..Primorski Lisi" izhaja vsaki l., 10., in 80,, dan v mesecu. Cena 2A celo leto I gl. 50 n., za pol ieta 75 o. Posamezne številke "e dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 6 nov. (Roučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem, ~~ Vsa za vero, dom, cesarja I Uredništvu in upravnico mu je v (iorici, iVuu«k* ulice it. 10. — Xefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništro sprejema oglase in naznanila po pogoilhi. I I Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij ^Primorskega Lieta“. Tiska: H i 1 a r i j a n s k a tiskarna. „Stranka ljubezni“ v Primorju! „Stranka ljubezni" — to ime so si nadeli” Primorski Italijani. Sama ljubezen jih, je vse mogoče ljubeznivosti skazujejo primorskim Slovanom. V nemško-židovske liste pošiljajo dopise, v katerih se hvalijo v političnih zadevali da z odprtimi rokami hite ustrezati Slovanom. Vse, vse dovoljujejo Slovanom. Le zastopniki Slovanov so nestrpni, ni jih mogoče zadovoljiti. Slovani so stranka nestrpnosti in sovražtva. Tako nesramno barvajo javnost in delajo javno menenje za se. Podobni so tatu, ki pred preganjalci bežeč po ulici Kriči: Primite tatu, primite tatu! Sami do skrajnosti nestrpni očitajo nostrpnost Slovanom, ki se bore jedino le za svoje pravice. Italijani se imenujejo „stranka ljubezni11. Kjer pa kraljuje ljubezen, gospodovati mora tudi pravic«. Zapoved ljubezni se glasi: Ljubi svojega bližnjega, k. kor sam sebe. Torej Italijani, kot stranka ljubezni, sodeželanom — Slovanom dovoljujejo vse, kar sami vživajo. Tako bi morali ravnati kot „st,ranka ljubezni**. A kako postopajo v resnici ? Kdor količkaj pozna naše primorske razmere, mora pripoznati, da je položaj Slovanov v Primorju do skrajnosti neznosen. Pritiskajo na ob sceno, da politično komaj še dihamo. Italijani odrekajo Slovanom v Primorju najnaravnejše pravice. V Istri in Trstu imajo Italijani večino v deželnih setustopih, oni so absolutni gospodarji položaja. Slovanski zastopniki so v manjšini. A še tej manjšini nahujskana in poulična druhal zabranjuje, udeleževati so razprav v deželnih zastopih. Kdo se ne spominja nasilja, s katerim je pod pokroviteljstvom italijanskih zastopnikov italijanska druhal raz galerije preprečila nastop in delovanje slovanskih zastopnikov. Lani v Pulju in Trstu, letos pa v Kopru je druhal pognala slovanske zastopnike iz zbornice. Tako deluje »stranka ljubezni“ I Kot »stranka ljubezni" Italijani vsaj skrbe za omiko Slovanov. Ali kako? V Trstu se že celih lo let vpirajo ustanovitvi slovenske ljudske šole. V Istri je prav malo hrvatskih šol. Mnogo, mnogo lir-vatskih občin v Istri je brez šole in pouka, odtod tudi toliko analfabetov. Seveda jim vsiljujejo italijanske šole ter ž njimi svojo kulturo, ki se tako sijajno kaže ravno pri odpadencih. Italijani zavirajo izobrazbo istrskih Slovanov, ker dobro vedo, da, kakor hitro se je ljudstvo izobrazilo, je tudi odklenkalo njihovemu gospodstvu. Nevedno hočejo imeti ljudstvo, da še nadalje služi njihovim nepoštenim nakanam. Ko se je vlada odločila, da ustanovi v Pazinu istrskim Hrvatom prepotrebni gimnazij, kolik hrup je nastal v italijanskem Izraeiu! Na vse možne načine so ugovarjali ustanovim hrvatskega gimuazija. Oni, ki uživajo vse dobrote šolstva, ne privoščijo Hrvatom niti jed-nega gimnazija. In drznejo se imenovati »stranka ljubezni" ! V svoji goreči ljubezni do Slovanov skrbe tmli to, da bi kar najmanj občin ostalo v oblasti Hrvatov. V zadnjem zasedanju deželnega zbora istrskega so sprejeli zakone za razdelitev velikih hrvatskih občin Pazin, Buzet, Kastav itd. Kadi bi razdeljene občine dobili v svojo oblast. Nič j,a nočejo vedeti o velikih občinah : puljski, poreški, motovunski itd., saj te so že v njihovih rokah. Tako imajo v občini puljski nekateri Občinarji po celili 5 ur do občinskega urada. Toda teh občin nočejo deliti, ker vedo, da bi nove občine prešle v hrvatske roke. \ se letošnjo zasedanje istrskega deželnega zbora nam jasno spričuje besno sovražtvo do Slovanov. In vkljub vsem takim in jednakim dejanjem, drznejo se še imenovati stranka ljubezni! A tudi na Goriškem ravno tako nastopa ta »stranka ljubezni*1. Res so v našem deželnem zboru zastopniki obeh narodnosti nekako jednakomerno razdeljeni, vezani so torej drug na drugega. A vendar tudi pri nas »stranke ljubezni" deluje z vsemi močmi in sredstvi proti opravičenim težnjam slovenskega ljudstva. Italijani so bili srečni, dokler so Slovenci spali ter se zadovoljevali z drobtinicami ki so jih oni meUli bogato obložene mize. tKo pa so'wybV->’ venci zdramili ter po svojih zastopnikih pričeli tirjati, da tudi oni kot jednako-pravni prisedejo k mizi, tedaj Je vsa strast vsplamtela v Italijanih. Že dve leti tirjajo Slovenci najnujnejše pravice in jednakopravnost. a dve leti jih Italijani z vso srditostjo odbijajo. Zato pa deželni zbor spi spanje pravičnega. Deželni stroj je zastal, škodo pa občuti vsa dežela. Na koga pada krivda, pač vsakdo lahko sprevidi. „Stranka Ijubez-ui“, ki se vnanjemu svetu hvali, da v političnem življenju v vsem ugaja Slovencem, ta stranka odreka jim v resnici vsako enakopravnost. Oni sicer kriče, da Slovenci so nespravljivi. To pa ni res. Slovenci so- voljni se pogoditi, a Italijani se nočejo, oziroma ne morejo. Mi nikakor ne zanikamo, da so tudi med italijanskimi poslanci nekateri uaklonjeni spravi. A pritisk od zunaj je, ki jim brani spraviti se s Slovenci! Saj je še pred nedavnim vpliven član židovsko-liberalne stranke v Goriči