostovale niti naj'- j osnovne j š im, higiensko tehničnim pre^S^sos^^nfii..prob-lep je bil z n~ I mivanjem, in kopanjem.-, Dve i fTri/sJ ilni ,| prhi,_v. koti;--v.oiili-. Ui .2..jSCheJT- ...! vih's'Xi'^eTč..vhrč5i'v je j bila premaj.ana k^papitj|tn, cja. bi so: .j ,. |-lahko v, n;iib>;kopali,/si vrarosleni, J„,: posefehp tisti; ki, delajo na del::h ■ j . v prahu, z ma^mij, lepili itd0 .Te | prhe so pol.,ri tega i;a razpolago še ! za svOjcs zaposlenih i^i.'enkrat di za ostai?»’ki nimajo nic oko- , !. r »v " ’ , ■ i .- i. ■.■ s.!; • . ! .mo opreraljeni ; dogo t- moa ?lu'j.ili mu)ionu, za ki terena so ■ : 'Zaje B< ;ian ','O'T < A ACU.JLTVU j možnosti znizamo število bolovanj,. j bodho ;i zbira•lečečaga si zdravnika I ..(ponosno število dni bolova—n j' j na območju Komunalnega zavoda za j. bomo s tem pavšalom mogli',čim-; \ dlno. .zavarovance yJesehice-R^dovlj j več kriti izdatke za izplačale hra- j dolžan pa ^e,d4-v roku najkasneje 24 j narine. Glede na to bi se moral vst.j ur, če se grl Za,bolniški stalež, to I ak^čla^ kcTleJttiva zavedati, da se J jayi pri-stojnertm iafcranemu zdravniku '•j 3 številom bolovanj zvišujejo iz podjetja* to 'jev dr. Marjan Žiliču v Ra-j. datkiza.^ izplačane hranarine, ki jihj do.-.vljici, 'da-ga sprejme v stalež bol-, | mbra/plačati podjetje več kakor so i nikov. Pri tem najstrožje opozarjamo j s tem pavšalom podjetju določene. V j vse člane kolektiva, ki bolujejo ali , slučaju nesreče pri delu pamora, ; bodo bolovali, da bolniškega staleža, J, podjetjfe poleg tega kriti še V*e . j ki bi ga ^.dredil- kak drug zdravnikpe j stroške zdravljenja do 3o dni. S, | bo .priznalo podjetje in dotični delavec I tem^v^zvezi pa' nastajajo še drufce j ne"bo dftbil za čas bolovanja plačanega ji ^T^čnosti z& podjetje, odnosno ža |-nadomestila hranarine# I celoten kolektiv. S številom dfti.; J r v • v gtflgHii rr, nfnn m-g-nt žnernu zavarovanju f je podjetje pospešilo tudi kontrolo bolnikov* V slučaju,.da dobi kontrolor bolnika, ki se ukvarja doma ali drugod z delpmi; ki nasprotuje zdarv-niškim navodilom in s tem ot«2- -koča in; ovird zdravljenje, je dolžan z bdredbo na licu mesta mu ustaviti izplačevanje hranarine. Naprošamo vse člane kolektiva, da vzamejo to na znanje z razumevanjem, ker so bili ti ukrepi nujno potrebni z ozirom na to, da so mnogi svoja bolovanja izkoriščal li v lastno korist, s tem pa škodovali ne le.podjetju, temveč slehernemu delavcu—proizvajalcu« Valjavec Franc ^_lcar—nam- se—bo~cena j izdanega obroka morala i 7o,- din in bo podjetje prispevalo I po 3o,- dinr kar je še vedno več I kot v letu 1961, ko je prispevek I podjetja znašal 21,-din« Pod te>n na slvom ‘ je izkazana iskrb za delavca* za njegovo-okrepčilo med delom in zvišanje etorilnosti pri delu« Naš obrat družbene prehrane že tretje leto nudi usluge v brani in brežalkoholhi . pijači za delavce tovarna* ; ; ■ Po podatkih v letošnjem letu obrat pripravi mesečno 77oo toplih obrokov, kar odpade na dnevno povprečje 296« Iz tega je razvidno, da se prehranjuje 61 % od zaposlenih« Glede na sorazmerno dobro pripravljene obroke je cena, ki jo plača posameznik,nizka« S tem, da so se cene prehrambenih artiklov v preteklem in letošnjem letu znatno zvišale, stane povprečna cena obroka izključno samo porab^- ljenega materiala 70»r- din« i: j ■ i i' i - 1 ■ ■ < 1 ■ ' ’■ Če k .^emu prištejemo ostale po- • slovne stroške in osebne dohodke j stane podjetje dnevni obrok loo,- I Glede na splošno zvišanje cen, so I bile cene za kosila s 1,4« 1963-J že popravljene in sicer za zapo-l slene v podjetju iz 15o,- din na j 18o,- din in za ožje družinske čl-I one iz 17o,- din na 22o,- din« I I Obrat mesečno pripravi 1.3oo kosilj J ali 5o kosil dnevno, Z zvišano ceno I kosilom-.se krijejo vsi dejanski str o j ški« Interesentov za kosila bi se I še nekaj dobilo, vendar pri tej ko-I paciteti obrata to ni možno« Z in-j vestičijo, ki bo vložena v gradnjo i’ novega skladišča gotovih izdelkov, I pa bo dana možnost povečanja ka— r pacitet obrata družbene prehrane« I '■ " '■' . ‘.