Leto TH
T Celja, dne 9. maja 1912.
St. 19.
NARODNI UST
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse poSiljatve (dopiil, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije 10
poStnine v-roste. — Urertnižtvo- Dolgo polje S: ev. 1.
„ Narodni Liit" itane ca celo leto 4 K, za pol leta 8 K, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina te plačuje vnaprej. — Potameina ttevllk* satane SO fin.
Oglasi »e račonajo po 16 vinarjev ena peti t vrita. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovorn. Pristojbine za oglase j« plačevati p« polti na naslov: ..Narodni List" v Ceijn.
Veleizdajalci?
Bili so časi — in niso še tako daleč za nami —, ko skoro nisi smel reči, da si Slovenec, ne da bi te bilo kako nemško ali nemškutarsko časniško ščene oblajalo z veleizdajalcem, prekucuhom, ki hoče rušiti temelje države; še manj si smel reči, da si Jugoslovan, član mogočnega plemena jugoslovanskih narodov (Bolgarov, Srbov, Hrvatov in Slovencev), ali pa še celo, da si Slovan, član mogočne verige vseh slovanskih narodov severa in juga; če si rekel to, si že bil panslavist, človek, ki želi, da bi Rusija kot največja slovanska država pohrustala tudi našo Avstrijo. Kaj je šele bilo, ako si izrazil mnenje, da bi bilo pametno, če bi se naša država preustrojila tako, da bi vsak narod tvoril zase eno skupino države: Cehi eno, Poljaki eno, Rusini eno, Nemci eno, Slovenci, Hrvati in Srbi (kolikor jih je v naši državi) eno, Italjani eno in Madžari eno. Ce bi šlo po volji kakih nemških ali nemškutarskih političnih otročajev, bi moral biti vsakdo, ki bi imel le enkrat kako tako misel, najmanj na vislice obsojen zaradi veleizdaje. Pa hvala Bogu tako daleč še njihova moč ne seza in zato se že od 1. 1848 sem neprestano vrši idejni boj za samoupravo narodov pod skupno državo, za narodno avtonomijo.
V novejšem času se mnogo govori in razpravlja o tem, da ne bo prej miru in redu v Avstro-Ogrski, posebej na njenem jugu, dokler se ne preustroji država v smislu takozvanega trijalizma. Kaj je to? Sedaj je, kakor znano, razdeljena država v dva enakopravna (?) si dela, avstrijski in ogrski, ki pa imata skupnega vladarja. To je dualizem (dvodel-nost). Odkar pa se je pridružila Bosna in Hercegovina naši državi, je tudi ta dežela -za-sebe neka enota, ki ne spada ne pod Avstrijo, ne pod Ogrsko. To je torej že v resnici izveden trijalizem, t. j. naša država razpada sedaj že v tri dele, Avstrijo, Ogrsko ter Bosno - Hercegovino, ki imajo skupnega vladarja. Odlični in učeni možje vseh narodov pravijo, da bi bila edino pametna razdelitev taka, da bi se vse jugoslovanske dežele, torej Bosna-Herce-govina, Hrvaška-Slavonija, Dalmacija, Primorje, Kranjsko ter južno Koroško in Štajersko združile v eno skupino, ki bi imela za sebe popolnoma takšno upravo, kakor jo imata sedaj Avstrija oziroma Ogrska.
Ko se je ta misel prvikrat pojavila, so planili
Nemci po koncu in strašno zavpili, da je to vele-izdajalska misel. Ker so tudi slovenski časopisi o tem pisali, je n. pr. tudi šnopsarski ptujski »Štajeru* vpil in razsajal, da so Slovenci »veleizdajalci«, ki hočejo naše cesarstvo i* našo »lepo zeleno Štajersko« raztrgati, da bi si ustanovili svoje jugoslovansko kraljestvo. In ta gonja nemškega časopisi!* ter seveda v lepi družbi ž njimi ptujskega »Štajerca« je trajala do najnovejših dni.