izjavil, da dokler imajo oni še kaj vpliva na svoje poslance, ti nikdar niti edni zahtevi Slovencev ne bodo ugodili. Na zuuaj in na zgoraj kažejo se kot krotke ovce, kojili je sama ljubezen in sprf.va. V resnici pa nočejo sprave, nočejo Slovencem ugoditi v nobenem oziru ! Taka je »stranka ljubezni** v Primorju. Ker so se Slovani pričeli probu-jati, ker odločno zahtevajo svoja prava, polotuje se jih strah. Strah pred zgubo nadvlade pa jo v njih porodil srd in sovražtvo. Po vsej pravici jih imenujemo : »Stranko sovražtva**. Narodno gospodarstvo. Mna žitu ? Ih ta Češkem. Brez vsake državne ali deželne podpore, z lastno močjo in voljo zadružnikov je bila ustanovljena zadružna žitnica v Bilin-u. Ta žitnica tedaj ni umetno vzgojeno dete, ampak korak potrebe k sa-moosvojenju prodaje lastnih gospodarskih pridelkov od iste po prekupovalcih, kateri so in še znižujejo že tako mali sku-piček kmetu za njegove pridelke. Prvi pogoj ustanovljenja zadružne žitnice je bilo medsebojno zaupauje in ista točnost vodstva načelstva, katera se je že izkazala vredna popolnega zaupanja pri vodstvu tamošujih Raiffeisnovih posojilnic. Naravna lega občin Duhcov, Toplice in Most, v katerih krajih so glavni pridelki rž, pšenica, ječmen in oves, je bil drugi pogoj. Tretji, kateri je jamčil že naprej za dobri uspeh zadružne žitnice, je bil ta, da je bilo v gori navedenih krajih 17 Raiffeisnovih posojilnih iu hranilnih zadrug, kar najbolj izpričuje o razvitem zadružništvu. Takoj po pryem shodu Raiffeisnovih posojilnic na Dunaju dne 25. iu 26. oktobra 1897, vzbudila se je želja v okolici mesta Bilin-a po zadružui žitnici, katerih lepi uspehi so odsevali iz sosednje Nemčije. Dne 30. januvarija naslednjega leta na shodu zveze Raiffeisnovih posojilnic za tamošnji okraj v Bilin-u se je posvetovalo v prvo glede zadružne žitnice in tudi takoj sklenilo ustanoviti isto v Bi-liu-u ter naročilo gosp. Klingerju, odborniku zveze, da sestavi pravila. Isti je svojo nalogo dovršil takoj prihodnji mesec, tako da se je sklical že dne 11. a-prila istega leta osnovalni zbor za »prvo zadružno žitnico v Bilin-ufc Stavbenik I. Schindler je sestavil po vzorcu nemških zadružnih žitnic načrt poslopju, katero bi imelo biti Hrt m dolgo in m široko. Strah odboiništva, da mogoče ne bode zavod uspeval, zavrgel je prvotni načrt v toliko, da naj bode poslopje dolgo samo 21 ni; ter se je izročilo zidanje gori omenjenemu stavbeniku dne 11. junija 1808. Isti je dovršil svoje delo do jeseni, tako, daje zadružna žitnica začela lahko svoje delovanje še isto leto. Vsi stroški poslopja znašali so 21.000 gl d. K pokritju teh stroškov darovalo je mesto Bilin 2500 gld, hranilnica v Dnhcovu 1300 gld., okrajno zastopstvo občin v okolici Duhcova in Bi-lin-a 2450 gld., tedaj skupaj 6250 gld. Iz tega posnamemo lahko lepo znamenje vzajemnosti med mesti in okolico. Poslopje, katero je sedaj za polovico premajhno, je enonadstropno, pa znotraj v tri dele predeljeno. Spodnji del služi, da .se sprejme pripeljano blago predno se ga očišči. Tu se tudi napolnijo vreče z žitom, katero se proda, iz zgorenjili oddelkov. V srednjem delu jmanio 5 trieurjev in električni motor, kateri goni celo napravo. Posamezni oddelki tega prostora služijo, da se sčiščeno žilo razdeli po svoji vrsti in kakovosti, ter tako pripravi sposobno za prodajo na debelo. V zgorenjem prostoru najdemo prvi stroj za čiščenje in razdelnik za očiščeno žito. Pripeljano žito se spravi s pomočjo elevatorjev v zgornji prostor, kjer pride v prvi stroj za čiščenje, od tu gre v srednji prostor v trieurje in pade zopet nazaj v spodnji prostor. Elevatorji pre-neso zopet sčiščeno žito v gornji prostor, kjer se mu odmeri potom razdelnika prostor. Oe je pa žito že prodano, se pa lahko napelje direktno v spodnji prostor, kjer se takoj napolni v vreče. (Konec prih) Politični pregled. Notranje dežele. Nagodba med Avstrijo iu Ogersko je rešena. Tri tedne je šumelo kakor v panju, iz katerega je ušla matica. Neprenehoma so poročali o bodočih mini-sterskih krizah. Oboji stranski vladni listi poročajo o zmagi svoje vlade. Torej sta dva zmagala, a nihče ni poražen. Da, poraženi so avstrijski narodi, ki bodo še nadalje morali nositi krivična bremena. Mi bodemo plačevali, Ogri pa spravljali. Tako je v Avstriji že v navadi, odkar gospodari nesrečni duvalizem. Sklenil se je nek kompromis, v katerem je nekako določeno, kako dolgo Avstrija še pušča svoje mleko Mažarom iu njihovim judom. Carinska skupnost se določa da 1. 1907. Privilegij se avstro-ogerski banki podaljša do 1910. Obe vladi se zavežeti, da se izgotovi in parlamentarno reši normalna carinska in trgovinska zveza do konca 1. 1903, na podlagi katere se morajo pravočasno obnoviti mejnarodne trgovinske pogodbe. Torej vse prednosti, katere so doslej imeli Ogri so se podaljšale za bližnjih osem let. Dejansko so torej zmagali Ogri. M;n. predsednik tudi v ogerski zboroici ni našel nobenega odpora. Vsi poslanci so mu priznali da se je krepko potegnil za koristi ogerske države. Pri nas se nagodba uveljavi s pomočjo paragr. 