DOLENJSKE NOVIC Izhfljajo 1. in 15. vsaceg» uiesfca. Gena jitn je r i-oâtDioo vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemčijo, Buano in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. ~ Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. Naše mlekarstvo. Če tudi niao pri na» na Dolenjekem razmere za mlekarstvo in rejo molznih krav tako ugodne, kakor «o n. pr. na Gorenjskem ali Notranjskem, vendar bi nam ta gospodarska vejica laliko prinašala veliko lepše dohodke kakor jih prinaša sedaj. Dejstvo je, da je mlekarstvo po naših krajih se močno zanemarjeno, in da ee celo po tistih krajih, ki eo po svoji legi poklicani, da se pečajo z mlekarstvom, ne obrača na to panogo tisto skrb in tisto važnost, ki ji v današnjih razmerah pripada. Zunaj po deželi, kjer ni še nobene posebne prilike in ugodnosti za prodajo mleka in mlečnih izdelkov, tam je mlekarstvo na uprav prvotni stopinji. Po teh krajih je reja krav tako zaostala, da ne more bolj. V^^ak iŠče kaj več dohodka le v prireji juncev in reji volov, dočim se reja krav popolnoma zanemarja. To ni prav ! Na ta način ne pridemo z našo živinorejo nikdar naprej ! Kakor je treba hišo zidati pri temelju, tako je treba tudi živinorejo zboljšavati pri temelju. In ta temelj je reja dobrih krav. Po dobřili kravah ae obrača vsa reja, in ko bi po drugih krajili na to ne gledali, bi tudi ne inieli tako dobre in lepe živine, kakor jo imajo sedaj. ^ rejo dobrih krav se povzdigne tudi reja volov in mlekarstvo, na katero je dandanes veliko večjo pozornost obračati, kakor v prejšnjih T^asih. Skrbimo tedaj za rejo dobrih krav, saj pospešujemo s tem vso našo živinorejo. Ko bi se naši gospodarji in naše gospodinje te svoje naloge malo bolj zavedali in ko bi se malo bolj zanimali za rejo krav, izvestno bi bili tudi (loliodki nane reje malo boljši kakor so sedaj. Zanemarjena pa ni samo na kmetih reja krav in z njo vred tudi mlekarstvo, ampak tudi v okolici veřyih krajev. Tudi tam, kjer je prilika za prodajo mleka in mlečnih izdelkov ugodna, lahko opazujemo, da mlekarstvo ni tako razvito, kakor bi moralo biti, kar ni le na škodo kupujoČega občinstva, ki ne dobi potrebnega mleka in mlečnih izdelkov, ampak tudi in še bolj na škodo živinorejcev, ki ne dobe za svojo rejo tlstili dohodkov, ki bi jih lahko imeli. Za izgled, da je res tako, si vzamemo prav lahko novomeško okolieo. Novomeška okolica je poklicana, da se peča z mlekarstvom, in da isce tudi v tej važni panogi svoje dohodke. Ali če pogledamo v Novo mesto, vidimo, da manjka v mestu cešče mleka, še bolj pa dobrih mlečnili izdelkov, tako, da so tožbe zastran teh pomanjkljivosti na dnevnem redu. Po zimi je T Novem mestu časih tako pomanjkanje mleka, da ga ne dobiš, če bi bila sila še tako nujna, tudi za drag denar ne. Pa tudi z mlečnimi izdelki, zlasti s presnim maslom, kojega poraba narašča od leta do leta, je mesto tako slabo preskrbljeno, da ne more biti bolj. Dokler so se mesčanje malo bolj pečali z rejo krav, je Človek dobil saj v sili kako latvieo mleka, ali sedaj se Često dogaja, da ga ne dobiš za noben denar. In vendar bi moralo biti mesto ob količkaj urejenih razmerah dobro preskrbljeno ne le z zadostnim in dobrim mlekom, ampak tudi s potrebnim presnim maslom! Po leti ob zeleni krmi se dobi sicer več mleka in tudi raznih mlečnih izdelkov, a ti mlečni izdelki ne ustrezajo zahtevam današnjega časa. Surovo maslo, ki se j^ri-nasa na trg, nima tiste slasti, ki se dandanes zaliteva. Zato se pa tudi s težka prodaja, dočim bi se fino pret^iio maslo lahko prodalo in dobro plačalo. In take razmere se nahajajo tudi po drugih dolenjskih mestih. Zato je pa čas, da se te razmere izboljšajo, in da se tudi pri nas kaj ukrene za zboljšanje mlekarstva. Kaj važno, za dolenjsko vlnogradstvo še ne rešeno vprašanje. (Dalje in konec.) V sluiaju, da naš priprosti kmefki vinogradnik ne s^^ça po brezplačno ponujanih mu zelenih cepičih Žlahtnih sortgro/ilja tako, kakor bi bilo pričakovati, se da opraviditi, ako že ue popolnoma, pa vsaj deloma s sledeíim dejstvom, V prejfnem starem dolenjskem vinogradništvu veljalo je pa6 v obče gei^lo : „le dosti pridelati'*. In tega gesla drži se nai priprosti dolenjski vinogradnik tudi v sedanjem novem vinogradništva. Neovrgljiva resnica pa je, da pripada preteř.na množina novih sort grozdja, katere se Dolenjcem dandanašnji priporcfajo in ponujajo, takozvanim gosposkim sortam. Gosposke snrte imenujemo pa tiste, katere dajejo sicer prav dobro, dá, znabitî še celo prav fino vino, toda — le v bolj skromni množini. In to ravno nswim priprostim vinogradnikom ne ugaja. Ako si ogledamo nove sorte grozdja, katere se dolenjskim vinogradnikom priporočajo in ponujajo, se lahko prepričamo, da so zlo vse prištevati gosposkim. Za bela vina se priporoča: italijanski rizling, beli in judeči španjol, beli bnrgundtc, sil-vanec, ortlibei', rudeći traminec, sivi rulandec. Za črna vina pa se priporcča: portugalka, modra frankinja, črni burgundec. Ako presojamo te sorte po njim lastni redovitosti, ste italijanski rizling ter španjol med belimi res sorti, kateri obilo rodite. Kar se tiče dobrote njih vina, je pa resnica, da daje italijanski rizling, dasi nekoliko pozno dozori, vendar zelo povEod v dobri legi, prav dobro vino, v manj dobri, ali še celo slabi, pa le bolj nizko kislo vino, Španjol, bodisi beli ali rudeči, rodi še obilnejši nego italijanski rizling, dozori tudi prav gotovo vsako leto, Se celo v slabější legi. Da, španjol ima še celo te dve, za Dolenjsko pač neprecenljivi lastnosti. da je proti zimski pozebi nepričakovano trden, in da mu tudi grozdje zlepa ne gnije, ako tudi ob časa trgatve nagaja de^, kar 86 ravno na Dolenjskem kaj rado pripeti. Toda vino španjola je pa vedno le bolj šibko, na alkoholu revno. Spanjol je pač v prvi vrsti izborna namizna sorta, sorta za zobanje, in T drugi ali pa šele tretji vinska. To je že davno dognana istina. Beli burgundec, silvanec, ortUber, rudeči tramin«c, sivi rulandec, to so pa že odloćne gosposke sorte, katere bolj skromno rodijo, a vino dajejo pač jako dobro in šno. Skromno pa ne rodijo znabiti v tem smislu, da bi one malo grozdja nastavile, tega ne, nasprotno, one so čestúkrat z grozdjem kar obložene, ali grozdje je majhno, grozdki so na trtah namesto zíistaynih grozdov in še grozdki so navadno prav debelih hlastin, debelih lupinic in pelkov- Vsled teh lastnostij jih tudi ne moremo tako zvaním moščevitim, ali mosta bogatim sortam prištevati. Na prostoru, na katerem bi bilo mogoče pridelati iz naših starih dolenjskih sort, recimo 10 hektolitrov, pridela se iz naštetih znabiti komaj polovica, ali le kaj malega veC. Itt naj se proda poslednje vino recimo za polovico, dá, tudi za dve tretjini dražje, še ne od?rže dobrota toliko, kolikor na množini odpade. Da je temu res tako, dokazuje naj> jednostavnejši račun. Recimo, da se proda 10 hektolitrov navadnega vina po 36 K, vrže to 360 K, Iz gosposkih sort pridelaao naj se pa proda za polovico dražje, toraj po 64 K, vrže to šele pri 6 hektih 270 X, in prodano za dve tretjini dražje, toraj po 60 K vrže pa Šele 300 K. Iz vsega tega sledi in je razvidno, da se res pridelavanje belega vina iz samih takih finih sort le slabo izplača in da kaže