čv. 1 Da bo obrat posloval, bolj racional-[' nb in po danih predpisih, nam nujno f narekujejo potrebe”, da se osamosvoji s ten, da bo v bodoče posloval kot ! Samostojna obratna enota« f" ' \ -vV' & I Za registracijo obrata je Že dana potrditev od občinskega 'ljudskega I odbora Radovljica* Pripravljen je j pravilnik o organizaciji in poslo-I vanju obrata, s katerim bo žagotovlj j eno pravilno materialno poslovanje, I uporaba sredstev, ki jih bo podjetje j namenilo za kritje razlike nied eko-I nomskp ceno za tipli obrok in abon-j entsko ceno hrane delavcem ter o I prodajni ceni, po kateri obrat to I hrano taračunava delavcem* Ta razlika obsega praviloma stroške, ki jih podjetje lahko krije po veljavnih predpisih v breme materialnih stroškov, po posebnem sklepu sveta kolektiva podjetja in za stroške in dotacijo, ki jih podjetje prispeva obratu iz drugih svojih sre_j_ dstev, , ■ V. A. NAČRT INFORMATIVNE SLUŽBE V PODJETJU ( iz seminarja na BLEDU ) j Za manjšo delovno organizacijo šfna-I trarco tako, ki šteje do 5oo ali I 600 zaposlenih. Brez ozira na to, :| ali 00 delovni prostori take orga-I nizacije skbnčentriani ali iie/ je' j treba za informiranje kolektiva I odpreti posebno delovno mesto RE-I EERENTA ZA INFORMACIJE ali INFOR-{“MATORJA."V okvirii splošnih ali I kadrovskih služb, lahko pa tudi v J okviru konjukturno. - propagandna I služba. Če to ni mogoče, je treba . j pridobiti za tako delo v prostem. I času vsaj dve osebi, ki kažeta za-j nj veselje in ki imata vsaj srednje-I šolsko izobrazbo.,* ([..NEPOSREDNE OBLIKE.. O08EŠ&SJA* -Če - |i je kolektiv strijen'; £& >č£ ''ji de- ; ;J le2" njp, .cplo inj i dela ^azfč.ih, ie J- majhenr -je treb^-dati -poudarok me- j E^srotlniiii 'oblikim obmšiiiuija. — | ;.. 1 razgovorom,: »opankom*; j icVidiB wi-1 bUScfiT,- posve'toVaajSm',"''predavanjem, " j itd* Naloga referenta za informira-l.fij® ftli. informatorja-, j«- organi-I ziroli-na-jr-azli^ne j še se stanke, pre— I davanja, javne tribune, pripravlja-j ti avditivna in vizualna pomagala I tor pridobivati predavatelje ti I ki odgovarjajo;na vprašanja • - ' itd. rr , 1:1:;.-:J t , I ....* j POLDNE OBLIŽE 'OBVEŠČANJA fjČe : T kolektiv ni strnjen in če a.e delež"' j na delo in 2'dela vozečih se še ! | večji, je ti^'ba\p^iesti brfcme'in-^L j formiranja predvsem;na naslednja i I posredna sredstva obveščanj^: J-l, a-ytitivna|t rjizgldsna postaje j * ; l '2* vizualna« oglasna deska }n zidni l" j ! Časopis, šapirografi-: ! }rani bilten, diagram,' I .osebno pismo, razstavni pano, letak in šapiro- šapirografirano glasilo delovnega kolektiva 3. Avditivijo- vizualna: film in , televizija Za nemoteno f unkc i j aniranje. inf or motivne slušbe je treba zagotoviti ; naslednje; delovni prostor za refe: • i renta za informiranje ali inferma-: terja, pisalni stroj, stroj za šapi-| rografira^e/lpaterski fotoaparat, ffototemniio z 'najnujnejšo opremo, { ojačevalno napravo1za ozvočenje z 1 2o do 3o 3 - 5 W zvočniki, radijski sprejemnik, magnetofon s trakovi, -gramofon s ploščami iri-poleg-pisarniškega pribora še risarske 'potrebščine, kot jso garnitura H 1 Graphos", -šestilo, itd« Če je i;Mjet'jejSd-daljeno od kraja, -kjer-- j^e-do+^lj -možnosti za obiskovanja kinoifatograf-skiK predstav'alf če' teTevIzija še ni V! 0V>**^ 1 prodrla v kraje, kjer .podjetje deluje ,: jejzelo koristno kupiti*ozkotra- • 1 ” ! čni'šolski kinoprojektor OP—2, ki jih izdeluje " Iskra "Kranj in televizij slu. sprejemnik. Nekaj denarja je treba tudi vložiti v--izdelavo primernih oglasnih desk ter enega ali I ~-Y' I dveh zdinih časopisov. K in£ernativni^aužhx spada -budi strokovna.Jmji-žitia. in prepo±r.ehna~-d<»kuiiientacija« ; I Podbočje dela,ki naj ga opravlja tak referent za informacije ali infor-matbr, je moč prikazati z naslednji pregledno tabelo* ••REFERENT ZA INFURkaCIJE KNJIŽNICA DOIELENTACIJA 1“ I rnmrnrn vJ\'\' . -I « zajemanje • oblikovanje '' i prirejanje emitiranje iti j ^ FCTOTEMNICA n it SESTANKI RAZGOVORI TRIDUNE HfflSDAVANJA ~~i, r OGL.DESKE OSEBNA PISMA FLASH OZVOČENJE .... JLZL ZIDNI LIST GLASILO LETAKI DIAGRAMI J. PANO USTAVE FILM TELEVIZIJA ■o L . t' (+ 70 M 05,017*747 V R E D N 0 S T N ’ A IZVRŠITEV PLANA PROIZVODNJE M A J - 1963 C 7,539.470 V///V7 ., //// ( P L C ) trn 7,027.457 . >\ U’ '■ sv727 slo — 10 $ obvezne rezerve ■S ^554 ,4^ lo5,540.554 Oj///mn NETTO 163 £ 100 56 107 % 1^4 % t 150 % V naši tovarni se že dalj časa, po- Anton Volčanšek* sebno pa v letošnjeflj prvem polletju j razpravlja o ustanovitvi sekcije DIT-a v okviru ELAN-sU ^amen te or- i ganizacije naj bi bil predvsem, med-l sebojno seznanjanje o problemih pc*>4 