14. Thuu in Szell sta zmagala, a mi smo tepeni. Zahteve Nemcev, katerso bili zastopniki obstrukcije objavili o binkoštuih praznikih, ne vgajajo več. Šenerer iu Wolf sta začela rogoviliti proti temu nemškemu programm, katerega sta še pred kratkim hvalila. Njima so te zahteve vse premalo radikalne. Ona dva želita, da bi se vsi Avstrijski Slovani pobasali v veliko vrečo, ter potopili v v nemškem morju. Toda ne boš Jaka! Rusinski poslanci so zelo nezadovoljni s postopanjem zastopnikov poljskega kluba v izvrševalnem odboru desnice. Rusinski poslanci zahtevajo, da se reši narodnostno vprašanje popolnoma v smislu zahtev jugoslovanskih zastopnikov za vse avstrijske kronovine in ne samo za dežele češke krone. Tej zahtevi se pa upirajo Poljaki, ker nočejo ničesa čuti o zahtevah Rusinov. Ako Slovani svojim bratom nočejo biti pravični, kaj naj pričakujemo od tujcev ? O služabniških plačah so zopet pričeli govoriti. / vso gotovostjo trdijo, da zboljšane služabniške plače stopijo v veljavo s 1. avgustom. Prezgodaj ta zakon gotovo ne bo stopil v veljavo. Državni služabniki že pač dosti dolgo čakajo. Hrvatsko razburja dogodek, ki se je prigodil poslancu dr. Vrbaniču. Poslanec je hotel poročati svojim volilcem, a orožniki so mu to s silo zabrauili. Dr. Vrbanič je na to sklical svoje volilco na ogerska tla, ter jim tam poročal. Pravijo, da je tega dogodka celo bana sram. Vnanje države. Mirovna konferenca — fiaš»ko ! Od te konference nismo pričakovali uspeha. In nismo se motili. Razen dogovora o razsodiščih ne bo prišlo bržkone do nikakih važnih sklepov. Ni tornj upanja, da bi se države razorožile. Šest držav se je že izjavilo proti spremembi sedanjih razmer. Ne puste si kratiti pravic glede volitve orožja iu pomnoženja armade. Poglavitni uspeh mirovne konference naj bi bila mirovna sodišča, ki naj bi odločevala v vseh večjih prepornih vprašanjih. Toda tudi v tem oziru vlada velika neeedinost. Torej nič ni nič — le fiaško na celi črti 1 V Franciji so homatije vsled nove' preiskave Dreyfusove obsodbe vedno večje. Poročali smo že, kaj so vprizorili monarhisti predsedniku republike. Ko je predsednik zopet šel na dirko v Long-cliamp, so nastavili ves varstveni vstroj, da preprečijo v morebitne domonstracije. A ni bilo nič. Židovsko radikalna in soci-jalua stranka sta priredila, ovacije predsedniku. Ministerski predsednik Dupuis je v zbornici ta dan proslavljal kot pravo slavnost republikancev. A štirindvajset ur potem je padlo njegovo ministerstvo, že osemintrideseto v tretji francoski republiki. Strmoglavili so radikalci to ministerstvo. Sestavo novega ministerstva so izročili senatorju Poincare. Žh nekaj dni išče tovarišev za ministerstvo, a nikomu ne diši ministerska čast v sedanjih razmerah. Ker ni imel sreče, je odložil to častno nalogo. — Grofa Christiani a, ki je s palico zamahnil proti predsedniku, so obsodili v štiriletno ječo. Civilni zakon v Italiji, dosedaj še ni bil uveden obligatorično. Novi pravosodni minister pa bo izpolnil framazo-liom tudi to srčno željo, ter je že predložil načrt zakona, po katerem mora vsaki crkveni poroki prediti civilna poroka pred županom. Zakon bo gotovo dobil večino, in Italija bo zopet enkrat — rešena. Rmnunski kraljevski par obišče prihodnji mesec mski dvor. Vstaja je bruhnila v Macedouiji. Že dolgo časa so se pripravljale nevihte, zdaj pa je bruhnil vihar. Ob Prilipu in Bitoliji je že bil prvi boj zoper Turke. Vstaši so zmagali. Bolgari hujskajo na splošni upor. V Srbijo so udrli turški Albanci. Na meji so bili domačini hud boj \ eč jih je ubitih in mnogo jih je padlo. Mej napadalci so bili tudi redni turški vojaki. Vlade zahtevajo od Turčije, da vzdržuje red na svojih mejah.___________________ Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. V Novem mestu je utonil gimnazijec Frani. Marinko. Pri kopanju zašel je v globino, a ni znal plavali. - Med postajama Javornik-Lesce je vlak povozil — 4 ovce. Da le ni bil dogovorjen samomor vsled nesrečne ljubezni ! — Lepo sliko Presv. srca Jezusovega je za veliki oltar stolne cerkve dal napraviti presv. knez in škof ljub-Ijanski. — V Dobrepoljah je posl. g. Vencajz poročal o svojem delovanju. Udeležniki so si ogledali razne naprave gospodarske zadruge. — Pri streljanju se je ponesrečil Fr. Prosen iz Vižraarjev nad Ljubljano. Na Štajerskem. V Jarenini je umrl vpolcojeni župnik č. g. Anton Fišer. Pokojni je bil do zadnjega neumorno delaven domoljub. — Pri Sv. Ožbaltu ob Dravi je gad ugriznil deklico, ki je v vrtu plela. — Za Oplotnico in okolico so osnovali gospodarsko zadrugo. — V Mariboru se je ustrelil pisar okr. sodnije Konrad Krivic. — V Petrovčah je slovenska stranka enoglasno zmagala pri volitvah. — Slovenski poslanci so začeli prirejati volivue shode. Tako je prav. Ven med ljudstvo! — V Polički vasi nad Mariborom so pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji. Jezikovna meja se krči! Žalostno! -- V Novi Štifti pri Gornjem-gradu se je vtrgal velik plaz. Nad pet oralov zemlje je zdržčalo v dolino. Plaz je odnesel tudi dva hleva, en mlin in eno žago. — Novo politično društvo za iientlenartski okraj pri Mariboru ustanove dne 25.'julija. Na Koroškem. Vas Kotlje pod Guštanjem je pogorela. Samo župnišče, šolo in mežnarijo so rešili, pogorela pa je tudi cerkev. — Novo kmetijsko pod* družnico so ustanovili za občino Brdo. Potov, učitelj g. Šumi je slovenski govoril o živinoreji in zadrugah. — „Bau-ernbund** se vsiljuje v Ziljski dolini. Na Krčanjah je toča uničila sadje. — V Vrbi zida neka dunajska družba veliko letovišče. Dopisi. Iz Vertojbe. Vendar jedenkrat smo imeli tudi pri nas shod. Res je sicer, da smo zanj nekoliko prepozno zvedeli, toda v kratkem času se je zbralo precejšnje število na vrtu gospoda pl. Gironcoli-ja. Počastila sta nas tudi gg. naša gospoda poslanca veleučeni gospod dr. Anton Gregorčič in g. prof. Berbuč. Zborovalce je pozdravil gospod Likar, predsednik „S1. kat. del. društva". Na to povzame besedo, preč. g. dr. Andrej Pavlica, ki je v kratkih in jasnih besedah narisal dosedajno delovanje „S1. kat. del. društva1' v prid duševnega in gmotnega stanja delavskih slojev. Društvu gre zasluga, daje na Goriškem pot zastavila pogubni socijalui demokraciji, ki ruši povrsti stebre verskega in političnega življenja. Društvo se dalje bori proti kapitalizmu, iu deluje v tem oziru uspo-redno s hranilnicami in posojilnicami. Delavsko društvo je prvo, ki se je pričelo potegovati za obrtno sodišče na Primorskem kateremu je namen braniti delavsko ljudstvo pred krivicami delodajalcev. LISTEK mOLOG k fsesloieosti delavski slavnosti dni 28. maja 1899. 