A glejte čudo! Misel, ki so jo poprej tudi v visokih krogih smatrali za nekaj protidržavnega, je nenadoma našla zagovornike tam, kjer so bili doslej nasprotniki. V avstrijski delegaciji je te dni govoril o razmerah na Hrvaškem knez Schwarzenberg, odličen mož, zaupnik našega prestolonaslednika, mož, ki gotovo nikdar ni bil kak »prekucuh«. Ta mož se je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja trijalizma in je izjavil, da bode končno moralo priti do take rešitve avstrijskega narodnostnega vprašanja. Jugoslovansko vprašanje trka z vso silo na vrata države in ž njim tudi vprašanje trijalistične razdelitve države. Tako je govoril zastopnik visokega plemstva in onih krogov, ki so danes v državi odločilni. In govori se celo, da ni bil le slučaj, da je tako
govoril, ampak da je dobil od zgoraj tj. od prestolonaslednika naravnost migljaj, naj v tem smislu govori. Da je prestolonaslednik sam naklonjen misli trijalizma, je znana stvar.
Radovedni smo po vsem tem, kaj neki bodo sedaj porekli oni nemški časopisi, ki še vedno trmasto vztrajajo na stališču, da se z Jugoslovani nima računati, radovedni smo tudi, kaj bo porekla ptujska šnopsarska cunja »Štajerc«. Ali bodo morda tudi prestolonaslednika samega in morda še kneza Schwarzenberga imenovali veleizdajalca, preku-cuha in bogvedi kaj še?
Pa ne le to, ampak še drug občuten udarec v obraz so doživeli ti nemški prenapeteži: celo resni nemški listi sami so se zaželi sprijaznovati s to mislijo. Tako je pisala graška »Tagespost« te dni med drugim, da je trijalistično gibanje pričelo svojo politično priznano sedanjost, in da je smešno, se misli upirati. Danes torej to ni več veleizdajstvo, danes postaja misel trijalizma počasi kri in meso. Reveži bodo sedaj tisti nemški lističi in razne šnopsarske cunje, ki so doslej vedno imeli dovolj hrane ob raznih »panslavistih«, jugoslovanskih »veleizdajalcih«, »prekucuhih«, »puntarjih« itd. Izrekamo jim toplo sožalje!
Jugoslovanska misel, misel zbližanja, kulturnega, gospodarskega in končno tudi političnega združenja jugoslovanskih narodov v avstro-ogrski državi pojde svojo zmagonosno pot!
Jz političnega sVeta.
Štajerski deželni zbor bo na jesen še enkrat sklican in se bo sknšalo doseči njegovo delazmožnost. Če to ne bo Slo, potem je na vsak način s prihodnjo spomladjo računati na nove volitve.
Državni zbor je v seji 3. t. m. sprejel vse predloge glede zboljšanja plač državnim nastav-ljencem. Nato se je pričela razprava o reformi
hišnonajemninskega davka. V imenu obolelega
finančnega ministra je izjavil min. pred.s grof Stiirgkh, da vlada ne more sprejeti nikakega predloga na znižanje hišnonajemninskega davka, pač pa hoče odpraviti nekatere trdote tega davka; posebno pa namerava predložiti načrt glede spremembe pri hišnorazrednem davku v svrho razbremenitve prebivalstva.
Državni zbor bo zasedal menda še do konca junija ali srede julija, če se ne pojavijo kake težave. Te pa je pričakovati pri obravnavi brambne reforme, za katero bo min. preds. grof Stiirgkh težko dobil večino.