sameznikov, oddelkov in obratov in I na ta način skupno reševanje le teh*j V tej sekciji je bilo do sedaj včlanjenih večina naših inžinirjev in tehnikovi Z enakim namenom v širšem smislu,t*j j v občinskem- merilu je bil v Radov- I ljici tudi sklican aktiv članov ZKJ j inžinirjev in tehnikov, kjer so bi- I 28, li sprejeti gotoyi zaključki in na- j $>otki za bodoče delo, oi^gonizacij-o I občinskega DIT-a in delovanje''samo— stojnih sekcij v okviru občanskega f društva. Trenutno ELAN-u zaposlenih 18 rednih elanov DIT-a, ki so že vsi plačali članarino za letošnje leto. To število se bo še letos, ko bodo tovariši, ki obiskujejo STŠ na Bledu zaključili šolanje, povečalo na Na občnem zboru DIT-a v Radovljici je bil Jspre jet sHlep, da se v okviru občinskega društva lahko ustanovijo, bziroma delujejo, ker so že ustanovljene posamezne sekcije. Na ta način je omogočeno delovanje in— žinirjev in tehnikov ene stroke v , sektijah, medtem ko občinski DIT zadržuje inžinirje in tehnike vseh ■ strok, ■' S % v . ' ...v* ' Članarina se plačuje v sekcijah s tem, da je vsak’ član katerikoli sekcije v občini Radovljica tudi član občinskega DlT-a,' V Novi upravni odbor občinskega društva je bil iz naše tovarne izvoljen tov, Anton Volčanšek. Triglavska sekcija DIT-a na Bledu, ki združuje inžinirje in tehnike gozdarstva in lesne industrije^je tudi že imela svoj občni zbor in 'prvo konstituantno sejo, V upravni odbor sta bila iz ELAN-a izvoljena tov, ing, Andrej Robič in tov. Avgust Weithauser, v nadzorni odbor pa tov. Na osnovi,vsega tega^je bil v ELANU. osnovan inciativni odbor, sestavljen od tovarišev iz inštituta, teh ,, .ničnega oddelka in drugih, ki bo pripravil v bližnji prihodnosti prvi razširjeni sestanek vseh članov DIT-a na katerega bomo povabili tudi izredne člane t.j* oddelkovodje in mojstre* ■'> c Na tem sestanku bomo izvolili izvršni odbor, ki bo v bodoče pripravljal take redne, sestanke, predavanja in podobno,. vse z nrunenon boljšega sodelovanja in skupnega reševanja raznih problemov. Vabimo vse inžinirje. in tehnike, od—, delkovodje in mojstre,, da za t.a '■ razširjeni sestanek /vabila bomo dostavili vsakemu še po-sebej/ pripravijo razna vprašanja ih predloge za način bodočega dela. Volčanšek Anton MANIPULACIJE IN V x/ SKLADI SCENJE / Nadaljevanje / 3« Pflstavl.jan.ie kop. Kopa mora biti na ustreznih betonskih podstavkih, preko katerih so položene lege« Te morajo biti dovolj močne, da prenesejo trajno obremenitev cele kope in eventueino tudi sneg® Z impregnacijo^ teh leg doseženo dosti večjo trajno st'J ker so precej izpostavljene vremenskim vplivom in delovanju bakterij# Na te lege nanaša viličar po 3 zložaje drugega had drugim. Mednje se vlagajo lege 5o x 9o x looo mm0 Na tretji t.j, vrhnji zložaj se ite pri sortirni lepi montira montažna site ha jji priveže z žicqa Ker so zložaji različnih dolžin, bo treba sedanji tip montažnih streh izpopolniti z ustreznim podaljškoma Predlagam tudi, naj se osvoji enega od sistemoV leg in betonskih podstavkih, ki omogoča prehod viličarja« j?ri pryeu» e,o upoštevani pod-dosedanji podstavki, i-iri drugem pa spr» menjeni, Razmak'med legami znaša 19o cm pri dosedanjem in-17o cm pri novem tipu betonskih podstavkov« Ziafrjije kop krajših oš 19o oz 17o cny se vrši prav tako kot pri daljših, le ,z razliko, da preko leg na podstavkih položimo še preže lege in nanje spodnji zložaj« Le tako omogočimo, da sq tudi krajše deske lahko ekonomično skladiščijo* Ta razporeditev leg služi tudi za daljše deske aožnosti naj bodo de site iste rasti in iste vlažnosti zložene skupaj z ozirom na enakomernejše tehnološke lastnosti« Koristna pa bo tudi oznaka kope z raznimi podatki ( o koliaini,, ;WLajgx'lesa, rezervacije itd0) Po ureditvi skladišča jesenovih desk je stanje sledeče:/Razkladalna lopa je pomaknjena na nasip., ,da se prihrani na površinio Vzdolž razkladalne lope je na obeh straneh -cesta za dovoz in odvoz desk„ Na zgornji terasi se od it glavne poti cepijo proti širini 4,10 m«ki .omogočajo manipulacijo z viličarjem. Skladiščni prostor je razdeljen na pasove širo^.,3 m c - za 4 kope z vsake strani,- ■ Dol^i- >' na kop naj se kombinira tako, da -'v. bo prostor, čimbolj ^zkoriščen, V ' glavnem pa se skladajo skupaj deske dolžine manjše. 