te, tako-rekoč le bolj za zabelo nisim navadnim starim sortam, katere so se v nove vinograde zaplodile, izkoriščati. Zi prihoJnjost je pa gotovo jako želeti, da se priporočajo in Sirijo bele oziroma rudeče sorte, katere bodo pri nas na Dolenjskem, ne le prav dobro, ampak prav dobrega vinatudidoati rodile. Katere sorte da hi bile take, to je pa ravno za Dolenjsko vinogradništvo gotovo kaj važno, pa še ne rešeno vprašanje, katero bi se moralo prej ko prej rešiti. In rešiti bi se moralo to vprašanje tudi z ozirom na to, da bi bile v poštev vzate tuji drugo dobre lastnosti sort, lastnosti, kakor trdnost proti zimski pozebi, trdnost proti gni-jenju, oprhljiyoat (fratljevoat). Zdaj sa pa gre zato, kako in kdo naj se rešitve tega vprašanja loti? Na vsak način bi bilo edino pravo sredstvo poskaàanja z raznimi, v različnih, posebno severnih vinorodnih deželah se nahajajočimi zjodnimi, ter v kvalitetnem kakor tudi v kvantitetnem obziru ugajajo-6tmi sortami. Te zasadile naj bi se v posebnem poskuševalnem vinogradu v tuliki meri, da bi se izplačalo iz vsake posebej vino napraviti. Tak vinograd napravila naj bi pa ali dežela, ali pa država, ali pa tudi obe dve skupaj, kakor ste nam obe dve skupaj do tega pripomogli, da se je novo vino-gradstvo na Dolenjskem tako nepričakovano hitro udomačilo ter razširilo, V takem poskuševalnem vinogradu opazovalo naj bi se pa zasajene sorte na vse strani, in tiste, katere bi se izkazale po preteku več, recimo desetih let vsestransko priporočljive, pomnožeyati naj bi se začelo v kolikor mogoče veliki meri. Tako, po tej poti dospeli bi gotovo Dolenjci do sort, katere bi zdajšne stare dolenjske sorte, kadar se bodo v mvih vinogradih izrodile in jih bode treba z drugimi nadomestiti, z najboljšim vapehom nadomestile. Kaj pa s črnimi sortami grozdja? No, s temi naj bi se pa poskiišnje niti ne vršile, saj je dognano. da Portugalka in frankinja prav dobro rodite in dajete prav dobro vino, burgundec črni pa je zopet gosposka sorta. Obžalovati je pa pri porttigalki osobito pa še pri frankinji to, da prva kaj rađa po zimi in zaradi zgodnje ozelenitve tudi na spomlad kaj rada pozebe, frankinja pa po zimi. Sicer pa odkritosrčno povedano, Dolenjska nikakor ni zato pozvana, da bi se v nji prav dobra črna namizna vina pridelovala. Za pridelovanje res prav dobrih črnih vin biti mora podnebje vinogradništvu pač bistveno ugodnejše, nego je na Dolenjskem. Na Belokranjskem šhiti se je začela (in to iz Vivodinje na sosednem Hrvaškem) portugalka prav močno, in iz nje tam napravljeno vino je v resnici dobro. Pozabiti pa ne gre, da imajo naši vrli Belokranjci na oni strani Gorjancev že veliko boljše, vinogradništvu veliko ugodnejše podnebne razmere, nego jih imamo na tej strani G-orjancev. In gotovo bi pridelovali Bslo- kranjci Se veliko boljša črna vina, ako bi mešali portugalke z modro frankinjo, katera tudi veliko obilnejša rodi, nego portugalka. Pridelovanja črnega grozdja v namen naprave rndečega vina bi pač ne mogel priporočati, ampak le odsvetovati. Vse druge vinorodne dežele, v katerih se je nekdaj tudi rudeče vino pridelovalo, so to že zdavno opustile, opustile 80 to, ker je duh časa to zahteval in tako opustilo naj bi se napravo rudečih vin, prvega znaka cvička tudi na Dolenjskem. Saj gre pač tudi na to misliti, da se bode moralo dolenjskemu vinu v bodočnosti tudi poti v druge dežele iskati, z rudečo barvo pa ne pridemo Bog vé kam, k večem še na Koroško. Da bi se merodajni faktorji prej ko prej polotili rešitve tukaj razmotrivanega, kaj važnega za dolenjsko vinogradništvo áe ne rešenega vprašanja, je pa pač jako želeti. Stratificiranje ali siljenje trt. Ako opazujemo trtno reznico ali ključ, ki smo ga bili ocepili in v zemljo vložili, da se nam vkoreniči in s cepičem zaraste, opazili bodemo, da najprvo na istem mestu, kjer je bita trta odrezana, izrasta izpod skorje ali kože siru ali mlademu karfijolu podobna tvarina, kateri pravimo gobica alt kalus. Kalus, ki izraste iz cepiča, se spoji z onim, ki izraste iz podlage in se skupaj zrasteta tako, da pozneje, kadar kalus oleseni, ni več mogoč en del od druzega odtrgati. Potem pravimo, da se je cepljenka dobro prijela. Na spodnjem, vzn<>ř,nem delu ključa se pa iz kalusa napravijo korenine. Iz tega raz-vidimo, da je vspsh pri vkoreničenju ključev, oziroma pri cepljenju trt odvisen od tega, da se na reiinili ploščah hitro naredi kalus. Vprašanje je toraj, pod katerimi pogoji se isti najraje razvija. Kalus se razvija iz onega zelenkastega obročka pod trtnim lubadom, katerega imenujemo kambijum in sicer iz rezervnih snovi, ki se nahajajo v trtnem lesu, to so namreč one Slovi, katere je trta v jeseni, predno je listje odpadlo, shranila v les, da ji dajejo spomladi prvo hrano. Ako bo toraj les zdrav, čvrst in zrel, bo imel ne samo lepo razvit, zdrav kambijum, ampak tudi dosti rezervnih, redilnih snovi. Ključi in cepiči iz ticega lesa bodo dali vedno boljši vspeh, kakor iz slabega lesa. Da se pa razvija kalus, potrebuje trta dveh pogojev, to je vlage in gorkote. Iz tega sledi, da bodemo v ugodil spomladi, kadar je zemlja vsled ugodnega vremena vedno dosti vlažna in gorka, dosegli boljše vspehe pri vkoreničenju in pri cepljenju trt na suho, kakor v suhi in vroči ali pa v mrzli in mokri spomladi. Naši vspehi so toraj v prvi vrsti odvisni od vremena. Da pa napravijo vspehe od vremena neodvisne, poskušali so vinogradniki že od nekdaj te pogoje, to je zadostno vlago in gorkoto, za pomnoževanje ali pa cepljenje namenjenim ključem umetno dovajati, ali z drugo besedo rečeno, trte siliti ali stratificirati. Tako je na primer na Nižje-avstrijskem in drugod že od nekdaj znano siljenje ključev v jamah. Pri tem se postopa na sledeči način ; Ključi se najprv» namakajo kake â do 3 dui v vodi, vsled česar se raztopijo v njih rezervne snovi. Potem se vsak ključ tik pod spodnjim očesom — tam je namreč največ rezervnih snuvi — gladko odreže, ključi se zřežejo po 50 skupaj v majhne butare tako, da so sveže odrezani spodnji konci ključev vsi v eni površini, toraj lepo zravnani. Na solnčnem kraju, najboljše na solnčnem vrtu ali v vinogradu blizo hiše se potem izkoplje jama, ki mora biti toliko široka, da gredó za siljenje namenjeni ključi noter in za kakih 20 cm. globokejša, kakor znaša dolžina ključev. — Potem se vse mijhiie butarice ključev zvežejo v veliko butaro in ista se obesi na kak kol v jamo tako, da gledajo trte z očesi navzdol, da se pa ne dotikajo tal, ker bi njih očesa ne mogla odganjati. Spodnji, navzgor (narobe) obrnjeni in lepo zravnani konci ključev pridejo kakih lOcnti. pod površino jame. Okolo butare se povsod jama zamaši z vlažnim mahom, zgoraj se kakili 5 do 6cm. na debelo pdtro3i na ključe finejši mah, kateremu je dobro pridejati nekoliko ogljenegd prahu, potem se isti potlači in posiplje kake 2 do 3 cm. na debelo s fiiim pesktjm (najbolje s svižem) ali pa z rahlo in peščeno zemljo. Pesek mora biti vedno nekoliko vlažen in zato ga je v suhem vremenu treba 2 do 3krat na dan poškropiti. Ker se pesak rad v solneu segreje, mah pa drži vlago, ho v jami vedno z-do topsl in vlažen zrak, ki bo razvoj ka- lusa zelo puepeševal. V kakih 10 do 14 dnt'li bodo kljaći na-praTÎIi ka us, deltuna