Kravali v državnem zboru. V torkovi seji so prišla v razpravo poročila verifikacijskega odseka glede odobrenja nekaterih poslanskih mandatov. Pri tem je prišlo do hudih prepirov in celo do spopadov med nemškimi nacijonalci in socijalnimi demokrati. Slednji so imenovali nemške nacijonalce najbolj nemoralno stranko v Avstriji, katere politika se giblje v moralnem blatu. Soc. dem. Saitz je rekel med drugim, da je pravosodni minister dr. Hochenburger sramota nemškega ljudstva. V splošnem prepiru so padali z obeh strani izrazi, ki se jih čuje samo v najumazanejših beznicah. — Vlada je v tej seji predložila zbornici 6 mesečni proračunski provizorij od 1. jul. do konca leta.
Delegacije so končale svoje pardnevno zasedanje. Poleg proračnnske in razprave o dogodkih na Hrvaškem ni prišlo nič drugega na dnevni red. Ostra in za Madžare silno neprijetna je bila razprava o Hrvaški v avstrijski delegaciji. Dne
1. maja je dalmatinski poslanec dr. Čingrija z vso silo dokazev pokazal neupravičenost uvedbe komisarijata na Hrvaškem; dne 2. maja je pa ob splošni pozornosti govoril zastopnik konservativnega plemstva knez Schwarzenberg, ki je na eni strani govoril jako prijazno o Hrvaški in obsodil madžarsko nasilje, na drugi strani pa povdarjal, da je pieustroj države iz dnalistične (dvodelne t. j. avstrijske in ogrske polovice) v trijalistično (tridelno) nujno potreben. Kot tretji del države se imajo ustvariti Bosna, Hercegovina, Hrvaška in Slavonija ter Dalmacija. (Mi Slovenci hočemo, kakor znano, k temu še naše slovenske dežele!) Povdarjati treba, da je knez Schwarzenberg zaupnik prestolonaslednika in je splošno mnenje, da je govoril te besede na migljaj od zgoraj. — Delegacije so sprejele šestmesečni začasni proračun.
Med nemškimi krščanskimi socijalcl in nemškimi nacijonalci je prišlo do tihega kompromisa (sporazuma) v tem pogledu, da se bota obe stranki odsedaj naprej pri vseh volitvah vzajemno podpirali, dalje posebno, da bota skupno postopali proti socijalnim demokratom, Oehom in Jugoslovanom. Delati hočeta baje tndi na razpust državnega zbora, da pri novih volitvah skupno strmoglavita socijalne demokrate.
Na Ogrskem se ni s spremembo v vladi ničesar doseglo. Jnstova stranka vsled različnih izjav min. predsednika Lckača, ki je niso zadovoljile, stoji slej ko prej na stališču najodloč-nejšega boja proti vladi. Just odklanja vsako nadaljno pogajanje.
T Bosni ln Hercegovini se bodo gradile sledeče nove železniške proge: Šamac-Doboj in Banjaluka - Jajce. Proga Doboj - Sarajevo se pregradi v normalnotirno železnico. Drnge proge pridejo pozneje na vrsto.
Na Bnskem je odstopil vojni miaister Su-homlinov. Naslednik mu bo menda general Ivanov, poznan kot odločen mož.
Na Švedskem je v državnem zboru socialdemokratski poslanec Lihagen stavil predloe, naj se odpravi kraljestvo in naj Švedska postane republika (ljudovlada).
T Belgiji bo te dni državni zbor razpuščen. Nove volitve bodo 2. junija.
Iz italjansko-turške vojske. Začetkom maja so Italjani zasedli turški otok Rod (Rhodus). To je v zvezi z njihovim novim bojnim načrtom: odrezati turško bojno brodovje, osobito pa Carigrad od vsega ostalega sveta, izpodkopati na ta način gospodarsko silo Turčije in jo s tem končno prisiliti, da se uda. Italjani so izkrcali na otoku 10.000 mož vojaštva in so zasadili na otoku italjansko zastavo. Turška posadka (2.000 mož) se je umaknila v gorovje.
Poroča se, da nameravajo Italjani zasesti v najkrajšem času tudi turška otoka Kios in Leros.