2 m in večje 2 m* J i ' . I Vskladiščene deske so zložene v smeri sever - jug, to je nekako pra **• Vokotno na običajno smer vetra* hkrati pa so Zaščitene poti sončni pripeki, ker so le čela plii^ (ju» j žnih ) kop neposredno odptfta proti I /soncu • ( Glej skico na stralii 11 ) J Jeste*o 0 4. Kapaciteta skladišča lesa« Na na*-i črtu situacije skladišča jesenovih sk 'je 1.656 m2 površine za zalaganje desk do 4 m in 16o n2 površine za f* deske' 4 - 5 m. Na 1 m2 površino pri- j de cca o,9 m3 desk« I Stranska smer vetra Eolžina 'Širina Višina' 1 zložaja 3 zložaji BRUTTO NETTO loo 7o x loo x 65 OPOfoLAž Nnttn Qol%ina zložaja 7o cm je zmanjšana-zara^i rozma.. hov med kopnini« ........... j Če namerimo poyršino 1.656 m2 ........ 7V\ 51*! ^nnj^—j&gpnnvih. iliagk tto—■ o 4 mf ki se! najbolj rabijo, j jo skladišče mbžno sprejeti ..lr656.jt_o,.9 = cca '1,456’ m3 desk, poleg teh pa še cca 144 m3 desk nad'4 m dolžine, ki pa bodo lahko ostale clalj časa vskl-adi.š&ana_..zj^. posebne namene. Pri planirani lfltpi pptrožnji cca 2»72o m3 jesenovih desk)znaša trimesečna potrošnja cca 60o m3 desk, To pn_.n ntn nmo^o&a. alo^gAa. pc&Iovan- joi Omenjeno površino razdelimo na dva enaka dela, .Tri neseoe, ' polnimo eno polovic«, tri mesece pa drugo, medtem ko praznimo drugo jotiroma prvo polovico skladišča, S tem dosežemo, da se desko v tem času zračno posuše do enakomerne vlažnosti cca 2o $, hkrati pa iraoroo še rezervo za slučaj neenakomerne dobave, ter potrošnje lesa, Ker bo tako £>re-urejeno skladišče sposobno za smot^rno izkoriščanje prostora, ni potrebna posebna razdelitev glede na dimenzije desk. Razporeditev leg je takorekoč univerzalna, Paziti bo treba le, da bodo v eni vrsti le kope iste dolžine in po možnosti iste debeline, Priporočljivo je, da se kvalitetni slovenski jesen oddvoji od ostalega in bi ga lahko porabili za boljše tipe smuči. Taka manipulacija na skladišču, omogoča tudi organizirano vzdrževanje in čiščenje terena, kjer se sčasoma nabere precej lesnih odpadkov in plevela, ki so pravo rv » x 12o cm = 1,2 prtn 3,6 prtn x 65 cm = 0,296 o,880=o,9 m3 gor išče »n T*ri rrnr' gknfl1,ji"n 7njfti -ivtp i in bak± čnOi-sušil^-^iejJse^-tiimvač-^rizi iz razloga, ker se deske pri zračnem sušenju nekoliko skrivijo, kar bi povzročilo nekoliko slabše izkogia&an- j . je lesa, Ta trditev je utemeljena, vendar se v tem primeru javlja vprašanje, kako zagotoviti enakomerno -vlažnost narovno sušenih frizov* čas, ki j© potrp.hnn, .djL-aa—n£žbf»rf»—gj^ np j-poln zložaj frizov,znaša od 2 dni za n*pr. lop .cm dolge fi’ize j pa do mesec dni za npr, 22o cm dolge frize. Čas zračnega sušenja in skladiščenja frizov tore j.-'znaš a 3 *» 4 mesece« RezervT* v znesku..enomes&čne proizvodnje se predvideva zafco, da pri neenakomerni porabi frizov ne bomo uporabljali še svežih frizov, ker to povzroča velike motaj&-~pri_ume4»-«- nem sušenju frizov, Ta sistem zraA-čnega sušenja lesa potrebuje mnogo več prostora v 'sušilnih lopah/ pri pretiranem skladanju v višiho pa bodo frizi preveč zloženi, uienim, da bi dosedanje' deformacije desk lahko v veliki meri,odpravili s pravilnim vskladiščanjem desk, " "- . : ' i ■: i To naj bo prvi korak k preureditvi proizvodnje jesenovih frizov. ZA 00 /iz pribočnika/ ! Navajeni smo govoriti in pisati, da u-i živajo borci narodnoosvobodilne vojne ( v nadaljevanju NOV ) posebno varstvo družbe, kar jim je družba dolžna za njihove napore, žrtve in zasluge za narodno osvoboditev ter družbeno revolucijo.Pri ten pa večkrat pozabljeno, da s tem zdaleč ni izčrpano vprašanje borcev NOV,da je to samo ena stran vprašanja in da se tiče le tistih borcev, ki so izgubili živijenje,zdravje in delovno spodobnost^v borbi za osvoboditev. Naša družba posveča potrebno skrb -vsem državljanom, ki so take skrbi potrebni, prav pa je, da zakonodaja posebej ureja varstvo borcev NCV, ker to narava stvari sama zahteva in ker je prav, da je to varstvo in ta skrb še intenzivnejša. Vendar tega varstva in te skrbi ni mogoče tolmačiti izključno kot priznanje, povračilo, še manj pa kot privilegij in niti ne ko socialno vprašanje, čeprav je tudi od vsega tega nekaj povezanega s to pro-blematiko^ če namreč mislimo na borce NOV s širšega stališča, mislimo zlasti na aktivno , organi žira-no, subjektivno silo, ki iina pri izgradnji socialistične domovine prav tako pomembno vlogo kot v času NOV* Znana nam je usoda prisilno mobiliziranih ljudi