tudi korenince — o ćemnr se labko prepričamo, ako na kakem kraju pesek íd mah odj^rnenio — Id zg-ornja očesa kljućeT, ki gledajo v dno jame, se bodo nekoliko napela ali razvila. Kakor hitro ae je zadosten kalus napravil — na korenince ni treba čakati, ker so itak zelo krhke in se rade odlomijo — se vzamejo kljnći iz jame ven, prenesejo se v mokrem mahu v vinograd m tam se posadé, nekoliko zalijejo in zgornje oko z rahlo zemljo přisuje. Ker je kalus zelo nežna stvar, je pri tem delu zelo paziti, da se isti ne posuli ali ne oddrgne. Na ta način sajeni ključi se primejo ravno tako radi kakor sajenke in hodo v prihodnjem letu še boljše uspevale, ker so se sajenkam bile korenine prikrajšale, med tem ko BO korenine siljenih ključev ostale nedotaknjene in rastejo toraj ne moteno dalje. Na mesto v jamah se itratjflclrajo ključi tudi lahko v zabojih v mabn, ki se postavijo na gorko in vlaino mesto, najbolje v Llev. Ker itak pri nas, osobito na Dolenjskem, vsako leto sajenk ali bilf primanjkuje in vinogradniki večkrat kupujejo od drugod druge in slabe bilfe ali pa pustijo vinograd nezasajen, mesto da bi si pomagali s ključi, priporočam vsakemu, da poskusi doma pridelane ali kupljene, na tukaj popisani način siljene ključe saditi, S tem postopanjem bo prišel do ceuih in dobrih sajenk. (Konec prihodnji!.) Politični pregled. v državnem zboru bo vladi dovolili vojaške novince. Poslanec Biankini je pri tej priliki obračal pozornost vladajočili gospodov na slovanski jug in adrijanako morje ter jim povedal marsikako britko resnico v obraz. — Nov obrtni zakon je predložen zbornici, treba bo marsikaj popraviti in poslanci naj bi si pač vzeli řasa, da nam napravijo^ obrtnemu stanu res koristen zakon. — Poslanec dr. Žitnik je v proračunskem odseku po-jasneval žalostne Bolske razmere na Koroškem, v Trstu in Istri. Slovenci in Hrvati morajo plačevati za nemške in laske šole, slovenskih šol pa jim oblasti ne dajo vkljub mnogoštevilnim temeljito podprtim prošnjam. Hrvati in vSlovenci si morajo sami vzdrževati soje, ako liočejo svojo deco odgojiti v narodnem diilm. Če to ni krivica, potem ne vemo, kaj je sploli krivica. — V tiskovnem odseku so sklenili, da državni in deželni poslanci ne smejo biti odgovorni uredniki časopisov, dokler traja dotično zasedanje. Premnogo poalancev-urednikov je namreč brezvestno grešilo na svojo po-slaiiiško nedotakljivost in so napadali v svojili listih ter grdo sramotili kogar in kar se jim je zljubilo, ne da bi si mogel na časti oškodovani pri sodniji poiskati pravice in zadoščenja. Odstopil je domobranski minister grof Welsersheimb, njegov naslednik je fcm. Sclitinaicli, roj. 1844 na Dunaju. Na Ogrskem visi novo ministerstvo se vedno v zraku. Uesar je zaslisal že mnogo iiplivnili ogrskili mož, a ker nočejo odjenjati v vojaŠkili vprašanjili, cesar pa tudi ne, se ne more prav nič reči, kedaj se bode začelo redno državno življenje na Ogrskem. V Italiji so štrajkali železničarji, in sicer na jako čnden način. Mnogovrstne dolge železniške predpise in naredbe izpolnjevali so z največjo natančnostjo in točnostjo, dočini se po navadi opravi hitro vse le mimogrede in precej površno. Tako so imeli razni vlaki po več ur zamude. Ljudstvo je bilo silno razburjeno in zato 80 morali železničarji kmalu odnehati. — Odstopil je ministerski predsednik Glolitti in ž njim vsi drugi ministri. Pravijo, da je Giolitti nekaj bolan, in je zato odložil svojo službo. Giolitti je vodil ozir sv, cerkve in papeža prav zmerno in pametno politiko, ni pa nastopal surovo in žaljivo in brezobzirno, kakor žele in hočejo prostozidarji. Mogoče, da so ga zato le ti izpodrinili. Novi voditelj ministerstva je Fortis, privrženec slaboznanega Krispija. Nemški cesar Viljem dal je v Jierolinu pozidati lepo veliko protestansko molitvenico in jo dal imenovati „stolnico". V zaupnem pogovoru z nekim odličnim protestantom pa je dejal, da naj bo to poslopje vidno znamenje celokupnosti vseh protestantov v boju zoper katolicizem. Gotovo je Viljemu žal teh besedij, posebno neljubo pa mii bo, da so prišle v javnost, kajti v javnosti se kaj rad kaže katoličanom če ne že naklonjenega pa vsaj pravičnega. Trdi se, da so na njegovem dvoru ljudje, kateri ga neprestano tirajo v ta boj, tndi ko bi sam ne hotel. Za nemške katoličane, kateri so bili kake milostne besede cesarjeve, ali pa celo redovnih odlikovanj, kar prevzeti, pa je to jako dobro zdravilo in resen opomini pozor! Na Balkanu je vstaja. Tako se glasé najnovejša poročila. Rusija ima zares hude čase. Najprvo ta strašni poraz Kusov prireki llunlio in izguba mesta Mukden v Mandžuriji, katerega so 9, t, m, zasedli Japonci, liitka je trajala 14 dnij in je bila gotovo največja in najbolj krvava cele svetovne zgodovine. V boju je bilo 1 milijon vojakov, po verojetnili poročilih jih je padlo na obeh straneh čez 150.000 mož. Japonski generali so rusko armado kar od dveh stranij zajeli, vjeli mnogo vojakov, dobili topov, streljiva, živeža, llusov je padlo baje okrog 100,000. Rusi se umikajo in nič se ne ve, ali se bo mogel Kuropatkin resiti iz te pasti ali ne. Vsa armada je še v veliki nevarnosti. Kuropatkina vsi dolžé počasnosti in neodločnosti. — Da te slabe novice kaj slabo uplivajo na rusko ljudstvo doma, se razume. Pojavljajo se mnogokje kmečki upori, delavski nemiri pa še sploh niti ponehali niso, nezadovoljnost je večja od dne do dne, vse ima občutek, kakor bi bila zemlja pod njimi polna smodnika in dinamita, ki se bo kar enkrat raz-počil, tako razrujano in raztrgano je vse javno in zasebno rusko življenje. Očetov, sinov, bratov ni doma; požrla jih je kruta vojska. Kdo bo dajal in služil krulia? Car je sicer zadnje dni izdal manifest Toglas), v katerem obljublja ljudstvu ustavo, a kdo vé, če se ne bo premislil, ker v svoji omahljivosti le prerad posluša toliko svetovavcev, da se ne more prav nič odločiti. In Če bo ljudstvo spoznalo se to, kaj pa potem? Bog sam zna. Da srce zvesto kakor zdaj ,.. Star mož je bil: gleda] je ře sedemdeset pomladi. In znal je pripovedati kakor malo kdo. Pa je tudi kaj vedel povedati, kajti izkusil in doživel je jako veliko. In tako sva necega večera spet sedela vkup. Sam ne vem kako je prišlo, a kar na enkrat sva govorila o ženskah. Jaz sem jih sodil jako ostro, posebno zvestoba žensk se mi je zdela neverjetna bajka. — „Gospod," mi reče, „gospod, ne sramotite Žensk na tak način. Bora vam iz lastne izkušnje kaj povedal o zvestobi žensk." In pripovedoval je: Mojo rajno ženo Marto ste poznali, kaj ne?