Turška vlada je Dardanele z amednarodni paro-plovni promet zopet odprla. Pridržala pa si je pravico, jih takoj zopet zapreti, če bi se pokazala potreba.
Turški državni zbor je izrekel turškim bojevnikom v Tripolitaniji v imenu naroda javno zahvalo in priznanje. Iz Tripolitanije se poroča o maLih praskah. Tako se poroča 6. tm., da sto Turki in Arabci v velikem številu ponovili napad na Lebdo. Naskočili so nenadoma italjanske posadke. Italijani so s pomočjo topničarstva napad z malimi žrtvami odbili. Italijani imajo samo nekaj ranjencev. Turki in Arabci pa so plačali napad z veliko žrtvami. — Iste-
Podružnica LJUBLJANSKE
KRIDITNE BANKE,
CELJE
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po PIT* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega.
2
0
0
ga dne poročajo iz Buhemeza, da je napadel laški general Gariori nad 2000 mož močno četo na karavanski cesti iz Tunisa proti Sajdenu. Turki so bili zavarovani z okopi, imeli so tudi precej močno konjenico in strojne puške. Borba je bila ostra, Italijani so pognali Turke in Arabce v beg in si prisvojili veliko plena. V boju je padlo na obeh straneh yeliko mož.
Z ozirom na najnovejšo akcijo italjanskega bojnega brodovja in z ozirom na odgovor, ki so ga dobile velesile v Rimu in Carigradu, so te sklenile opustiti vsako nadaljno mirovno akcijo.
Na Kitajskem še vedno ni miru. Puntajo se še vedno ljudje, ki so nasprotniki republike in imajo osobito mnogo privržencev med vojaštvom. Njihov vodja Tangcao hoče upeljati vojaško diktaturo.
BtltžKt.
8 politiko ven lz eerkev ali: spreobrnjeni ljubljanski škof. Kakor znano, je bil ljubljanski Skof Jeglič doslej najbolj zagrizen zagovornik duhovniške politike v cerkvi; dovoljeval, da, celo zabičeval je duhovščini svoje škofije, naj zlorablja prižnico, spovednico in Sv. Rešnje telo v dosego političnih uspehov za klerikalno stranko. Sedaj pa je ta isti škof v št. 5. svojega glasila (»Ljubljanskega škofijskega lista") z dne 24. aprila 1.1. zapisal na svojo duhovščino med drugimi sledeče besede: „Kar mogoče malo bremen nakladati ljudem v denarnem oziru. Povsod naj velja pravica, ne — politika; nikdar ne krivih potov, ljudi ne žaliti, ne rabiti osebnosti. Ne pravi se moderno pridigati, ako se na prižnici politizira, ali se prebirajo časniki. — Moderno pridigati se pravi, pridigati času primerno, z ozirom na vero in nravnost." — Ali ni to lepo? Škof je spoznal svojo zmoto in je slovesno proklel, kar je po-preje oznanjal za pravo. In če ostane dosleden, potem bo moral vedno glasneje klicati svoji duhovščini: S politiko ven iz cerkev, hram Gospodov je hiša molitve, mi pa smo je napravili za jamo razbojnikov.
Iz poštne službe. Poštna koncipista gg. Al. Gregorič in dr. Fer. Separovič v Gradcu sta imenovana za poštna komisarja istotam.
Darila dedičev Jos. Gorupa viteza Sla-vinskega. Dediči umrlega Jos. Gorupa viteza Slavinskega so razdelili 60.500 K v dobrodelne in narodne namene. Med drugimi darili omenjamo, da je dobila Ciril-Metodova družba 5000 K, slov. trg. šola v Trstu 5000 K, dijaška kuhinja v Celju 500 K.