v vojnah kapitalističnega sveta: ob koncu vojne so se znašli v vrtincu socialnih problemov, ki jih je država reševala le pod pritiskom in v interesu lastne varne. sti. Inpe riali stični značaj vojn je v nasprotju z interesi in hotenji ljudstev, kor vsaka vojna le poslabša njihovo že tako težavno Življenje. Značaj naše narodnooosvobodi ne vojne je povsem drugačen, je izraz prostovoljne odločit v e naših ljudi, našega ljudstva, čii* gar obstoj je bil ogrožen in ki je med zmagovito-borbo prevzelo v svoje roke tucii politično oblast, hoteč onemogočati nadaljnje izkoriščanje ter duhov- i no in ekonomsko zatiranje* I«edtem ko kapitalističenemu svetu po koncu vojne demobilizirana armada ni več potrebna, oziroma mu je odveč in bi rad nanjo kratko malo pozabil, so bili pri nas borci in drugi pristaši NJV tista subjektivna sila, ki je prevzela nase tudi nalogo, obnoviti porušeno domovino in jo izgra-i diti na prineipih socialističnih od- i nosov med ljudmi« Zato je družbeni i>°ložaj borcev NOV pri nas povsem drugačen, prav tako | pa je' drugačen pomen reševanja vpra- J šanj, ki so povezana z njimi. Takoj | po končani vojni je šlo za to, da se | vsi borci NoV kot najbolj zvesti in j najbolj izkušeni kadri lotijo novih j velikih nalog. Zato so morali pre- j vzemati najvažnejše naloge in zases- ! ti najbolj odgovorna delovna mesta* j Zato je razumljivo, da vprašanje nji- I hovega gmotnega položaja ni bilo po. j \ sebej sproženo, ni moglo postati ka- | ko posebno socialno vprašanje. Nobenega razloga ni, da bi danos obrav- | navali položaj borcev NOV v kakršni1" j koli drugačni lučij to vprašanje je | treba vedno znova gledati skozi pri- I zrno novih nalog našega pospešenega, | > dinamičnega gospodarskega in druž- .) \/ benega razvoja, v katerem so borci'še | večino zolo pomembna subjektivna sila I ob aktivnem sodelovanju velike veči- 1 ne vsoh naših državljanov. ...............j i 1 (se nadaljuje) j V mesecu maju ni Mio robor.e v - at ne nesrs'5e, oui..kc tudi ncbene nesreče na poti ra delo in iz dola« Ta podatek je vsei^ak.^ pomemben prav z ozirom, čc analiz ir jrcoj da j-? v z;..tajili le tiiy povprečno v mesecu maju 3 do 6 ueerečo Isti. podatek je tudi razveseljiv iz-sialir-" šča, da moramo; po novem zakonu o socialne" zavarovan ju plačati za nesreče za čas 30 dni vso stroške zdravljenja ( N>lnicapzdra7ljenje, jimzi ) -in nn;1 r>nr>j*. ‘i 1 o Z^Jj2gllhJ4app jnft-.T' r. IG.k-^LisnOSU*. Ti podatki, ki kanejo določen padec nezgod v .le tor n jera letUp konkretno v mesecu maju, pr. niso-razveseljivi pri bol'-venju., kjer je-#^iagablge—• n ih dni zaradi bo lo vanj v latolu.jsa lobu So vcdaojselo-visok, kar je razvidnb iz sledečih podatkov s MESECI oprav<>ur : JANUAR %497 j • ;,48 • T7! H : FEBRUAR 9c0272 i 5-4 MAREC loijiG' ou < 95 ' .VM-5 J 5oU< 6>13M AITilL Zajc Eojan £ 4 O—-o 9S£?_J3£i£8 Valjavec Franc Stanje delovne sile v začetku meseca maja 1963 V rednem delovnem razmerju: Moških s 254 --- ■Žensk : 229 \ ■ Skupaj : 483 V začashem delovnem razmerju: moških : 2 žensk: 2 Skupaj .* 4 Vajenci : 4 moški'. . * *.' r, 1 , • * Stanje delovne sile na koncu meseca maja 1963: \ V rednem'delovnem razmerju : Moških : 255 ,„\ 'i ■: . \ Žensk : 233 . Skupaj: 488 V začasnem delovnem razmerju: Moških : 2 .•• • , ,. . v Žensk : 2 • -en ■f- ' • ~ •’ * I »k*, ■ Skupaj ,4, 'T.-- r r izdelkov Vajenci 4 moški <■. ' V ma.iu so bili sprejeti sledeči delavci: KOLMAN MARTA - na delovno mesto knjigovodne osebnih dohodkov RESMAN-.rMABIJA -na delovno mesto, evidentičarke .v,sklad.gotovih i KOKALJ JOŽEFA- na delovno mesto komunalnih del (snažilka) i ' ' ŠTULAJi.ANTONIJA - na cie lovno mesto/mizarska, ^riočna dela PK PEČAR .JOŽE - na delovno mesto miaarskih 'ročnih del KV ERMAljl.JSEI^INA — na delovtlo'mestG,; eluksirahja V kovinskem 6fcratu'f " ’ • * • - ; • ; VSEM-NOVOŠI^iEJET Bi DELAVCEM ŽELIMO OBILO USPEILi IN ZADOVOLJSTVA PRI DELU V ma.iu ao zamastili podjetje; -1 .