^ Dobro, Osem let sva bila zaročena z Marto in nisem jo Se mogel poročiti. Najprej naju je ovirala vojaška služba in potem pa najina velika revščina. Verjemite mi, nekaj strašnega jo to, će se imata dra mlada človeka zares rada in sta trdno namecjena skleniti zakonsko zvezo, a ne moreta in ne moreta ter morata vedno le ćakati in odlašati ! Meni je bilo vedno iakanježe preneumno, in ael sem v Ameriko, da tam poskusim srečo in si vendar enkrat poatavim svoje ognjišfie, ob katerem naj bi gospodinjila moja Idarta. Da bi me Marta pozabila, tega se niti najmanj nisem bal- Sicer je res nek mlad posestnik lazil za njo, a bila je poštena in nje ljubezen do mene Čista ko zlato. Tega sera lojl popolnoma prepričan. Srečno sem prišel čez morje in bil sem v tuji deželi tuj med tujci. Prve čase me je pač teiko stalo to naporno TStrajno amerikansko delo, a imel sem trdne kosti in krepke roke ter znal prijeti za delo, da sem bil sam sebe vesel. Žilava narava in jeklena volja moja premagala je vse oyire. Uáiijati mošnjiček, katerega sem radi varnosti nosil za srajco, đebelil in redil se je vidno: zmiraj težji je bil samega zlata, Kes, prav od ust sem si prihranil ta denar, a neznansko veselje sem imel ž njim, kajti bil mi je parok, da se kmalu vresničijo moji upi in izpolaijo moje nade. Če delam in štedim tako le še eno leto, potem pišem domu, da pridete sem Marta in nje mati, in potem — no, ti srečni občutki veselega pričakovanja se ne dajo popisati, to se da le občutiti. In tuli to leto je minilo! Delal sem pri neki parni îagi, pomagal sem kurjaču pri parnem kotlu. Pismo za Marto je bilo že spisano. Opoludne sem hotel iti v banko, da mi narede denarno nakaznico, katero priložim pismu. „Gnjezdo je Že postlano," pisal sem Marti. „Pridi čimprej!" — Pa kaj vemo zjutraj, kakšen bo večer? Ne. Ves vesel stopil sem k durim prostora, v katerem je bil parni kotel. O tem, kar se je sedaj zgodilo, vem samo to le: strahovito se je zabliskalo, neznanski pok, za tem presunljiv knk ljudij in kakor papir sem odletel nazij. Vedel sem: parni kotel je počil! Potem krog mene sama tema; bil sem brez zavesti. Ko se zavem, čutim bolečine in krog mene je bila se vedno — noč. Mojo mrzlo mokro roko je rahlo objemala mehha topla roka. Kotel sem se skloniti kviško, a ni slo. „Kje sem?" vprašam in se sam začudim svojemu hri-pavemn glasu. „Kdo je tukaj?" „Jaz sem, zdravnik," reče nekdo poleg mene. „Pomirite se, prijatelj." „Ali je noč?" „Noč je," glasi se odgovor. „Zakaj ne prižgete luči?" N >benega odgovora. „Kaj se je zgodilo z menoj?" „Ali se ne spominjate?" „Ne vem — da, silovit pok in potem — „Počil je parni kotel, — Vi ste bili ranjeai, drugi so mrtvi." Mraz in vročina me spreleti. „Gospod doktor," vprašam čez nekaj Časa in silno tesno mi je bilo pri srcu, „ali je noč?" Par trenutkov nič odgovora. „Noč je, prijatelj. Pa bodite mirni". Vedel sem : oslepel sem, Z^stočem in zaihtim: „Noč, noč, zi vedno noč!" „Pogum, prijatelj!" opominja zdravnik, „Komaj malo upanja je, pa nosite svojo nadlogo kot mož." Verjemite mi, gospod, lahko se reče: bodi mož, a biti mož v takih trenutkih pa ni tako lahko. Ko bi ne bil imel od doma trdne vere, bi sa bil v obupu usmrtil, tako brezupen je bil moj položaj. yiep. Na tujem. Berač; kajti nek zloben Človek me je oslepelega okradel, ves denar mi je vzel. Ko mi je ugasnila luč oči), mi je tudi ugasnila zvezda upanja, sem si smrti, a ni marala priti, moć in zdravje se mi je vračalo polagoma. A kaj mi Če U sicer tako dragoceni dar, rasni — slepcu — beraču — tujcu? R'izumete to / Ne, ne morete, (Konec.) DomaČe vesti. (Visok gost.) Dne 8. t, m. prišel je v Novo raesto ujpga visokost Pavel vojvoda Me ki eub u ršk i, ki biva že nekaj časa na graščini Wagenšperk pri Litiji in se nastanil v proštiji kot gost mil. g. prosta dr. El ber t a. Ojtal je y mestu do 11. t. m, V teh dnevib si je nad vse prijazni vojvoda ogledal kapiteljsko cerkev, koder so mu zlasti jako ugajale nove orgije, ter tudi samostansko cerkev. Vsak dan je prišel k sv. maši ob poln 10. uri. Napravil je izlet v Pie-terje. Jako mu je bila vleč pot ob levem bregu Krke, sploh mu je bila Dolenjska in nje naravne lepote močno všeč, in izrazil se je, da pride to pomlad še enkrat ter tedaj tudi obišče Belo krajino. Močno se je zanimal za kartuzijanski samostan in njega upravo in uredbo. Obiskal je dalje bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, koder sta čč. gg. P. prijor in sekundarij Fr. dr. Celestin Liebsch visokemu gostu raz-kazala vse bolniške prostore, zlasti dvorane, operacijsko sobo in kabinet za mikroskopijo. O vzornem redu, najnatančnejši snažnosti in praktični vporabnosti ijjlnice se je vojvoda opetovano izrazil prav priznalno in pohvalno: bolnica se lahko meri z bolnicami tudi velikih mest v vsakem oziru. Oai* skal je tudi g, grajščika in deželnega poslanca Ulma, ki sâ je danes dne 14. t. m. Že peljal domu obiskat svojo dniXino. Zanimal se je pa visoki goat tudi za gospodarski napredek Dolenjske. Počastil je tudi kmetijsko šolo na Ormu s svojim obiskom. Visoki gost se je zelo zanimal za uredbo zavoda. Ogledal si je šolske prostore, nčne pripomočke; goveji hlev, mlečno in vinsko klet, kjer si je dal eno ali drugo stvar raz ložiti od strani učiteljstva. Ogledovanje je trajalo skoro dve uri. Nazadnje je povabil g. vodja odličnega gosta na po-kušnjo šolskih vin. Servirala so se različua šolska vina. Izmed teh je posebno ugajal „veltlinec" iz 1, 1903. Visoki gost se je z vidnim zadovoljstvom zahvalil za sprejem, ki ga je našel na zavodu in se laskavo izrazil o vsem, kar je videl. Potem je počastil s svojim obiskom tudi vzorno državno klet v Novem mestu, kjer ga je sprejel iu mu pomen kleti pojasnil c. kr. vinarski nađz)rnik g. B. Skalicky-Visoki gost si je dal razložiti nekatere kletarske manipulacije, vpisal se je v knjigo gostov in pokusil nekatere vrste boljših vin, pridelanih v državnih trtuicih na Kranjskem. Posebno laskavo se je izrazil odlični gost, ki se sam tudi šteje med odjemalce vin iz državne kleti novomeške, on je odličen spoznavalec vzlasti ňaih renskih in bordoskih vin, » vrstah zelen burgundec in rulandec, med katerimi je žel njegovo priznanje posebno rnlandec leta 1900 s svojo nežno cvetlico in iiuim okusom. Vzlasti je zanimala visokega gosta naprava pelinovca, katerega je tudi pokusil in o katerem seje izrazil, da ima bolj vinski okus, kakor sloveči „Vermouth di Turino." P« eno uro trajajočemu obisku se je z zahvalo in izrazom zadovoljnosti visok gost poslovil. Tako je dobil Njega Visokost o Dolenjski v vsakem oziru najboljši utis in ponesel s seboj lepih spominov. — V soboto 11. t. m. se je odpeljal z opoldanskim vlakom na svoj grad. (1'nirl) jc dno 11. Lín. ob 11. uri jjo n(tSi xii vnetjem iiiož^ianskih mron v tiikajšncni frančiiktinskciii samostanu č. p. P. Nikolaj 'rravon. Uojen jo bil rajni iiH. noviimlira 184.'). vTuiijicah, stoi)il v roii l!i. novembra 1870., iiapnivil slovesne obljiilte <). decembra 1874., in liil v tnašnika posvečen 21. fobninrja IHT.'