„SlovenSkl Branik" bi se očividno rad spustil z nami v kak prepir, kar je tem bolj smešno, ker bi morali gg. pri tem listu vedeti, da je naš list glasilo stranke, v kateri leži edina garancija za razvoj C.-M. družbe na Štajerskem. Mi smo povedali odkrito in pošteno mnenje vseh štajerskih podružnic glede neutemeljenega postopanja družbinega vodstva v zadevi pokrajinske zveze. V nadaljno tozadevno razpravo se ne spuščamo, zakaj nadaljno bodo ukrenile naše podružnice doma in na glavni skupščini.
Promocija. C. kr. namestniški konceptni praktikant g. Otmar Pirkmaier, starejšina akad. tehn. društva »Triglav" v Gradcu, je bil 4. t m. proglašen za doktorja prava na c. kr. Karl-Francovem vseučilišču v Gradcu. Čestitamo!
Lepa zmaga Slovencev In Hrvatov na Reki. Dne 28. aprila so se vršile volitve v reško okrajno bolniško blagajno, v kateri so dosedaj nemoteno vladali italijanaši. Zmagala je vseskozi hrvaško-slovenska lista, dasi je bil to še sploh prvi pot, da so Hrvatje in Slovenci samostojno nastopili. Ta važen vspeh je pripisati reški hrvaški mladini, ki se je zadnji čas tesno organizirala in pričela z globokim narodnim delom.
V zraku čez Semerlng. Dne 3. t. m. je nadporočnik Vittner preletel z letalnim strojem daljavo od Dunajskega Novega mesta do Gradca in sicer čez Semering. Letel je od 5. ure zjutraj do pol 9. ure dopoldne.
Odkup kmetov v Bosni In Hereegovlnl. Zadnja poročila pravijo, da se je odkupilo doslej 2849 kmetov za znesek 5 miljonov 120.000 K.
Parnik »Karpatija«, ki je — kakor znano -prvi prišel na lice mesta o priliki strašne nesreče »Titanika« in rešil ponesrečence, je v pondeljek ob 7. uri zvečer priplul v Trst. Kapitan parnika Ro-strom je jako odločen mož in izboren pomorščak.
Kako se je rešil Slovenec Korun s »Titanika«? Iz Trsta se poroča: Moštvo parnika »Karpatije« pripoveduje zanimive podrobnosti o rešitvi potnikov na parniku »Titaniku«. Dognano je, da je bilo na parniku 63 avstrijskih in ogrskih podanikov, od katerih se je rešilo 8. Zanimiva je rešitev Slovenca Franca Komna, ki že več let prebiva v državi Illinois. Prišel je v Ljubljano po svojo 3 letno hčerko, da jo odvede v novo domovino. Ko so častniki zapo-vedali, da naj zasedejo žene in otroci rešilne čolne, je vzel svojo hčerko v naročje ter jo hotel oddati nekemu mornarju. Hčerka pa se ga je tako oklenila, da se je moral, ker njega niso hoteli sprejeti v čoln, vrniti v ladjo. Tam je našel čepico nekega mornarja ter si jo dal na glavo. Stopil je v drug čoln, kjer so ga sprejeli, ker so mislili, da je mornar, ter je na ta način rešil sebe in svojo hčerko.
»Gospodarsko šolo" ustanovi letos kranjski deželni odbor za kmečke mladeniče v Ljubljani. Trajala bo od 1. novembra do 31. marca vsakega šolskega leta. Šola bi naj kmečkim fantom omogočila obisk špecijalnih šol. Učni načrt obsega: slovenski jezik in spisje, računstvo in knjigovodstvo, domoznanstvo, ustavo in upravo, kmetijstvo (rastlinstvo, kmet. kemija, kmet. orodje in stroji), trgovsko in obrtno pravo, civilno in kazensko pravo.
Nerubljlvl dohodki. V državni zbornici se je sprejel zakon, v katerem se zviša mera za nerubljive dohodke. Pri državnih in zasebnih uslužbencih se zviša od 1600 na 2000 K, pri penzijonistih od 1000 na 1600 K, in pri onih, ki imajo dohodke od zavarovalnin, od 1000 na 1200 K.