-i. /1 ' ■ -t >s r ' 'X: l'1 ČEPIN ALOJZIJA *• po samem zakdtiu, zaradi invalidske upokojitve 1 - • Poročili so se: ' ■ ■ f. r ** KNAUS ALOJZ 9 votlja skladišča lesa in JAUH MARICA materialni knjigovodja PETERMAN EEiANC - mizar na ročnih mizarskih delih v 'smučarskem oddelku FETERMAN PAVEL - mizar na ročnih mizarskih delih v telovadjaem orodju-PAPLER STANK) — mizar v telovadnem-orodju ..." • • j^VSEM NOVOPOROCENČEM I S K R E N 0 j ČESTITAMO! .... FIŠEJcNAŠ ŠTIPENDIST VEEČKD LLJS ml.IN SOŠuLEC LJUBO HUDOKLIN Po končanem štiriletnem šolanju na TŠ-KMSL, mora vsak dijak opraviti še zaključno diplomsko nalogo« Midva se pripravljava nanjo v "ELANU"* To se ne smatra kot počitniška praksa in dolo ni honorirano* Zolja Vsa) kega dijaka je, da se pripravlja nanjo v podjetju, ki ima čim večjo serijsko proizvdnjo. Kb sva zvedela, da se bova na to nalogo pripravljam la v M ELANU Msva bila zelo zadovolj na* Na ekskurziji sva namreč videla, da je Elan eno izmečt-tnKih podjetij. Zaradi podaljšanja zimskih počitnic, je bil za deset cini podaljšan tudi pouk* Rok za oddajo in zagovarjanje diplome pa ni bil podaljšan, zato so nastopile težave« Letošnji program naloge je bil obširnejši kot lanski, čeprav so lani imeli več časa. Zato so bili upravičeno zadovoljni tisti, ki so prišli v podjetje z organizirano serijsko proizvodnjo. vprašanj,, za katere misli, da niso dovelj obdelana. Na ta vprašanja mora izdelovalec naloge pri ustnem razgovoru odgovarjati* Zaključna ocena je zato sestavijtena iz ocene slovenske naloge, diplomske nalogo in ustnega razgovora* Ko sva v .Elanu seznanila s program— mom diplomsko naloge šefa priprave dela, nama je izbral tip izdelka.. Nato sva pri tehnologih dobila vso potrebno dokumentacijo in vse tehnične podatke, ki sva jih rabila. Veliko pomoč so.nama nudili v gospodarskem oddelku priprave dela.. Pri diplomski nalogi je veliko risanja, zato so nama v konstrukciji zelo ustregli, ker so nuno omogočili risanje popoldne.. i 11-' I Program diplomske naloge vsebuje dva delat ,,• " ’ • \ v[' * V \ /’ '' ' ' . V . . \ * 1« Projektiranje tehnološkega pro- i cesa za določen izdelek. I 2* Sestava pravil za delo na dolo- t čenem delovnem mestu, I. Glede na podjetja in želje posame-znikov^so v šoli določili izdelke in delovna mesta. * I I Diplomsko nalogo pregledujeta dva profesorja lesnoindustrijskega od-delka. Vsak si iz naloge izpiše nekaj. Naloga se izdeluje v treh izvodih*. I zato je bilo potrebno tudi' kopiran- J je. Tudi tu..-so nama v konstrukc i j i i nudili''vso pomoč. Razen tega sva do-j "bila vse razpoložljive podatke pri i varnostnem tehniku, šefu remontnega 1 o'ddelka in vodji elaktroinstalacij.i' Zeio nazorno name je šef kontrole Opisal in pokazal kontrolo v podjot-r' ju* Pri pisanju naloge sta rfcuaa nu- I dili pomoč tajnici tehničnega in kadrovskega oddelka* > . ., v*.; ■ ‘ •» • . • i' Vsem, ki so nama pomagali se naj-lepše zahvaljujeva* j# Prišel je čas dopustov! Vsi smo ga že planirali pred časom, vsak, kakor si ga je pač zaželel, oziroma kakor mu ga dopuščajo, ali diktirajo razmere. Nekateri bodo odpotovali k morju, se tam pražili na soncu, skušali činpreje nadomestiti nežno roza barvo s temno rujavo, polegali v skromni senci in se pre dali res pravemu: dolce far niente. Drugim bolj prija čisti, sveži gorski zrak. Navdušeni se bodo vračali z naporne ture, kajti zavest premaganega fizičnega napora in užitek nad naravnimi lepotami jih bosta poživljala. Nekateri bodo že mislili na zimo, so odločiTfžffi" 9 —, J ,, ,..r . ^ dopust v gozdu, od-koder bo z iiji-mi prišla marsikatera klaftra drvi, precej bo pa tudi tistih, kateri svoje dneve z leta v let.o prežiVV ljajo pri poljskem delu* Tam W ne pražijo samo v vročimi, temveč r: tudi naužijejo dobrpga: zraka, op-lemenjenega z vonjavo sveže krme. Od težkega dela si pridobijo telesno kondicijo in merda od vseh najbolj zadovoljni ležejo po.opravljenem delyVj|. sicer' fizično, utrujeni, a duševno, cili k ‘počitku* • ' j' Za bežno razvedrilo, vsem, sledeče naloge: ■ ,[.... 1. Izletnik bi rad prišel,* še do zadnjega vlaka na postajo, ne ve pa koliko kilometrov je'še dcr-feja^. Voznik, ki pelje mimo mi na tozadev no vprašanje takole odgovori:"Pri hitri hoji naredite na uro šest, kilometrov, a boste poš prišli pol , ure prepozno na postajo, Aloje vozilo napravi v uri dvanajst kilometrov in če se peljete z ;r.venoj bova na postaji še pol ure pred od-, hodom vlaka." Koliko kilometrov sta' imela še .do jj železniške postaje ? 2. Vsak kvadrat predstavlja šte-l vilko, enake črke pomenijo iste ! številke. Vstavi mesto črk ustrez-I ne', številke tako, da bodo vodoravno j in 'navpično seštevana, oziroma od-i števana števila dala pravilne re-i zultate : Ukl-U.l.e.) + El rr I- • 1 0 | D ! 