Listek.
255
Jagič" na podlagi Grškovičevega odlomka, ki so ga našli na Vrbuiku in je sedaj svojina jugoslovanske akademije. Ta odlomek apostola obseza štiri pergamentne liste v mali četverki, pisanih z okroglo glagolico iz konca XII. stoletja. Na robu listov so opombe v bosenski cirilici iz konca XIII. stoletja. To dokazuje, da so rabili to glagolsko knjigo še v tej dobi, tam kjer se je rabila bosenska cirilica, da so tedaj še na konci XIII. stoletja dobro poznavali v Bosni glagolico, dasi jo je že bila izpodrinila cirilica. Ker so omenjene opombe v zvezi z grškim obredom, morala je biti knjiga urejena po tem obredu. In to ni brez pomena za domovino spomenikovo, zakaj iztočni obred ni nikoli sezal do. hrvaškega severa.
Ta odlomek nam tudi pojasnjuje razvitek srbohrvaške redakcije glagolskih spomenikov. V dunajskih listih, kateri so iz iste dobe, razvita je hrvaška redakcija že popolnoma ; v Grškovičevem odlomku pa je najti še nekoliko sledu bolgarske starine, mimo nekaj primerov z '^ tudi še y in v jednem slučaji tudi še črko dzelo. Dobro je opazil prof. Jagič, da ta razlika med severnim in južnim spomenikom iste redakcije ni morda znak večje starosti Grškovičevega odlomka, nego da se je srbohrvaška redakcija radi vpliva sosedne macedonske pismenosti konsolidirala nekoliko pozneje od severne, zai' s"o-/rjV hrvaške\ i m, y v zadnji se je sedaj samostalno razvil in ni prodrl iz juga. Glagolska pismenost v Bosni, Hercegovini, Črni Gori, Stari Srbiji se je tedaj razvijala pod vplivom macedonske, v katero je v tej dobi že v marsičem prodrla nova iztočna redakcija prevoda. V palaeografskem oziru ne stavi prof. Jagič tega odlomka v isto vrsto z najstarejšimi hrv. glagolskimi odlomki v ožjem zmislu, ker je našel, da mu je več skupnega z macedonsko-bolgarsko glagolico nego s severno hrvaško.
Odlomek je tudi zanimljiv za zgodovino staroslovenskega prevoda apostola, zakaj ohranil je, kakor je to dokazal Jagič v svoji podrobni analizi teksta, mnogo starine in se v tem strinja z najstarejšimi teksti te vrste, da, v marsičem jih celo preseza. O popravkih na podlagi latinskega teksta ni v njem sledu. — Natančneje ne morem tukaj razpravljati o koreniti Jagidevi filološki in jezikovni oceni tega spomenika in o vseh pa-laeografskih posebnostih, katere nam je razložil prof. Jagič tako temeljito, kakor le on umeje razpravljati o slovanski palaeografiji;  na  vse to  tukaj  samo opozarjam.
V.  Oblak.
Prinos k Prešernovemu tolmaču. Večkrat se cituje iz „Kersta per Savici" lepa antiteza ,,vname se strašni boj, ne b6j, mesarsko khCnje1'. Toda ni mi znano, ali je kateri PrešeVnovec izteknil, da se takšna antiteza čita že v Schillerjevi ,,Devici orleanski", in sicer v popisu Raoulovem o prvi bitki device orleanske z Angleži (I. dej., Q. nast.j: »Ein Schlachten war's, nicht eine Schlacht zu nennen!« A Schillerjevi tolmači napomi-njajo, da se podobne autiteze nahajajo že v latinskih pisateljih, u. pr. v Liviji 4, 45 (»proelium« in >caedes«), 28, 16 (»pugna« in »trucidatio velut pecorum«); v Kurciji 4, 15 (»Iamque »on pugna, sed caedes erat«); v Tacitu, Hist IV. 33 (»caedes . . . non proelium«).
V.  B.
Gledališke novice. Smetanova ,,Prodana nevesta" se je nedavno uprizorila tudi v Hamburgu in Bremenu ter dosegla velikanski uspeh. — Glinkova opera ,,Ruslan in Ljudmila" se je pela v Peterburgu sedaj že tristokrat. — Fr. Ruth v Pragi je podaril 250.000 gld., da se zgradi drugo češko gledališče za preprosto ljudstvo. —Prva igralka našega gledališča gospa Borštnikova je minuli mesec z odličnim uspehom gostovala v Zagrebu kot ,,Dama s kamelijami" in ,,Nora". — Zagrebški rodoljubi so osnovali društvo prijateljev dramatiške umetnosti, kateremu namen je prav tisti kakor n. pr. ljubljanskemu gledališkemu   društvu.    —   Znani   hrvaški   pisatelj   dr. Marijan   Derenčin   je spisal novo