1. Zložil dr. Janez Ev. Krek. Bog Te vsprejmi, kdor si prišel, prišel, da si naš med nami, Naša družba te pozdravlja z razprostrtimi rokami ! Najprej Tebe, druže mili, z žuljavo desnico brate : Saj so žulji nam svetinje in nakit za naše svate. Žuljavim desnicam slavo, vneta naša četa - . . I>eva; Zuljavim desnicam pravo, gromko vre ji s src zahteva! Zdrav pa tudi vsak prijatelj, vsak tovariš v našem boji, Zdrav med nami, Bog te vsprejmi. Ti si naš in mi smo Tvoji! Danes smo se tukaj zbrali, da bi slavnost praznovali, Da bi pij zastavi novi novih si moči nabrali. Kvišku dvigi se zastava, danes Bogu posvečena, Kvišku tudi naša srca, premlajena, prerojena. S srci roka se dviguje, vije krepko se zastava; In ob nji prisega sveta nam v nebeške kraje plava Carju-delavcu, mučencu, njemu se glasi 1 I prisega, Da ga ljubi naša četa, da mu kri in život tvega. Govor je bil z burnim navdušenjem vsprejet. Po lem je govoril preč. g. Josip Ličan, kapelau iz Št. Petra. Priporočal je hranilnico in posojilnico v Št. Petru, po kateri se naši delavci najložje priučijo varčnosti in se tako čim dalje bolj opomorejo iz dolgov. Kmetskemu ljudstvu je priporočal »Kmetijsko zadrugo", ki se snuje v Št. Petru. Tej bo namen kmečke pridelke neposredno prodajati odjemalcem in tako prihraniti kmetu dobiček, Ki gre sedaj v nepoklicane žepe. Ljudstvo je z odobravanjem pozdravilo lepo namero ^Kmetijske zadruge.“ Z veseljem smo na tu uzrli našega dičnega g. dr. Anton Gregorčiča. Z lepimi besedami nas je vspodbujal zvesto slediti temu, na kar sta nas napeljevala prva dva govornika. Nato je g. predsednik se zahvalil obilni udeležbi, in konečno priporočil ^Krojaško zadrugo", katera preskrbljuje ljudstvu dobro in ceno obleko. Gospod Zorn, nadučitelj, se je zahvalil v imenu županstva gospodom iz Gorice in jih prosil, naj bi jih še večkrat posetili. Vspeh shoda se je pokazal takoj, ker je pristopilo lepo število delavcev k društvu ; in upamo, da se bode njih število od dne do dne množilo. Živela krščansko-socijalna organizacija ! Iz Št. Petra. Sv. birma na katero smo se z takim veseljem pripravljali, je končala v naši dekaniji. Hitro so minoli oni sveti 'trenotki, a neizbrisen nam ostane spomin nanjo. Kak6 bi tudi ne? Imeli smo čast prvikrat imeti visokega dostojanstvenika v naši sredi ter ga pozdraviti kot svojega preljubljenega nadpastirja. Slišali smo iz Njihovih ust besedo Božjo, ko so nas svarili z očetovsko ljubeznijo pred raznimi dušnimi nevarnostni. Kako vzpodbudna je bila slovesnost v cerkvi, kako velečasten je bil sprevod, ko smo šli obiskat svoje lanjke in smo slišali zanje moliti višjega nadpastirja se svojimi ovčicami. Da, ljudstvu se je do srca omilil prevzvišeni nadškof. Sprejem visokega gosta je bil povsod veličasten. Hiše okrašene z zastavami, ceste s slavoloki in zelenimi mlaji. Občina je v tem tekmovala z občino. * Izpraševanje otrok, kateremu so Prevzvišeni prisostovali, se je na sploh dobro obneslo. Otroci so odgovarjali povsem čvrsto in p o voljno. Prevzvišeni so se zanimali za duševno in gmotno stanje našega ljudstva v njegovih potrebah. Odobravali so tudi razne zadružne naprave pri nas. Hvala Prevzvišenemu za ves Njihov trud, saj gotovo obrodi tisočerega sadu ! Kvišku zi o oči v nebesa, ko prisega, — naši družbi, Kjer je temelj vsem oblastim in podlaga vsaki službi. Kvišku tilnik! Ta ljubezen, ki nam v naših srcih zori, Tudi je doma le kvišku, tam pri Bogu v večnem dvori. To udanost, car naš, vsprejmi, moška je, a je iskrena, Trdna je, kot vera naša, kot na Boga up ognjena ! Domovina, zlata mati, naša četa Ti je vdana, Pri zastavi posvečeni Te pozdravlja, zate ‘vžgana. Stalna je ljubezen naša, kot so naše gore stalne, Iskra kot so naši vrelci in kot reke sre-brovalne. Ko pa kdaj bi Tvoje skale, stari Triglav, se razdrle, Pa bi naše čete vstale, Tebe Triglav, bi podprle. Ko pa kdaj bi Tvoji vrelci, bistra Sava, usehnili, Pa bi srčno kri Ti v strugo naškropili, natočili. Z1& puščava je življenje in skušnjave so v puščavi, Pa prihaja v nji skušnjavec, kamnje kaž«, lažno pravi: „ Vzemi kamen si sovraštva, kamen strasti otrovljene, Vzemi kamen jeze ljute, kamen bede ne-vkročene, Pa razbij si vero sveto, do domu ljubezen stari. In raztrupi si slobodo, moško silo si po-deri! Spuli vzore si iz duša, srce shladi, nade vstavi, SIOTSO. Gorica. »k* »k* Kardinal dr. Missia. Dne 19. t m. se je vršil v Rimu tajni in dne 22. t. m. bo javni konzistorij, v katerem se tudi kuezonadškof naš poviša v kardinala. Neposredno po tajnem konzistoriju pride pa papežev nobelgardist, srrof Pecci, nečak papežev, iz Rima v Gorico, a po javnem konzistoriju pride msg. Celli, ki donese papežev breve. Po izročitvi rudeče kardinalske čepice spremita oba imenovana gospoda knezonadškofa na Dunaj Svečano pokladauje