Î. Veliko Število lot je saitiostanskoj^a življonja preživel v novomeškem saiiiosUnu. Jiil jo skoz in sko» jiravi sin ,sv, Franči,ska, pred vsem pa so je odlikoval v ponižno.sti in veliki potrpežljivosti, s katero je ])ronasaI svojo večletno bolehnost ter sedanjo dolj^otrajno mukotrpno sirirtno bolezen zares vzifledno. Nikomur ni hotel biti v iiadle^'o, v.siiketiiii pa v ]iomoč in na tisliigo po svojih močeh. Mil jo sknijijo priljuli^cn spovednik, zlasti možaki so jj;« silno obloffall. (ie pa ni bil v spovediiîci uli na koru ali pa v kaztiîlnict, koder jc dol^o časa poučoval iniujiíe kaznjence v niijpotreijnejšili ziiattosLih, je tičal v nabožnih iii znanstvenih knji^^ah, ter je tako znal tudi razmero sedanjega časa soditi jako dobro. Veličasten pofíceb ob prar oltilni lulelcžln diihovSčine ter jako itino^ío fíospotle iti meščanov jO pričal, kako so vsi zinili ceniti vrline skroitinega, tihega in jtrijaziiega g-03[)0(la jiatra .Nikolaja. Svetilu mu vočna luč in naj v nebesih uživa obilno plačilu xa zoiiiMki Irud in trjiljonje! (Ose!) 11 e vesti.) Do.sedanji gitima/.ijski učitelj tiosp. LonjKild Pettaiier, jo^dobil naslovili miačaj c. kr. ^inina-zijsiiega profesorju. — (À g. I^'raii .In v an, kajieluii v Št. .Icr- neju jc prciiioščon na Brczovico in-i JJutitjani. — G()t\ Marija ří trans, nadomestna učiteljica v Tnïbnjcm, je imenovana za ïm>vizorieno ućitoljico PoilfcTadom (Mchftvo.) (Nuj starej sa oaoba v Novem mestu) iinirla jo za OHtarclostjo dne U. t. tn. ob polu 2 ))o noCi, Ta jc vsem (lo!)ro znana Bevfiićova Jora, ki je umrla v starosti let. Tojírcba so jo vdeležilo jirav veliko ňtcvilo frospej in f^ospo-diùcn iz Vincencijcvo družbe in tudi drnjçib. N. v. m, p. I (V cestni odbor) novomeški je imenoval deželni odbor g. J. Ogoreutza, trgovca v liuđolfovem. (Matija NemanKi,) doma iz Podzemlja pri Metliki je delal pri železnici v Pensilvaniji v Ameriki. Imel je barako, v kateri ao stanovali njegova druiina, on in dve sestri od žene, deklici stari po 14 in 16 let Nedavno je gospodar drva na ognjiBĚu podnetil z gazolinom. Tedaj se je gazolin vžgal v steklenici eksplodiral, in vsa baraka je bila nakrat v plamenu tako, da se niti stanovalci niso mogli rešiti, ampak so zgoreli t barako vred. (Javen obrtni shod) sklicalo je naèelnistvo obrtne zadtuge v Nuvem mestu 12, t. m. v gostilni pri Slonu ob 'i. uri pop, Vspored mu je bil: L) O ustanovitvi kreditnega društva za obrtnike in njega važnem pomenu. Poročal blag. ^ dr, Vinko Gregorič iz Ljubljane. 3.) Obrtna reforma ali sprememba obrtnega reda, v sedanjem državnem zborn. Porcčal g. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. 3,) Posamezni nasveti in peticije na državni zbor z ozirom na gospodarske koristi Novega mesta, okolice in sploh Dolenjske, — Ob 2. nri pop. otvori obrtne zadruge DaČtilnik g, Frančič shod, kateri je bil nepričakovano dobro obiskan. Pozdravi navzoi^ga novomeškega župana prebl, g. pl. Sladoviéa. Predlaga izvolitev predsestva obrtnemu sbitda, ter naprosi za predsednika g. pl. S1 a d o v i č a , kateri tnđi izvolitev sprejme, ter pojasni pomen shoda, prosi reda in pazljivosti na današnjem shodu, ter naprosi bi. g, dr. Gregoriéa, da se oglasi k besedi, G. dr. Gregorić pravi, da je prevzel z veseljem mu poverjeno nalogo, da zamore po svoji zmožnosti dati pojasnil o prepotrebnem obrt. kreditnem društvu, katero naj bi se ustanovilo v Novem mestu na korist obrtnikom samim. Velevažen je ta namen tudi iz narodnogospodarskega stališča, vsled katerega bi morale delovati skupno vse sile naših stanov. Iz začetka bodimo z malim zadovoljni, ker iz malega raste veliko. V skupnosti je nam fliožno doseči z malim, kar doseže kapitalist sam s svojim ■premoženjem. Obš rno pojasnuje, kako dandanes deluje vele-kapital: kar je danes novo, postane jutri že ataro in brezpomembno, Pri nas pa pred vsem klubuje našim močem tnji kapital in izpodriva naa kjer koli more. iiato je naša dolžnost, delovati z ozirom na narodni) gospodarstvo potom združenja, da pridemo do občnega blagostanja. Stavi g. govornik v izgled Jesenice, katere izrablja tnj kapital v svojo korist. Po daljšem' in obsežnejšem utemeljevanju je prešel konečno na osnovanje obrtnega kreditnega društva. O tem poročati je namen v prihodnji številki veù natančno, ker za sedaj bi bilo preveč ob-«irno. Poslušalci so z največjim zanimanjem sledili govorni-kovim besedam, ter vsak nasvet burno pozdravljali. Videlo se je, da so govornikove besede padle na dober temelj, daj Bog, da bi ludi obilo sadu rodile v korist obrtnemu stanu. Predsednik gosp, pl. Sladovič dA na glasovanje, je li današnji shod zato, da se odloČi za osnovanje obrtnega kreditnega društva po nasvetu govornikovem. Sprejeto je bilo z ogromno večino navzočih. Na to predlaga izvolitev odseka, kateri naj bi začasno deloval in vse potrebno napravil, da se čim preje vstanovi tak zavod, na kar shod zvoli enoglasno v začasni odsek sledeče gg: S. pl. S1 a d o v i Č a, župan in lekarnar; Davorin Frančiča, klobučar in načelnik obrtne zadruge, Matko Maloviča, mizar in podnačeluik obrtne zadruge; Andrej Agnîtsch, klepar in član načelništva obrtne zadruge in Dimitrij ŠtefanoviČ, čevljar; vsi s» posestniki v Novem mestu. Ko se priglasi povoljno število članov z vplačanimi deleži in vse potrebno vredi, se skliče ustanovni občni zbor, kateri naj prične z na novo izvoljenim odborom delovanje, S tem je bila končana prva točka dnevnega reda. Na poziv k besedi po predsedniku se oglasi gospod Ivan Kregar, ter poroča jako natančno o posameznih točkah obrtne reforme po načrtu, kakor ga je vlada predložila po svojem okusn, kateri se pa naj zboljša potom državnih poslancev pri sedanjem zasedanju državnega zbora. Označil je, kaj se nahaja v tem načrtu za nas koristnega in zopet kaj bi nnm bilo v škodo, Posebne važnosti je za krojače in Čevljarje, kateri si potom te reforme precej pridobe in obrtnim zadrugam se da večjo oblast, nego so jo imele dosedaj, le ▼ enem posameznim odstavku se jim skrČi dosedanjo prostost in to v visokosti zavarovanja, ki pa ne bode škodovalo v ni-kakem ozirn. Ozira se vlada tudi v tem načrta na dediče umrlih obrtnikov, enako na ndove, katerim naj se spregledajo določbe napram drugim, a pod tem pogojem, da je vodstvo obrti v spretnih in zmožnih rokah. Konečno predlaga tozadevno resolucijo, katera ae tudi enoglasno sprejme. (Govornik je temeljito pojasneval o raznih točkah, kar pa za sedaj ^e more priti še v tiak, skušalo se bode pa dati obširnejše pojasnilo tudi z ozirom na razvoj v tem smislu državne z))ornice. Opomba uredništva), Konečno pride tretja točka dnevnega reda na vrsto. G, predsednik podeli besedo g. Malo vi čn, kateri po kratkem utemeljevanju in v primeri namenn obrtnega ahoda stavi tri peticije, katere naj bi se odposlale našim državnim alov. poslancem obeh skupin. Prva peticija v zadevi obrtne reforme v daljšem obaegu na trg. ministerstvo, se iato aprejme po krajši debati enoglasno z malim popravkom. Drug» obširna peticija v zadevi zopetnega nastavljenja vojaštva v Novem mestu, katera naj se odda na vojno miniaterstvo. Po pojasnilu bi, gospoda pl. SI ad o vi ča kot mestnega župana, z ozirom že na sklepe mestne občine ae enoglasno sprejme z navdušenim odobravanjem. Tretja obširna peticija radi po-daljšfinja dolenjskih železnic v prvi vrsti za progo Novo mesto-MeLlika-Crnomelj do Hrvatske meje proti Karlovcu. Kot druga proga Novo meato-Brežice. K tej točki se oglasi tudi blag. g. pl Sladovič, ter pojasni, kako cela zadeva stoji. Pov-darjal je,da smemo opati, da ae preje uresniči naša želja, da dobimo železnico na Belokranjsko, nego Čez Breřice v Zagreb in to z ozirom na Ljubljano. Ker je večjega pomena za naa obrtnike, da se podaljša železnica na Belokranjsko, se je po pojasnilu sprejela z popolno zadovolnostjo tudi ta peticija v popolnem obsegu. 