Svetovni mirovni kongres se vrši letos mesca oktobra v Ženevi na Švicarskem.
Mariborski okraj.
V	Mariboru se je vršila dne 5. maja jako dobro uspela Ipavčeva slavnost, na kateri ie govoril slavnosten govor zdravnik dr. A. Schwab iz Celja
Ker zaradi pomanjkanja prostora ne moremo podati celega govora, evo tu le začetka in konca: »Kar Je življenje brez pravih prijateljev«, je pravil dr Scwab, »kar je politika brez ljubezni do domovine, kar je umetnost brez duše, to je narod brez velikih mož. V velikih možeh se zrcali nakupičeno duševno delo narodovo. In če zbiraš duševne, umetniške zaklade slov. naroda, gotovo ne prezreš slov. pesmi: Saj je slovenska pesem oni del naše kulture, s katerim se vedno lahko pokažemo tudi pred tujci. Povsod, kjer se je oglasila naša pesem, je žela popolno priznanje. Ona nam je v ponos -<— in može, k i so nam jo vzbudili in spravili do tolike veljave, lahko imenujemo naše velmože. Taka sta dr. Gustav in dr. Benjamin Ipavic, katerima velja današnje slavje. Ta moža spoznavati vedno bolj in bolj, ,je dolžnost vsakega sina in hčere slovenskega naroda. — Vpričo neštetih dejstev in spričeval bi bilo odveč peti našima Ipavčema slavo. Brata Ipavca sta si ovenčala glavo z nevenljivim lavorjem in »blesteča verižico muzikalnih biserov« že sama, a poznati Ju in spoznavati je treba nam Slovencem, da se vzbudi v nas ponos in bodrilo za delavnost. Nikdar in nikjer nam ne sme biti prazna fraza, kar nam je zapet Gustav: »S ponosom reči smem, Slovenec sem!« Ali naša hvaležnost mora biti dejanska. Postavimo 1. Ipavčema spomenik, ustanovimo 2. Ipavčev raui zej, v katerem bi se zbiralo vse, kar spominja na Ipavce. Začasno bi morda to nalogo prevzela »Glasbena Matica« v Ljubljani. Najbolj potrebno pa Je 3., da se priredi kritična izdaja vseh Ipavče.vih skladb z obširnim životopisom in kritičnim uvodom. Za to delo bi se naj sestavila komisija iz vrst sloveti«; skih glasbenikov in bi se naj naprosilo dr. Josipa Ipavca, da prevzame glavno uredništvo. (V celoti priobči dr. A. Schwabov slavnostni govor »Slo-, venski Narod«.)	i
Občinske volitve v Mariboru bodo menda novembra. Med Slovenci še ni opaziti nikakih. priprav.
Iz Maribora. Davčni upravitelj Alojzij Bel-šak, ki je bil prideljen c. kr. davčnemu in de-pozitnemu uradu v Mariboru, je stopil v stalen pokoj.
V	Št. Ilju v Slov. goricah je dne 1. t. nt-umrl brat nekdanjega šentiljskega župana Pistorja gospod Ervin vitez pl. Pistor. Zadela ga je kap.
V	Kamnlel pri Mariboru se vrše danes občinske volitve.
Blrmovanje v mariborski dekanijl. Dna 26. maja t. 1. bo birma v stolnici v Mariboru. Nadalje pa: pri Sv. Petru pri Mariboru dne 16., pri Sv. Martinu pri Vurbergu dne 18., pri Sv, Barbari pri Vurbergu dne 19., v Selnici ob Dravi dna 27. in v Kamnici pri Mariboru dne 28. t. m.
Ruše. „Straža" je pisala dne 3. aprila: „Neki obrtnik, dober liberalec, je ribil dne 19. sušca 1912 ob potoku Bistrica pri Logu. Dotični posestnik ga je opozoril, da se naj umakne z
K nesreči parnika „Tilanik".