bireta po Njeg. Velič. cesarju se bo, po dosedanjih določilih, vršilo dne 27. t. m. ob 11. uri v dvorni župni cerkvi. Ob tej priliki pouovno zopet izražamo naj iskrenejše naše čestitke Njega vzoritosti uašemu nadpastirju. Ohrani Bog ga še mnoga leta v duševnj_4n_gmotni '■'agor izrojenih^hlu ov^c ! Obiskal je v ^mlo presvetli kfce in škof ljubljanski dr. Anton Jeglič našega vzoritega kardinala. Čestital mu je v ime ljubljanske škofije. Sreberno poroko, je- obhajal viso-korodui g. Leopold baron Bianchi duca di Casalanza, grajščak v Rubijah. G. grajščak je prijatelj in podpornik ljudstva. Zato mu je isto tudi skazalo svoje spoštovanje in hvaležnost. Imenovanja. Deželnim šolskim nadzornikom je imenovan profesor Nikolaj Ravalico. Sedaj iniamo v deželi dva nadzornika ljudskih šol, poleg tega pa še nadzornika srednjih šol. — G. Rihard Malnič, tajnik pri najvišjem sodišču na Dunaju, je imenovan namestništvenim svetovalcem v Dalmaciji. Vodju učiteljišča g. Štefanu Križniču se je predstavil učiteljski zbor. Službo nastopiliga g. vodjo pozdravlja tudi „Karijola“ seveda po svoje. Hujska namreč že naprej proti njemu, ter ga razkričava kot panslavista, agitatorja itd. Le naprej, dokler je še vetra kej! Volitve v mestni zbor bodo dne 24., 27. in 80. t. m. Izkaznice so te dni jeli raznašati. Mnogim Slovencem jih pa sploh niso dostavili. Tako nekemu gospodu, ki ima iz dvojnega ozira volilno pravico, mestni sluga ni dostavil izkaznice, dočim jih je dostavil njegovim trem tovarišem, ki pa so Italijani. Vse storijo, kar jim drago ! . ,., Deželni glavar dr. Pajer je bil v avdijenci pri cesarju. Oblazil je tudi razna ministerstva. Kaj je prinesel z Dunaja skrbno prikriva v svoji politični kuhinji. Mogoče, da so mu na Dunaju povedali za mazilo, ki omeči njegove tovariše, da pride vendarle do kakega spo-razumljenja. Vederemo! Trgovsko-obrtna zadruga je imela Pa iz kamenja do sita vzraste kruha ti v puščavi**. Ej skušujavče grdogledi, mame tvoje so besede, Kruha ni v sovražnih strastih, kjer krivične so zajede. Ni ga v jezi, ni v brezverstvu, ker doni le krik osvete. Marno vabiš, marno lažeš svoje klete nam obete, Kruha za nas je v obilju iz besede božje svete : Vi, se trudite, Ste obteženi, Jaz poživim vas vse, Pridite k meni 1 Vdove, airotice, Vsi zapuščeni, Jaz poživim vas vse, Pridite k menil Vi, ki gladujete, V solzah vtopljeni, Jaz poživim vh’ vse, Pridite k meni! Jaz sem odkupil svet, Svet pogubljeni, Pojte se vsi otet, Pridite k meni! S križa ponujam vam Mir zaželjeui, S knža objemam vas, Pridite k meni! Križ yam je potni les, Cilj domačija ; Vanjo privede vas Mati Marija! * ♦ * v maju 146.810 kr. in 96 vin. prometa. Število deležev je naraslo na 2419. Stanje posojil dne 1. junija je bilo 417.748 kron 44 vin., stanje hranilnih vlog pa 200.892 kron 78 vin. Vtopljenca so našli v Soči pri Pierisu. Utopljenec je imel polne žepe kamenja, ter si je prerezal žile na rokah. Imel je precej denarja in nemško beležko. Na rutici so bile črke G. H. Kdo je utopljenec, je še vedno uganika. Zaupanje dr. Gregorčiču in poslancem somišljenikom je jednoglasno sklenilo starešinstvo občine Solkan. — Deška obrtna nadaljevalna šola je sklenila šolsko leto v nedeljo 18. t. m. Te dni so še razstav]jeni izdelki učencev v risarski dvorani »Šolskega doma.- Kdor se zanima za napredek naše mladine, naj si vendar ogleda raztavo! V Krojaško zadrugo je vpisanih do zdaj 235 udov z 505 deleži po 20 gld. — Zadruga začne poslovanje s trgovino s krojnim bLigom dne 1. sept. t. 1. svoji prodajalnici v gosposki ulici št. . (v hiši Ljudske posojilnice,) kjer prodaja zdaj pohištvo g. Marvin. — Povdar-jali smo že, da „sami krojači nimajo dovolj denarja11 za to podjetje in da je zategadel treba, da tudi drugi obrtniki in kmetje pristopijo k tej zadrugi. To povdarjamo danes zopet, ker nekateri vedno še menijo, da je zadruga le za krojače. — Potrebno pa je, da zadruga začne trgovino r. gotovim denarjem in ne na upanje. V ta namen moramo imeti vsaj 20.000 gld. v roki, ko začnemo. — Nekateri gospodje, ki ne morejo vplačati velikih svot, so nam velikodušno obljubili „poroštvo za yeče svote“ pri Ljudski posojilnici. Vstopnina znaša (negledč na število deležev) 1 gld., knjižica 20 kr., vsaki delež 20 gld. Denar naj blagovolijo pošiljati vsi pod naslovom: Krojaška zadruga, Gorica. Načelništvo. Shod pri Rebku. Dne 25 t. m. ob 4V* bode na vrtu gostilne „Pri Rebku** shod v pouk o krščansko-socijalnem načrtu v obče, posebe pa še o zadružni organizaciji iu krojaški zadrugi v Gorici. Shod je javen in upamo, da se zbere ljudstvo iz bližne okolice v obilnem številu. Udeleženci bodo imeli priliko vpisati se v krojaško zadrugo. Shod je sklical dr. Jos. Pavlica. Vipavce okrog Rebka opozarjamo na shod v nedeljo dne 25 t. m. Na shodu bo palo zrno krščansko-socijalne organizacije. Ljudstvo pomagaj si samo in Bog ti bo pomagal! Prijatelje pa prosimo podpore. Božjo pot na Sv. Goro je priredilo rokodelsko podporno društvo v Lo-kavcu, z diii^eno z ajdovsko — šturskim rokodelskim iu šturskim pevskim društvom. Spremil jih je šturski župuik Č. g. J. Kromar. Odlikovali so se posebno šturs-ki pevci. Predsednik družbe sv. Mohorja, stolni prošt dr. Valentin Miiller f. Po dolgi — 16 — mesečni — mučni bo- Golobice, urne ptice, nosijo novice kobne, Te novice so žalobne, tožne kot gredice grobne: Da se rušijo prestoli, moč državam se razdeva; Da poginjajo rodovi, da človeštvu cvet zveneva; Da strupena rosa pada, da mori nam rože mlade, Da