9 tem je bil dnevni red končan, kateri je bil povsem gospodarskega značaja. Gosp. predsednik shoda se toplo zahvali gusp. gostom iz Ljubljane, da sta se potrudila iz ljubezni do obrtnega stanu v Novo mesto priti in tu s svojimi govori in naaveti pripomoči k blagostanju naših obrtnikov. Navdušena zahvala sledi z živijo klici gg. gostom, Povdarja tudi to, da se čuti povsem zadovoljnega, ker se je ta shod tako mirno in dostojno vršil, želi, da bi se vselej tako, nikakor se pa naj ne moti govornikov med govorom, ker pravočasno dobi vsak priložnost, da zamore debatirati. Konečno prosi še gosp. Urban H n-vat besede: Zahvali se tudi v imenu shoda bi. g, pl. SI ado viču za prijazno sodelovanje in nasvete, prosi, da bi tudi v prihodnje bil nam v pomoč, v zahvalo mu zakltče slava, slava, slava, navzoči ga spremijo z navdušenimi „Živio" klici. S tem je bil obrtni shod zaključen, ki bode gotovo velikega pomena za obrtni stan in prospeh narodnega gospodarskega stališča. Daj Bag obilo blagoslova ! (Vodstvo deželne kmetijske šole na Grmn) na večstranska vprašanja naznanja, da letos nikakega sadnega drevja iz drevesnice, in cepljenih trt iz trtnice oddajalo ne bode, to pa zato ne, ker je lanska toča dne 15. julija ene kakor druge tako poškodovala, da niso za oddajati (Občni zbor) prost, gasilnega društva v Rudolfovern vrši se dne 2,5. marca t, 1. ob pol» 11, nri dopoludne v društveni sobi (Narodna čitalnica), h kateremu se vsi društveniki vabijo. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2 Poročilo blagajnika. 3. Poiočilo tajnika. 4. Volitev revizorjev. 6. Slučajnosti. — Na pomoči (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu febunrju 1905 je 244 strank vložilo 53 531 K 77 h, 237 strank vzdignilo 64.343 K fi3 h, torej manj vložilo 10811 K 86 h, 22 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 35.380 K — h. 14i> menic se je eskimiptovalo za 62.947 K — h. Stanje vlog 2,603.54« K 99 h. Denarni promet 318.561 K 2ň h. Vseh strank bilo je 874- (Ljubljanska škofija) je štela v preteklem letn 592.717 vernikov, med temi so ušteti tudi izseljenci (I, 1900 se je pa vsega prebivalstva naštelo 508.348, iz lega je raz- Tidno, koliko je izaeljeccev v iiioîsemfltï«). Vseh duhovnikov je bilo 712, redovnikov 108, usmiljenih bratov 17, ursnl'nk 16S, kamelicank 17, usmiljenk 246, Šolskih sester 55. Župnij je bilo 293, vikarijat 1, stare kapelanije 3, ekspozitur 18, kape-lanakih mest 231 in beneficiatov 34. Podružnic je 1002, .samostanskih cerkva 10, kapelic 217. (Catalogus deri ljublj. škofije.) (Plesni venáek) vojaškega veteranskega društva v Rudolfovem, dne 4. marca v prostorih gostilne pri „Slonu," obnesel se je v vsakem oziru dobro. Ta večer pokazalo seje, da tudi to društvo uživa vsestransko simpatijo, kajti vde e-žila se je plesnega venčka velika množica odličnega meščanstva in precejšnje število tukajšnje o. kr. priv, unif. meiííanake garde, istotako si. požarne brambe in „Dol. Sokola" v društvene] opravi. Vsi gostilniški proitori so bili do zadnjega kotička napolnjeni. Vhod v gostilniške prostore bil je z zelenjem okrašen, po sobah pa smo videli podobe presvitl. cesarja ukusno okrašene z zelenjem, avstrijskimi in slovenskimi zastavami. Ker je namen društva negovanje vojaških vrlin : zvestobe in uda-nosti do cesarja in domovine, nadalje vsestransko podpiranje udov ob časn bolezni in smrti in sodelovanje pri cerkvenih in patrijotičnih slovesnostih, upamo, da si v kratkem pridobi se već članov, naj si bo pravih ali podpornih in deluje vrlo z združenimi mofimi v blagor domovini in vdanosti do naše mile nam Avstrije. (V pretečenem letu 1904) se je v novomeškem političnem okraja rodilo 1541 otrok, umrlo je pa 915 oseb. V starosti do 5 let je umrlo je 268 otrok; vsled slabotnega telesnega razvitka je umrlo 61 rojenčkov ; vsied jetike pa je umrlo 147 oseb. Porok je bilo 267. — V kočevskem političnem okraju je bilo v letu 1904 rojenih 1551 otrok; umrlo je 997 oseb, med temi 354 otrok v starosti do 5. leta, na jetiki je pa umrlo 134 oseb. Porok je bilo 278. (Mlekarskih zadrug) je bilo v pretepenem I. 1904 na Kranjskem 49 in so spravile v denar 6,643.478 1 mleka ter ao izplačale svojim zadružnikom 719.782 K v gotovini. (Termini letošnjih) spomladnih orožnih vaj v okrožju 3. kora ao sledeči: rezervisti vseb pešpolkov tega kora (7, 17., 27., 47., 87., 97., in 2, bosniški polk) dalje vsťh lovskih bataljonov imajo po eno vajo, ki traja 13 dnij, od 15. do 27. ma a. — 4. dragonaki in 6. huzaraki polk imata po tri vaje, ki se začenjajo 1., 15. in 29. maja; 3. korni topniški polk ima dve vaji, začenši se 14 in 26. junija; divizijski topniški polki št. 7., 8. in 9. štiri vaje (1. maja, 15. maja, 28. maja in 12. junija); 4. trdnjavski topniški polk pet vaj (1, maja, 15. maja, 29. maja, 12. junija in 26. junija); sanitetni oddelki 7., 8. in 9. od 1. do 13. maja. Nadomestni rezervisti navedenih pešpolkov imajo vaje v dveh oddelkih, namreč od 15. do 27. maja in od 29. maja do 10. junija; nadomestni rezervisti lovskih bataljonoy pa le od 29. maja do 10. junija. Vrh tega pa bode pozvano v petih turnusih večje število nadomestnih rezervistov k 28 dnevni orožoi vaji, da dosežejo polki predpisano število moštva. Tako n. pr. bode zvano k 17, peSpelku v ta namen že na 3, aprila čez 100 nadomestnih rezervistov. Termini za jesenske orožne vaje Se niso določeni in jih objavimo svojećasno, ko izide dotična naredba. (Slovenec,) (Sloveče PotoČinovo posestvo) in hišo v Loki pri Zidanem mostu je kupil g. J. Jakše, trgovec v Loki, za 40.000 K. (V Radečah) pri Zidanem mostu so v preteklem mesecu februarju vpeljali električno razsvetljavo in bodo dobili v kratkem tudi vodovod. Pri tem si je pridobil največ zaslug g. inžener Schubert, (Cez Savo) nov most bodo začeli letos graditi med Brežicam na Štajerskem in Čatežem na Kranjskem. Dolg bode 300 metrov. (V Ljubljani) bodo razširili domobransko vojašnico; pvizidava in vsa druga dela so proračunjena na 463.035 K. (V Črnučah) pri Ljubljani bodo Čez Savo namesto sedanjega lesenega mostu postavili nov železen most. Stroški 80 proračunjeni na 180.000 K. (Prva vožnja) skozi predor iz Bistrice v Podlrdo na bohinjski železnici na Gorenjskem se je izvršila dne 1. marca 1.1. Vožnja je trajala 40 minut ter se jo je na 96 vozovih udeležilo nad 1200 oseb. (Imenovan) je jel. čast. gospod F. Dolinar, dekan v Ribnici župnikom v .Šmartnem pri Kranju. (V krškem političnem okraju) bodo letos sezidali novi šolski poslopji v Kostanjevici in v Radečah pri Zidanem mostu. Stroški prvega šolskega poslopja so proračunjeni na 80.978 K ter ga bode postavila tvrdka G. Tđnnies iz Ljubljane, druzega na 42.945 K, ki ga bode postavil inžener K. Lachnik z Ljubljane, mizarska dela tega poslopja je prevzel mizarski mojster J. Rižnar v liadečah za svoto 6851 K proti 4% popusta. (Prestavljen) je g. Oton Ploj, c. kr. notar iz. Gornjega Radgona v Črnomelj. (V Ameriko) se je odpeljalo dne 8. t. m. 200 Kranjcev iz južnega kolodvora v Ljubljani. (Današnji list) obsega deset stranij. -H- Razno stvari. (O zakovan u k ô n j. ) Pri podkovanji lahko zaide žrebelj v mehke dele ali še celo v kost. Zakovanje je različno: a) Žrebelj pride ravno med rog in mehke dele ter tišči, b) Včasih pa žrebelj zaide v mehke dele in povzroči obodeno rano. c) Sem in tja se tudi zgodi, da pride žrebelj do kosti ali v kost in jo odkruši. Vsa ta različna poškodovanja imenujemo z jedno besedo zakovanje. IJzroki: NajČeáČí uzrok zakovanja je površnost in malomarnost