6 6 1 U W F “ »I =|h s|d I 3. Krog je treba razdeliti na dva __Jjlela tako, da bosta oba dela po- ! I polnom"enrskajr imela pa bosta.vsak. j,,.. . j toliko velik ;Qbodr kct. ga ima ceH~~-t—--~—_ i'krop* v ... . ' ■ iy-i ij^r, ^ . v 1 ^ -‘•iaer-'- I • •• ■ :CS.; } .1 'j REŠITVE IZ ZidjNJE ŠTEVILI^“ j'■': > • .i | ■ ji, Rešitev naloge je prikazana ob naslovu. —. | .r ■ . 2« Iskano:'število je : 24.* Šestina j ']• ; .pd_.24;.je 4, ki je ža eno ivečja jr_ j’1 kot 3, dvanajstina - 2 - je pa ! i za eno manjša kot 3. I 3.-' Ko so. i-*,ate j, Andrej in-Tadej rpričeli s kartanjem j©; imel i ' Matej 500,- din, Andre j 650,-din in Tadej 770,- din* U;.:. LEP POZblLiV ! R - r t / iJ. »• : j;' f t 1^:; :■ I I ■ •i: ‘T: Štev. II/9 pisala in opremila .REICHMANN ERIKA 17 ir.’1 ' • MENCINGtR SVETOVNO FBVBNSTVO V KPSARKI Jugoslovani drugi na svetu. Brazilija je ubranila naslov svetovnega prvaka« Kapetan naše reprezentanco Ivo; Danev v petorki najboljših košarkarjev na svetu, To so glavne značilnosti prvenstva v košarki, Jugoslovani so z odlično igro v zadnji tekni z Sovjetsko zvezo o-svojili Srebrno medaljo* Vrstni red prve skupine je naslednji: 1, Brazilija 12 točk 2* Jugoslavija 11 11 3. Sovjetska zveza 1*0 " 4. ZDA 9 " 5. Francija 8 " 6. Portorico 7 " 7. Itaiija • 6 » NOGOMET ' • 30,000 gledalcev je bilo priča zanimivi mednarodni nogometni tekmi dveh državnih prvakov - Partizana ( Beograd) in Santosa (Brazilija, ki se je končala neodločeno 1:1. Pri Brazilcih je gol dosegel Continh za Partizana pa je izenačil Hasanagič. BS&LVNO NCGuvlžTNO PRVENSTVO Predzadnje kolo državnega prven- j stva v prvi zvezni ligi je dokon- | čno potrdilo'prvo mesto beograjske- ] mu Partizanu, Partizan je torej pr- ] vok in je s tem dosegel poseben re- 1 kord, da je ta najvišji naslov osvo-! jil že tretjič zapored. Uradna razglasitev bo prihodnjo nedeljo, MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA • t 1 BEOGRADU : Na Savi jo bila prva mednarodna regata, na kateri so na-j stopili razen naših najboljših vosla^ čev tudi reprezentanti Romunije, Ve-j lik uspe'h je dosegel osmerec Bleda I kateri je premagal osmerec Romunijo J in zasedel prvo mesto, EVROPSKO PRVENSTVO V DOKSU j | V iioskri se je končalo evropsko pr- 1 venstvo v bcksu za amaterje. Za ,naša boksarje to tekmovanje ni bi- i lo preveč uspešno. Od naših sta se i za moda-ljo borila le Jakovljevič in Petrič, Jakovljevič je bil tretjij in osvojil bronasto, dočim je Petri-I ■ču pripadla srebrno odlikovala je. Na | tem tekmovanju so največ uspehov po-l želi sovjetski boksarji, saj so osvo-j-jili medalje v vseh desetih katego- l rijah, To jo tudi prvi primer v zgo-j dovini boksa, 1 • • ir ' • | ATLET IISA Na mednarodnem atletskem mitingu v Atenah jo Jugoslovan Radiševič ' , vrgel disk 55,26 m, kar je za 52 cm j boljše od. njegovo ga dosedanjega re- j korda. r Kitajke s stisnjenimi stopali, črn-t vzorca« Ovratniki smejo biti veliki*, j pasovi široki, rokavi Rogati, žepi naj siti in -Obliki, krila tudi hudo Širdka« ke^3-rraztegnjana_spodn j o ustnico aponke s črno pobarvanimi.zobmi} I Arabke z rdečimi dlanmi, bohotno | , grške plastiker osji pas in nenavfidjp Vispit? in vitka žena lahko nosjtv^e-na, bledica leta 19oo, pa ozki boki'l'|ke gorabo* drzne šale in grob ne dr at-in eterična teža današnjih lepotic i».gocen a dek^ratiVOn nakit, j nr.ako oplav V . kje je lepota in kaj res&ica .?[ ■ ‘Klobuk naj ima Menda povsod in nikjer} morda le v I očeh, ki gledajo, ustvarjalčevih zamislih in moških sanjah« I >:■:■■■-\-I Nič novega nismo znašli« Od Helene | pa do BB vlečemo neskončno verigo- J parfurnironih lepotnih tortur« Kje | bi ostala umetnost, če bi ostale I ' | žene pri lepotnem idealu tam nekje | v sredini ia se ne bi spremenile | nikdar več ? je'*, čevlji srednje ali'nizke, pa kljub temu tanko pete., barva nogavic ni nikoli problematična* - • torbica nikoli preve-lika in dežnik nikdar predolg« ZA MAJHNE. T . > / Današnjx1 ideal lepote poznatec Po- I - . t znate stp navodil, načinov in poti^. Maj line žene zavidajo visokim in si vedno žele, da bi zrasle« Tudi njihov problem ima optično re— -■ ki peljejo k cilju ali vsaj preko j . rfj'\ prvih obmejnih kamnov* Oblačenje j. ^5 - so g treba vodoravncTT vzorčastemu blagu, dvodel- II j:.