se kri v potokih lije, da za kratko vse propade. Vsemorilne, vsepobojne, burne, strašne so novice, Jedne pa ne prinesejo nam novice golobice, Te novice, da bi Četa, ki ob križ se sveti Ypira, Ki pod varstvom se Marijnim v boj za svoje vzore zbira, Da Bogu udana zveza, Materi nebeški zvesta, Kdaj propadla, kdaj zastavi svoji bila bi nezvesta. Četa naša! vriskaj žrtvam, plani v bitko bogoupna, Ej, brez plaha, ej brez straha, nepro-dajna, nepodkupna, Zlatu glave ne vpogibaj, podle se ne boj klevete, Licemercem in zlogolkom brani drog zastave svete! Staro zemljo miaz pretresi, drob se krči ji in poka. Na porodu nove dobe v krutih bolečinah stoka, Zora pa zori na vsliodu, da pozdravi mlado dete: Dobo pravde, dobo sreče, dobo sprave in osvete. lezni je preminul v Celovcu dn6 6. junija t. 1. inf. prošt, tamošnjega stolnega ka-uiteljna, preč. g. dr. Valentin Miller, predsednik naše (lične družbe sv. Mohorja. — Pokojnik se je porodil v Glin,]ali, v slovenskem Rožu, dne 10. dec. 1816. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih naukih v Celovcu bil jH v mašnika posvečen dne 29. jul. 1840. Služboval je najprej za kaplana v Št. Juriju ob Zi h »n se od tam podal v višji duh. zavod »Funta-neum“ na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja (1. 1847.) Za tem služboval je v Logivasi, Celovcu, kjer je podučeval tudi v bogoslovju in kot župnik v Kot-marivasi. L 1859. je prišel za stolnega korarja v Celovec, kjer je nadzoroval šolstvo. Po upeljavi novih šolskih zakonov je postal ud dež. šolskega sveta in nadzornik celovških ljudskih in srednjih šol. L. 1866. prevzel je vodstvo duh. semenišča, 1. 1884. pa je bil imenovan za inful. stolnega prošta in vodjo bogoslovnih naukov. — Za mnoge zasluge ga je imenoval cesar viteza Franc Jožefovega reda in reda železne krone III. vrste. Papež pa mu je podelil čast. apostolskega protonotarija in častnega komornika. — L. 1873. hotel ga je cesar imenovati ljubljanskim škofom, a dr. Mul-ler je vfcoko čast. odklonil. — L. 1860. je stopil na čelo Mohorjevi drszbi in jej bil do smrti predsednik. Mnogo je storil za njo, jo uspešno branil ob mnogoterem nasprotnem napadu. — Bil je mož temeljitega znanja, a v javnosti ni nastopil nikdar. Bodi mu časten spomin! Dražba sv. Cirila in Metoda se je pomnožila z žensko podružnico za Ročinj in okolico. V odbor novoustanovljene podružnice so ustopile: g. Alojzija Per-Se-tova (prvomestnica), g. Terezija Du-gar-jeva (podpredsednica), gdč. Ana Pav-aič-eva (tajnica), g. Ana Srenšček-ova (tajnice namestnica), rg. Terezija Raholiu-ova (blagajničarica) in g. Marija Ralio-tin-ova (blagajničarice namestnica). — Ta najmlajša podružnica ima 25 letnic in 42 podpornic ter je vposlala za tek. leto 30 gl. udnine. Slava vrlim rodoljubkinjam ob njihovem požrtvovalnem delovanju za vzgojo in pouk slovenske dece. — Slovenskemu občinstvu pa je la nova ženska podružnica živ dokaz, da je družba sv. Cirila in Metoda vedno sveža, vedno rastoča. — Naprej! Tihotapci še niso izumrli. Tako se poroča, da so 8. t. m. italijanski fin. stražniki na vrhu Karavanke nad Oš-koršo zasačili štiri tihotapce, ki so zabeli bežati. Eden pa s svojo robo beži po strmini doli proti Oškorši. Zdrsne mu pod pogami, da pade čez visoko strmino ter mrtev obleži. Ples v St. Mauro. Taki lepaki so javljali ples, katerega so priredili Št. ma-verski mladeniči. Zdi se, da so se od laških godcev navzeli tudi olike, ker so že v torek poldne sv prižganimi balončki noreli po Solkanu. »Živeli taki vrli mladeniči !! Županom v Nabrežini je izvoljen g. Anton Gaharija. Dohodki pošt in brzojavov v Primorju so naznačeni za 1. 1899, s svoto gld. 1.831.800; med temi pristojbine za pisma in vožno pošto z gld. 230.000, dohodki iz brzojavk z gl. 456.000, dohodki iz telefona z gld. 82.000. Uradniške plače na poštah in brzojavili v Primorju so označene s svoto gld. S07.400. Lov na sardele, kakor ital. listom poročajo iz Gradeža, je letos jako bogat. Doslej so nalovili že nad 8 milijonov Bftrdcl Za Alojzijevišče. N. N. 2 gl. Nekdo iz Kamenj 3 gl., č. g, |Iv. Košir 5 gld., Hranilnica in posojilnica v Tominu 45 gld. BI. g. Jož. Černigoj s Ceste zvezal 12 knjižic brezplačno. Vsem našim dobrotnikom, posebno Se vrlemu predsedništvu hranilnice in posojilnice v Tolminu izrekamo prisrčno zahvalo. Bog stotero povrni! Trat-Istra. Mestni zbor tržaški je dovolil €000 gld. v podporo delavcem in rokodelcem, ki se nameravajo udeležiti svetovne razstave v Parizu. Radovedni smo, kaki delavci dobe podpore | Grozen prizor se je zgodil na progi Miramar-Trst. Na postaji Miramar vstopil je v železniški kupej, v katerem se je vozila gospa Radivo iz Trsta s svojim 11 letnim sinom, neznan moški. Pri B&rkovljah potegnil je neznanec iz žepa revolver in ustrelil dečka. Morilec je ubežal, a so g.i ujeli. Ime mu je dr. Eugen Bach iz Brodica v Šleziji. Pravijo, da je znorel. Poneverjeuje. Koinisijonar A. Mar-tincich v Trstu je imel zalogo moke od neke budapeštanske tvrdke. Meseca sve- čana pa se je tvrdka prepričala, da manjka nad 600 vreč v vrednosti do 10.000 gld. Ker Martincich do gotovega roka ni plačal, so ga zaprli in je bil obsojen na 8 mesecev ječe. Na volitvah v Pomjanu so Ita-lijanaši zmagali v vseh treh razredih. Pa to ni čudno. Koprski advokat.je so imeli celi teden agitacijski urad v Gam-binijevi hiši. Denarja tudi ni manjkalo. Nasprotniki so se posluževali raznih zvijač, posebno pa krivičnih pooblastil. Vladni komisar je sam priznal nepo-staviio delovanje