kovačeva. On brez pomisleka rog reže in pili, žrebelj zabije z dvema udarcema v kopito, zvari pretežko ali prelahko podkev. Največjo^ napako pa stori kovač, ako napravi luknje na podkvi pregloboko, ali pa ako žrebelj po strani in pregloboko ali še celo narobe nastavi. Vendar pa kovač tudi ni vselej uzrnk^ da se konji zakujejo. Včasih ostane v rogu košček starega žreblja in ta košček zavije pri podkovanju novi žrebelj proti mehkim delom; drugokrat je pa žrebelj nalomljen, med pod-kovanjem se čisto zlomi in zavije v mehke dele, Preslab in prekrhek rog in nemirni konji tudi večkrat zakrivijo zakovanje. Znamenja : Ako pride žrebelj preblizu mehkih delov in le nekoliko na te dele tišči, takrat konj navadno ne šepa^ ampak le nekoliko bolj previdno hodi ; ker pa rog vedno raste, zato se ta previdna hoja kmalu izgubi. Ako pa pride žrebelj naravnost v mehke dele, zgane se konj med podko-vanjem in odtegne nogo. To se pa le takrat opazi, kedar kovač Žrebelj polagoma in previdno zabija, kar bi se moralo vedno goditi. Kadar pride žrebelj naravnost v mehke dele, takrat tudi konj močno šepa in pa na tistem mestu, kjer se je žrebelj odščipnil, prikaže se jedna kapljica krvi. Tak žrebelj se mora takoj izdreti. Ko se je žrelielj odstranil, prikaže se kri in tudi žrebelj je krvav. Tudi to zakovanje nima navadno slabih in hudih nas edkov, ako se žrebelj precej odstrani in se luknjica zamaže z voskom, da nesnaga ne more do mehkih delov. Stvar je pa veliko bolj nevarna, ako žrebelj odkruši košček kosti, kar se pa le redkoma zgodi; vendar se pa tudi tukaj zdravje povrne, samo da to dolgo časa traja, Žrebelj se mora pri podkovanji vedno na beli črti, nikdar pa ne pregloboko na podplate nastaviti. Vsumljivih slučajih se mora vedno podkev odtrgati; ako je dotični žrebel,j krvav, ako kri iz luknjice pride in ako konj šepa, to je dovolj znamenj, da je konj zakovan. V takih slučajih kovači večkrat veliko za-grešé. Z novim žrebljem začnejo po luknji vrtati (mogoče, da je žrebelj tudi onesnažen) in mehki deli se še bolj ranijo, kakor so Že ranjeni. Cemu je to vrtanje? Zakaj bolezen še povečujete? Zatorej opustite to, kar je zelo škodljivo. Drugi imajo zopet navado» da začnejo na zakovaném delu rog rezati in tako dolgo režejo, da pridejo do mehkih delov, katere namažejo s terpentinovim oljem ali s tinto. To je napačno, neumno in nespametno ravnanje. Poškodovanje bi se brez gnojenja ozdravilo, ti pa s-svojim vrtanjem in nespametnim ravnanjem povzročiš, da «e mehki deli v kopitu morajo gnojiti, da bolezen dolgo traja in se morda popolnoma ne ozdravi. Kedar je konj zakovan, mora se podkev odstraniti; na sumnem mestu se luknjica z voskom zamaže, da zrak in nesnaga ne moreta do rane, celo kopito se prav pridno poliva z mrzlo vodo, Se bolje pa je, da se kopito postavi v mrzlo vodo. Na ta način se poškodovani de i navadno brez gnojenja ozdravijo. Ako pa šepanje ne pojenja^ lu ako vsa znamenja naznanijo gnojenje v kupitu (kar se pri giiri navedenem zdravljenju le ledkokrat zgodi) mora se na lieli ćrti in sicer na tistem mestu, kjer je bil konj zakovan, rog do mehkih delov izrezat', da gnoj izteće. Rana se izinije 8 karbolno vodo in se potrosi 9 jodof)rmom; laknja se prav na trdo zamaši in zadela s karbolizovanim predivom in celo kopito se ovije s povojem, da mehki deli ne morejo ven pri-kipeti. Kedar je potrebno, ponavlja se obveza v 3-4 dneh; pri tem ozdravljanju začne rog zopet rasti, nieliki deli se zacelijo in bolezen je končana. „Dom, živinozdravnik." * (O spanjn) Velika napaka je, ako se ne gleda dovolj na spanje. Za ohranitev zdravja .je zadostno span e brezpogojna zahteva. Vsakdanji napori človeškega življenja zahtevajo primerno uporabo moĚij, in gotovo ne smemo brez posledic prekoračiti meje svoje delavnosti, ako nočemo, da obolimo vsled prevelikega napora, S tem, da se čutimo trudne, nas opominja narava, kdaj je prišel Ča3, da ležemo, da privoščimo trudnemu telesu zaslužen počitek; zato je pa tudi zelo nevarna ona navada modernega življenja, ko si ljudje napravljajo iz noči dan in iz dne noč. Ako se ta navada ponavlja brez presledka, se nazadnje pojavi brezspalnost vsled razdraženih živcev. Telo gpećega Človeka se nahaja v popolnem iiiiiu, možgani ne delujejo, sjmo srce in dihalni organi še delujejo ; med spanjem se vrši prebava bolj počasi. Malim otrokom treba pustiti, da spe toliko časa, kolikor sami hočejo, pri večjih otrocih je potrebno 10—9 ur trajajoče spanje, odrašenim osebam pa zadostuje 7—8 ur spanja. „Knajpovec," Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Neimenovan duhoven 10 K; velei. gospod župnik Va). Bernik lU K; tikji;, ff. jirufesor Skapal 10 K, Za nieaec marec (nekateri xa celo leto) aa ikrovaii dobrutniki is Novemu mesta in Kandije f>3 K. PlaSati imam 15. t. m. «a raiito 77 K 12 )i, meaarjii, trgoTinatii iu poatrežnic-am nekako 140 K, skupaj okroglo 220 K. Imam pa denarja le 124 K. Nedostatek tedaj b'îin 100 K. Zat) lepo prosim, naj se me. spomnijo ssopet nekateri stari dobrotniki, naj linatopijo novi! Zlasti pa želim, naj bi blagi mindiiioljnbi po dolenjskih mestib, kakor bo lo storili nekateri uže prejSnja tet» napravili sa novomeško dijaiko kuhinjo [iri premoŽDejSiti sbirto. Gotovo bi ïtiatia dobrotnoat jírecej podarila, samo nstraSiti se ne sitnosti, ki je pri tacih re£eh ne-lEogilitia. Hvaležni Vam boda podpirani, nlaati pa podpisani __Dr. Jos, Marinko. Loterijske številke. TRST, 4, marca 53 28 60 56 59 GRADEC, 11. marca 22 62 34 56 40 RAZGLAS. (G3-0-1) okrajno bolnišnc bliigajiic za politični = okraj Novoniesto se bode vršil v nedeljo, dne 2. aprila 1905 ob 10. uri dopoludne v blBgajniskih pisarniških prostorih v Novem mestu. K temu shodu so vabi eni in imajo pravico samo 15. marca 1902 izvoljeni delegati, kater se imajo na zboru z izkaznicami legitimirati. Ako bi obini zbor pu pravilih ne bil ob 10. uri sklepčen, vrši se isti eno aro pozneje pri vsakem številu delegatov. Dnevni red občnega zbora: 1. Poročilo gosp, načelnika o blagajniškem delovanju za preteklo upravno dobo, 2. Predložitev računov. 3. Poročilo zastopnikov nadzorovalnega odseka in raz-Sfidišca, 4. Dopolnilna volitev v naČelniStvo. 5. Volitev nadzorovalnega odseka in razsodišča. 