„ nim oblekam z ravnimi, dol- I I /gjmi j Olgicami, kompletov se -’ ... ! detnosminskega jdašča in krilci jo majhnim xn se j.,, .'J!jre.g£rojj£n plaščem, velikim vzorcem, velikemu karu, po- y~'r* dloženim ovratnikom, ve 1 ikinr žepom ir.a doviplj možnosti in pomagal, za-; to kar hitro nanizajmo recepte: NAJPREJ ZA VELIKE Velike žene zavidi pritožujejo, da imajo z oblačenjem j večje težave« Pa vendar je visoka in vitka postava lahko najbolj ele-| gantna« Če so dimenzije višine in i vitkosti pretirane, poudarjajte ši-j rino od vrha do tla, se pravi od | širokega nizkega klobuka in potla-j čenih čepic pa do nizkopetnih če- | vijev. Izogibajte se vertikalnih j linij, dolgih vertikalnih šivov in | pokončnih črtastih vzorcev« Pri- | voščite si vodoravno in počez čr— J taste obleke, karo, celo velik in j krojen naravnost } pa tudi velike j rožaste, geometrične ali abstraktne^ in prevelikemu grobemu nakixu ’U. Za majhne figure - če so samo maj Ime in no tudi preokrogle- sta.,oprijeta tailirrjjia jopica in krartek bolero, .če .je v modi. Prav tako visoki stoječi ovratniki tor ravna ali v pole rezana krila« /Daj. je ' prihodnj ič/ E K A Angleški film «- drama- 11 ULICA BREZ DREVES .11 • • ■ 'i* .• • ,.i’ c _ i - - i ' ^ ■ 18.6,63» torek j ;, •’ - ob 2o uri 19.6.63, sreda - ob 18 in 2o ,uri J. r 'l • : • . , Avarftri. j -»tki J zairtrvn.1 hnrvrri fili^J' PRI ČRNEM KONJIČKU 11 2o.6«63. četrtek f , - ob 2o uri 22.6.63, sobota - ob 18 uri 23.6.63, ' nedeJLja ! r- ob 16 in 2o.3o uri Ameriildrvesteren- barvni CS.fi lm "RIO B RAVO Zaradi izredne dolžine filmal^cene vstopnicam zvišane. 21,6^63i :petek J ' ob 2o uri 22*6«63, sobpta -.;ob;2o uri 23.6.63, nedelja - eb. 18 uri \ 1 —Erancoaki-kriminalni -filci 11 DOBRA LEKCIJA 11 i. 25.6.63, torek ob 2o uri 26.6.63, sreda ~ ^~ob 18 in 2o uri i .. ! i; . - . ■ ■/imeriški. 1 juhavni-CS—film.." ALI LJUBITE BRAJViSA " 27.6.63, četrtek — ob 2o uri ,29»6.63. sobota -1'- ob 2o uri 30.6.63, nedelja - ob 18 uri " n Vv '• J " ! • .-rancoski barvni, film ” KOSILO NA TRAVI 11 ,28,6,63, torek -»»ob.• 2o uri 29.6.63, sobota ! — ob 18 uri 30.6.63... nedelja - ob 16 in 2o uri •.i r ' ' T ■■ ini: Jugoslovanski ..vojni barvni CS film "UK OZARA11 2,-?.63. . torek ' - ob 2o uri 3, 7.63a:.; sreda - ob 18 in 2o uri 4, 7,63, četrtek - ob 16 in 18 uri Ameriški ljubavni filn " TAKE VRSTE ŽENE 11 4, 7*63» četrtek - ob 2o uri 6..V?«63i sobpta - ob 2o uri 7» 7.®3, -nedelja — ob 18 uri : Angleški barvni CS film 11 PEKI ZENSKI KLUB 11 - ob 2o uri - ob 18 aar i - ob 18. in Zo uri Ji)aljonski ljubavni film 11 LJUBEZEN V RE»iU " 9,‘7,63, torek - ob 2o uri 10.7.63, sreda - ob 18 in 2o uri 5. 7,63. petek 6. 7.63. sobota 7. 7,63, nedelja Jugoslovansko- n*rmški pustovloni barvni CS film " BLAGO V SREBRNEM JEZERU " po romanu- -Karl i^aya 11«7«63« četrtek - ob 2o uri 13.7.63. sobota - ob 2o uri 14.7.63. nedelja - ob 16 in 2o uri 12.7.63« petek - ob 18 uri Angleški fantastični film » ČLOVEK UTA UJNI » 12.7.63« petek - ob 2o uri 13.7.63. sobota - ob 18 uri 14.7.63. nedelja - ob 18 uri 8ESJTEV KRIŽANKE, n/s Start-trakt-Nev Tork-11 iagr nm-Ika-sorta^-Krilo—rr-aspirin—azil-vest- imoret-asi-atlet-tenis-me-nauk- Alan-ropar-art—smer-Malone-navoj- Sandi-Dojran-mena-trk-Akand-vata- Dior—11-obred-dieta-jak-Aurora- kr ap—ahat-kiine rvor-c i—vode b—S aale - rin-ame tist-lekc ij a-araks-sarma IZŽREBANA STA BILA : 1* VREČKO kAKS 6oo,—din 2. KOLMAN TATJANA 3oo,—din O Vrečko M. V lesnoindustrijskem oddelku tehnične šole je profesor pri organizaciji dela podal naslednje vprašanje: " ^teri odpadek pri lesu se sploh ne da izkoristiti ?" Vprašani je nekaj časa premišlje-nato je odgovoril* "Lubje, ličje." Odgovor ni bil pravilen. Nato je našteval še razne odpadke pri obdelavi lesa toda noben odgovor ni bil pravilen* Seveda je dobil slabo oceno* Mogoče, boš ti bralec " NAŠE SMUČINE " uganil kateri odpadek je to ? RAZTRGANA VERIGA Nekomu se je raztrgala veriga v pet delov« Vsak del je imel tri člene. Nesel je verigo h kovaču in mu naročil, maj jo tako popravi, da bo razklenil čim manj členov. Kovač mu jo jd res popravil in je v računu navedel : Razklenil šti±i člene .... itd. t Kmet računa ni hotel poravnati, ker se je skliceval na dogovor« Trdil je, da bi kovač ne bil smel razkleniti 'štirih členov in da bi zado- ščala mani kot to ? i 3 3 Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!