italijanaških agitatorjev. Slovenska stranka se je pritožila. Istrska „zavita kultura". V Buzetu so italijanski kulturonosei pobili okna na hrvaški šoli in nekaj dni pozneje nekemu uradniku. Pred mestnimi vrati so napali s kamenjem hrvaško družbo. Konsumnega društva v Ricma- njili pravila so že predložena namestništvu. S prihodnjim oktobiom društvo prične delovati. Čast vrlim Ricmaujcem I Proti Salezijancen so tržaški pro-gressovc.i in socijalisti priredili dva|shoda. „Piccolo“ je že naprej netil sovražtvo proti redovnikom, ki vse svoje moči posvečujejo vzgoji zapuščene mladine. Pravi, da niso Italijani, če tudi italijansko govore. Mi pa pravimo, da tudi ti pisači, če tudi italijansko pišejo, niso Italijani — judje so ! Značilno! Prebivalci v Vodnjanu, italianske krvi, so prišli v Pulj k. g. dr. Laginji in ga prosili naj jim ustanovi posoijlnico, da se rešijo italijanskih oderuhov. Dr. Laginja je storil potrebne korake in prošnja je že ugodno rešena. Tako dobe Italijani v Vodnjanu posojilnico pod nadzorstvom puljske posojilnice. Zavarovalnica za slučaj nezgod. Okrajni komisar na namestništvu, dr. Jurij Lippert, je imenovan vladnim komisarjem na rečeni zavarovalnici. Prepovedano orožje. V saboto teden je redarstvo preiskalo vse krčme starega mesta tržaškega, ter zaprlo 20 oseb, ki so imele pri sebi različno prepovedano orožje. To so zadnji čas večkrat ponovili ter pri mnogih dobili nože in drugo prepovedano orožje. Kmetijska družba za tržaško okolico je imela občni zbor. Družba šteje 286 članov, ima dve trtuici blizu Opčin in pri Lonjeru in 6 podružnic. Vlada je družbi dovolila 1700 gld. podpore. Predsednikom je bil zopet izvoljen g. Ivan Goriup z Opčin. — Tudi Italijani imajo svojo kmetijsko družbo, ki dobiva od vlade 3000 gld. in od dež. zbora 4000 gld., a ta družba razvija svoje delovanje le ob volitvah. Zdravišče Cerkvenico v Hrvat-' skem Primorju je kupil na javni dražbi nadvojvoda Jožef za svoto 250.000 gld. Politična toča. Svoječasno je bilo slišati, da je neka kmetijska družba v Italiji poslala svojega zastopnika na Spodnje Štajersko, da se pouči o pripravah za streljanje proti toči. Dotični kraj si je potem omislil to uapravo in toča v onem kraju ni pobila, dočim je pobila okrog in okrog. Ta uspeh streljanja proti toči je baje tako navdušil tržaško italijansko kmetijsko družbo, da je tudi ona odposlala svojega zastopnika, toda ne na Spodnje Štajersko, marveč — — v Italijo poučevat se o pripravah streljanja proti toči, — Ali ne pove to dokaj razločno, kake vrste „toča se pripravlja na tržaškem obzorju ? Za celih sto let. Ni baš še tako dolgo, ko je bil uradnik dunajskega poljedelskega ministerstva v naši Istri po opravkih. Gospod se je mudil pri nekem slovenskem odličnjaku. Mej pogovori o istrskih razmerah je dejal gospod iz Dunaja : »Oprostite že, v Istri ste pač za celih sto let nazaj\ Naš odličnjak je odgovoril : „Baš tako dogo je Istra pod avstrijsko upravo*. Gospod s kmetijskega ministerstva se je malce ugriznil v ustne iu pogovor se je nadaljeval. Epizoda iz istrskih volitev. V Istri je nek slovenski prodanec (prodanci so tiste vrste ljudje, ki izdajajo za denar svoj narod in svojo domovino; po zakonu bi se moralo take ljudi zapredi ali pa drugači kaznovati), prodal svoj glas italijanašem za pet goldinarijev. Ita-lijanaši, ki so mu glas plačali so mu obljubili tudi da ga bodo pri vsaki priliki podpirali, če bi kaj potreboval. In res mož je prišel v potrebo, imel ni dela ne zaslužka. Kar se spomni obljube gospodov in jaha na svojem oslu v Koper. Tu je predstavil gospodom osla in Rebe in kategorično dejal: ali mi dajte zaslužka, ali pa moram prodati csla, ker živeti moram jaz iu tudi moj osel. Ko zasliši to eden od kopersklh gospodov, pravi: ker dela nimamo lahko jaz kupim osla, koliko pa zahtevate zanj ? Prodanec na to : 20 forintov, siguor. Signor'. Kaj 20 forintov ! Saj smo za vas dali samo 5 gld , za osla pa zahtevate 20! Prodanec je bil vsled tega ves poparjen iu je odšel poskusiti srečo k — rojakom, katere je izda', Mej potom je pa premišljeval, kdo je več vreden, on ali njegov — osel! Velik požar. Trg Ottenheim na Gonijeavstrijskem je skoraj ves pogorel. Od i 68 hiš je pogorelo 129 poslopji. Škoda je cenjena nad <500.000 gld. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Slavno uredništvo „ Slov. Naroda a v Ljubljani zbirko 952 gld. 40 kr. — G. Karol Lenasi iz Nadanjega Sela 50 kr. — Č. g. Jos. Cerjak, vikar v Mariboru, za rnutsko šolo zbirko 26 gld., katero so zložili gg.: dr. Medved 2 gld. 50 kr, J. Čede 1 gld., J. Frangež 1 gld., J. Topolnik 1 gld. 50 kr., Fr. Kocbek 1 gld. 50 kr., Neime-novanec 1 gld., P. Štefan 3 gld., Fr. Krulc 1 gld., P. Zadravec 1 gld., H. Režek 1 gld., J. Fink 1 gld., yA. Cestnik 1 gld., J. Pernat 1 gld., M. Štakl 1 gld. d.a ueimenovanca 1 gld. J. Vreže 50 kr. in Jurij Vreže 50 kr., skupaj 20 gld. 50 kr., 5 gld. 50 kr. je pa nabral č. g. Jos. Somrek, kapelan v Marenbergu, v veseli dpužbi v Remšniku, in sicer so dali gg.: P. Gregl 50 kr., J. Zmavč 1 gld. J. Smole 50 kr.. Mandeliček 1 gld. Kolar 50 kr., M, Stolz 50 kr., Azler 50 kr. in slovenski kmetje na Remšuiku 1 gld. — Podružnica za Velikovec 24 gld. — G. Ant. Zupan, velikošolec na Dunaju, 14 gld. 10 kr. kot preostanek zbirke za Kunšičev spomenik. — Č. g. o. Hijacint Šalamun, kapucin v sv. Križu, nabral na svatbi g. Rovana z gdč. Merkelj v Velikih Žabljah 2 gld. 40 kr. — Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 88 