6 Razni predlogi. Okrona bolniška blagajna v Novem mestu, dne 12. marca 1905. S. pl. Sladovič, t. Č. načelnik. ZAHVALA. (68J Za mnogobrojno in ĚMtno ndeležbo pri pngrebu našega ljubega eobrdta F- miKoIaja se podpisani v imenu franči^kanike dnižine prav srúuo zahvaljuje mil g. proitu dr. Seb. Elbertu, ki so sprevod vodili, precast, gospodom kanonikom, preůaat dekanijski dnlioviiini, Ěoít. gospodom Oimiljenim bratom, prehlago-rođnemn g, c. kr, okr. nadzlraviiikn dr, Vaupotiiu, stavnim c. kr. uradom, preblagorjilnim g. laatopnikoin c. kr. gimnazijskih profesorjev, slavnemu zutopnijtvii meitnega nbura, slav, «astopnistva požarne brambe, blagim NuvoraeéSanom, ki so v tako obilnem liteviln pokazali svoje Kpostovanje do pokojnega, in fiplob vsem, ki so se udeležili žalostnega aprevoda. HtJDOLFOVO, dne 13. marclja 1936. P. Otokar Aleš. gvardijan. m n ( d. v torek, dne 21. marca 1905 vršila se bode v Gotni vasi ob 2. uri popoludne v gosp. pl. Fiohtenau-ovem gozdu dražba po lubadnem žužku (Borkenkater) načetega siiirekovejy^a lesa. i?») Ako pride dovolj dražilcev, prodalo se bode tudi še zdrave smreke in drugi les za kurjavo. Pod dobrimi pogoji prodali se boste tudi obe dve parceli interesentom, kateri so se zato že oglašali v ryihovo last in kateri se s tem uljudno k tej dražbi vabijo. Siliiio 6 dni *> Sunio 6 dni „Francoska prekmorska družba." Edina najcenejša in najkrajša 6rta čez PARIZ in HAVRE Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vsak potnik ima prosto hrano z vinom že od Bazelna naprej. /iiižaiic cene. Vozne liste in brezplačna pojasnila d^e edino konces. potovalna pisarna Ed. ŠMARDA ------v Ljubljani. Duníyska cesta št 18 — nasproti znane gostilne pri „Figovcu". Đoler\jsl « M C O. o Vi rt N] tfl ii, bolečiue iu krie, pospešujejo in ibdljSnjejo prebavo, úistijo kri iu ćreva. Preženejo velike tu male gliste, ter vse bolezni, izíirajoíe od glist. Delujejo izborno proti hripaTosti in preblajenju. Leiijo vse boteïni na jetriii in Bleiih ter kóliko iu iûipanje v želodcu. Odpravijo vsaku nirdico in vse' bolezni, izvirajoče od mrzlice. Te kapljice ao najboljSe sredatvo proti boleznim ua maternici in matlronu, radi tega ne bi firaele manjkati v nobeni meiííanski in kmetski bišl. Dobiva se samo: „MESTNA LEKARNA, ZAGREB. — Enditega naj se naroča uaravnoat pod naslovom: „Meitna lekarna, Zagreb, Marko» trg stev, 60, poleg cerkve sv. Marka," Denar se poSilja naprej ali povzame. Hanj kakor 12 steklenic se ne pošlje. Cena je naslednja iu sicer franko postavjjenr) na v*ako p -ito: 1 ducat (12 stekl.) 4 K — v 11 3 ducati (3G stekl.) II K — v 2 ducata (24 stekl.) 8 K — v || 4 ducali (48 stekl.) 14 K 60 v 5 ducalo* (60 stekl.) 17 K — v Na razpolago imam na tigoće priznalnih pisem, koterib mi nI mogoiie radi pomanjkanja prostnra TiaTesti. Znto navajam samo imena neltať rib (Tospndov, ki so uporabljali „kapljice «v Marka" z na^jboljStni vspehom, ter populndina oz lravili : Ivau Baretinó!á, učitelj ; Stjepan H irtć, župuik; llija Mamié, opankar; Janko Kišulj, kr. nadlogar; Stjepan Seljan'č, seljak; Soíija VukellÉ, i!ivi ja itd. itil. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360, aiotfBninnii I« iiin:> Hiši št. 9 in 10 v Kandiji («70-1) ste iz prosto roke iia prodiij. Već se poizve pii lastnici (iSÍ-12-lO) Bratje Johann - in Florian Vonmetz zaloga vina in žganja na debelo v Waid-bruck-u (Spodnje nemško Tirolsko) priporočajo svoja vsakuvrstan zajamčeno naturDa vina po zelo m'zkili cenah. Krčmarska vino belo in rudeć« hektoliter 16 gld.; krcmarsko vino boljše vrste lil 16 glđ.; fino vino, belo in rudece M 19gid.; posebno fino vino {Hiiifelweiîi) )il 22 gld.; Kaltererseewein lil ili «Id ; Terlaner, belo vino lil 26 gld. — Npdaljfc: namizno vino (navadno) od la do 14 gld. lil. Žganje druge vrste lil. 43 řld, žganje prve vrste 4ti gld. hI, m pristno naturno žganje &n gld. hI. Finejša vina v steklenicah, kakor: St. ilagđalener, Leitacber, Kaiterersee, Tiroler-Blume, Terlaner itd. ■V Voznína stane od hektl. okoli 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto. Tisti konjski semenj v St. »Jerneju, ki je bil pred nukaj leti v pondeljek po sv. Jožefu, sedaj ne obstoji veČ, ampak se vrai na dan 12. aprila vsacega leta ne samo za konje, ampak tudi za drugo živino, svinje, blago itd. Županstvo Št. Jernej, dne 11. mai ca 1905. (64i Zofyi Kastelic. 4 ^ Prostorna hiša obstoječe iz 2 Bob, kuhinife i u kleti-- 2 vrtom v Rudolfovem št. 60 je radi smrti posestnice iz proste roke na prodaj, (fii-o-3i se takoj odda. — Već pri gosp, GUSTAV MURN-u, svećarjii v Rudolfovem. f4l-o-8) e : Poiorl Bolnemu zdravje! Pozor ! Slabemu moč ! INikraŠkc kapljice: Pakrašku kapljice iii Slavonska blljevlna iita (lniieï ilva uejbulj iiriljubljeiia Ijudskn kfr delajejo gutovu z ji.ijltoijšim BsijeJiura, ter si tako pridobivajo sln7fa ]io vseh delih «reta. Manj kot IS stelileiiic se ne poiSilja. (lelUjejo preuar naj ite pu^^e naprej nli be pa pv^nme. 1'ruiim, da le iiarořnje Ramo in iirfcno le pri meni pod naslovom; Peter lurišič. lekarnar, Pakrac br. 105. Slavonija. iï81-i!0-8) 1« šibki. i* lucailj 10 — r, 00 slbki. (d lucatovj !«■— k Kl'1 vnilulf'I In I Í a V i II-I • ®® ® B'jajDim in najboljiim uspelioin prt OiaVOnSK.l Ijujevnid. ^^i^xiu. bulesU v pt^b, prehlajenjn, brliav-sU> dihanja, antui. ïbAilaojn, katarn, udstraiijuje gogte «line in deluje iivrstno pti vseli tn Pas SV. Jožefa in sedem nedelj svetemu Joždu posvečenih. — Učno v usnje vezana knjižica 1 K 4-0 v, po pošti 20 vin. več. me Is^^ai brait^^Sci^ii sřT^ Ikiif tóferlmíí — ^ - — Brošurica po H vin. — V založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu. Lep kip vstale^^a Izveličarja ki se nosi pri velikonočni procesiji MV^ dobiti pniv \)0 ccni. Kje, pove upravniitvo „Dol. Novic" (72-o-i) HolJ priletnega MsEsasasasEsssasEBBl .k5E5S5S5H5H5E525E5H Ti ne tiajdeS nikoli v doaejo n«£nega, Čistega lica iu oilïtriktiiteT y^g, bolJSega in vspešneje tlelajočegn 7,(1 ravi In ega niila kot je znano Bergmann-ovo lilgino milo fsnanika: 2 niilarja) tvidke Bergmann ii Co.. Tečen ob Elbi. _____ Dobi se komad po 80 h pri: lakarnarju S. pl. Stadovič In v trgovini Mtons Oblah v Novem mestu. lti9 0-]) Lepo prostorno STANOVANJE je za oddati s 1. majem 1905. Obstoji iz 3 ali 4 sob, kuhinje, kleti, drvarnice in sploli z vsemi zraven spadajo-čimi potrebščinami. Več pove upravništvo „Dol. Novic''. HIŠA Î n ill kravarjevejyra u —— pomočnika na i UKODU pri RUDOLFOVEM št. 4 ÎK^' se iz proste roke proda. Tam je tudi krúnm, ^i^aitjetoi in jiToiIaja tobaka. K hiSi spada 7f) .irov Kemljisča. — Nataučno se j>.ve pri lantnlkn tam. (40-3-3 se išče za gospodarstvo deželne kmetijske šole na Grmu. Nastop službe takoj. Plača 16 kron na mesec. Imam v kleti (263-ia-ioj pristnega belega eč 100 hkti. ^cpo stanooajije oljstoječe iz 3 velikih sob kuhiitje, slirarabe in kleti, je takoj za oddati pri JANEZ-u KOŠAK, gostilničarja v Novem mestu f3j-3.3) - ■ - m črnega vina nekaj iiae rakije, tiopiiiovcA iii brinovcd. V.se solidno postavljeno tudi t moji posodi aa tukajšni držami kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman, posestnik in trgovec — Vodnjan-Dignano Istra. u Ženske SOBA za enega ali dva gospoda (tji) se takoj odda v Kandiji pri niostii v hiši št. 84. zmešane in rezane kupujem na malo in velik«. Vsaki nabiralec las, na) se prepriôa, da plaćujem od zdaj najvišjo ceno, — Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje (baroke), Usne verižice, kite in umetne slike iz laâ po najnovejšem izdelku. — V zalogi imam iiajâne.jàa mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd. B poštovanjem ae pri poro Ětyem (,276-24 8) Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Glavni ti'g {nasproti mealne hiše). mmmmmmmmmm Zahtevajte pri nakupu (1Í6-S1-22) Schlcht-ovo štedilno milo Ono je /uj it 111 cen O čÍHto "WÊ in brez vsake škodljive primesi. P^re izvrstno. Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ..SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". S GEORG- SCHICHT, Allssi^^ — Največja tovarna te vrste J Dobiva se povsod! na ovropejskeill ozemlju. Dobiva se povsod! Udguvanti urednik Fr. Sal. Watzl. iïdejatclj in laluínik Urban Horvat. Tiak J. Krijac. nati.