gld. — G. prof. dr. Pipenbacher v Novem Mestu 5 gld. — G. Ivan Vehovec v Žužemberku nabral v veseli družbi 5 gld. — Gdč. Francika Burkeljc z Vrhovega pri Radečah 3 gld. 50 kr. — Podružnica v Ročinju po g. Ter Raholin 30 gld. — Živeli vsi reševalci obmejnih Slovencev ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Proč od Rima! Nedavno smo poročali, da sta bila sodni avskultant Karol Fraiss in upokojeni prof. Polzer, •oba v Gradcu, zatožena udeležbe pri tajni družbi in pregreška proti javnemu redu in miru. Minuli četrtek se j*) vršila obravnava. Državni pravdnik je naglašal v svoji obtožnici, da ima vse protirimsk") gibanje med Nemci političen značaj. Navedel je več pisem Fraissovih, ki govorč. naravnost o veleizdajskih namenih. Našli so pri njem tudi več izvodov znane zaplenjene knjige »Oeiterreichs Zusammeti-bruch und Wiederaufbau“. Fraiss pa se izgovarja, da s svojim delovanjem za protestantizem ni deloval proti Avstriji. Prof. Polzer pa se je zagovarjal, da ni tajna zveza na čelu gibanja, temveč le nekateri znanci in prijatelji. Fraiss je bil obsojen po 24 tisk. zakona na 100 gld., Polzer na 25 gld. Srečni strojarji, vas se jetika ne prime! Ali se želite obvarovati jetike ? Gotovo in to je prav lahko. Pustite svoje delo in pojdite k strojarjem. — Profesor Sehroetter piše namreč v medicinskem strokovnem listu, da je opazoval, da so bili tega rododelstva ljudje vedno obvarovani pred to splošno boleznijo. Med osem tisoč jetičnimi bolniki, katere je zdravil omenjeni profesor, ni bilo niti euoga strojarja. Isto so opazovali tudi v bolnici usmiljenih bratov na Dunaju. — Zanimivo bi bilo izvedeti za vzroke tega pojava. — Kolikor vemo, je Slovencem že davno znana čreslova voda kot sredstvo proti pljučnim boleznim. Pretepajo se. Predsednik oger-ske zbornice poslancev, pl. Perczel in glavni urednik „Magyar Hirlapa“ Aleks. Fendij sta se bila s sabljami, ker je poslednji očital prvemu nepoštenost. Oba nasprotnika sta lahko ranjena. Oba iuiata sedaj prav! A kaj poreče k temu postava ! ? Tožba proti sv. Pavlu. Nek a-tenski list piše: Neko grško dobrodelno društvo v Carigradu j« napravilo zbirko. V dotičnem oklicu na grško naselbino je bil primeren stavek iz pisma sv. apostola Pavla na Galačane. Ko je oklic izšel, oglasil se je v tiskarni turiki redar ter yprašal, kje stanuje liiti „Pavel“, ki je pisal jako prekucijsko pismo Galačanom. Pripomnimo, da je Galata carigrajsko predmestje. Tiskar odgovori, da je tisti Pavel že nad 1800 let mrtev. Redar misleč, da se tiskar norčuje, začne robantiti ter odvede tiskarja v zapor. Moral je posredovati grški patrijarh, da je tiskarja rešil iz ječe. Najvišja hiša na svetu. V N'ew-yorku v Ameriki se je dozidala hiši, ki je 119 m. visoka. Hiša je torej približno šestkrat tako visoka kakor kaka štirinadstropna. Podstav za velikansko zgradbo se je zidal 17 metrov globoko v zemljo. V hiši se nahaja 950 prostorov, koji so večinoma uporabljajo kot prodaj.ilnice in obrtniške delalnkie. Vseh oseb, ki delajo v hiši, je okoli 7000, torej v enem samem poslopju več, kakor v celem Ptuju ali pa v celem Celju. Krone. Z avstro-ogersko nagodbo stopi v veljavo tudi novi valutni zakon, glasom katerega se uvede, menda s l. januarjem 1900. leta, računanje, po kronah. Banke, posojilnice in hranilnice, železnice, parobrodna diuštva, skratka vsi zavodi, ki morajo o svojem delovanju polagati javne račune, bodo morali s teni dnevom uvesti kronsko veljavo v svoje knjige in račune. Za kratek čas. Pozabljivi služabnik: Nek gospod je imel služabnika, ki je vse pozabil kar mu je naročil. Nekega dne ga zopet nekam pošlje, in marsikaj naroči. Ko nepričakovano hitro nasaj pride, reče mu gospod: „Stavim, da si zopet nekaj pozabil"1. — Služabnik nekoliko pomisli iu na to pravi: „Stavite, milostljivi gospod, boste stavo dobili4.— Redka moč: Na Irskem je živel kmet, ki je bil tako močan, da se ni nobenega bal. Ko to sliši angležki Lord, kateri je bil tudi ne malo ponosen na svojo moč, gre k dotičnemu kmetu in mu pove, čemu da je prišel. Ko se imata spopasti, stopi Lord raz svojega konja, moli svojo pest proti kmetu ter mu žuga, da ga bo zdrobil. Kmet pa, ki je ravno kopal, položi motiko hladnokrvno na tla, zgrabi svojega nasprotnika in ga vrže daleč čez plot. Potem pobere zopet svojo motiko in vpraša Lorda, ako ima že zadosti. „Da“, odgovori zadnji mfej tem, ko se s težavo pobira „ako ti je prav, zaženi še mojega konja za menoj." Kesanje: Nek mož, ki je s švojo ženo v prepiru živel, je rekel: „Na dan ženitvanja bi bil skoro svojo ženo iz ljubezni pojedel, in to mi je še vedno žal, da nisem tega storil. Poslano"). Radi Sočinih lažji in žalenj moje osebe bil sem pri naših odvetnikih, da bi mi o tej zadevi sestavili tožbo, toda noben ne mara imeti z nevarnim steklino-vičem opravila. Potem sem spisal obširno poslano, s katerim sem hotel Kramarjeve-mu Andrejčku posvetiti še mnogo globo-keje nego pred letom, ko mi je sam javno v „Soči“ priznal zmago. Napeljati sem ga hotel, da bi on proti meni napravil tožbo in mi dal priliko dokazati, koliko vem, česar on uiti ne misli, da tudi jaz vem. Toda nekateri odlični gospodje so mi nasvetovali, naj rajši potrpim, ker razsodnim ljudem že tako nič več ne veljajo Sočine izjave; tistih pa, ki so se zagrizli na njeno stran, ne prepriča nobenen dokaz. Zato — punktum. V Gorici, iS. junija 1899. Gr. Likar. *) UredniStvo je odgovorno le v kolikor zahteva zakon VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA DRDA V <*