Kapiran Srnini Kapitan Smith
. m jrrw
*\J
Teieqr. Phillips
's ve
Telegrafist Phillips
Parnik trdi ob ledeno goro.
John JacobAsfor
VVilliam Stead
t Mesto v Oceanu, kjer se je „Titanika potopil.
Milijonar Astor, ki je utoniL Sloveči pisatelj Viljem Stead
(Stid), ki je utoniL
njegovega travnika. Pa predno je odšel, je bilo
še treba pokazati svojo liberalno oliko. Žagati je začel z revolverjem. Dogodek pride najbrž pred sodnijo." — Dogodek je res prišel pred sodnijo in tam se je »liberalna olika" pokazala s tem, da je obrtnik dotičnemn posestnika odpnstil, poleg tega pa ima posestnik okrog 100 kron stroškov. No, gospod Lnka s Smolnika, kako se razlikuje liberalec od klerikalca.
Irežifti oKraj.
V	konknrz je prišel trgovec g. Jož. Fe-renčak v Brežicah.
Očeta umoril je kmečki sin Anton Pere v Zagorja pri Kozjem. V prepiru z očetom ga je sia zbodel s kuhinjskim nožem v prsi, vsled česar je oče drugi dan umrl. Surovino so izročili sodišču.
Iz Rajhenburga. Franc Bobek toči v svojem vinotoču pod vejo v Presladolu nad Rajhen-bnrgom menda nekoliko pretežko vino. 28. aprila sta se namreč tam sprla in do krvavega stepla posestnika Franc Mešiček iz Leskovca in delavec Martin Kink iz Dovškega. Kink je Mešička z nožem tako težko ranil, da je ranjenec drngi dan v krški bolnišnici umrl. Orožniki so že odgnali Kinka v zapor.
Iz Brežic. Železniško ministerstvo je dalo brežiški premogokopni družbi enoletno koncesijo za tehnična preddela železnice nižje vrste, ki bi Vozila premog iz Globokega v Brežice.
Iz Sevniee. Vest, da bi bil gostilničar gosp. Kurent pobegnil iz straha pred kako preiskavo zaradi nedovoljenega pridobivanja delavcev za nemške rudnike, katero vest so raztrosili najprej nemški listi, se je izkazala za neresnično. Gosp. Kurent s takimi posli ni imel opravka in se je podal le za nekaj tednov v Ameriko na obisk k svojim otrokom, ki jih ima več tamkaj.
Ptujski okraj.
Za župana v Bog. Slatini je bil 30. aprila izvoljen inženir Ludv. Miglitsch. Mož je v hudem nasprotstvu s kopališčnim ravnateljem dr. Mnlli-jem. Kako bota „sknpno delovala" za napredek kraja, je uganka.
V	Št. Vidu pod Ptujem sta izvoljena za načelnika in podnačelnika krajnega šolskega sveta zagrizena nemškutarja. Kakšne razmere bodo vladale pod tako komando na tamošnji ljudski šoli, si je lahko predstavljati.
V	Halozah ni napravil dosedaj mraz po vinogradih take škode kakor se je po časopisju poročalo. Dosedaj je večinoma vse v redu — želeti je le, da bi nas upanje na bogato trgatev ne goljufalo!
. Iz Ptuja poročajo nemški listi, da je nekdo potrl 46 mladih ovočnih drevesc, nasajenih ob okcajni cesti iz Ptuja v Hajdin. Nemški listi dolže Slovence, da so storili to iz sovraštva do okrajnega načelnika Orniga. To je seve popolnoma praana in neutemeljena obdolžitev.
Radeekljev veteran. Dne 7. t. m. so pokopali v Rog. Slatini 77letnega Janeza Bega, •četa bivšega urednika „Domovine" g. Ante Bega. Pokojnik je bil v italijanski vojski pod Ra-deckijem.
Iz Ormoža. Dne 4. t. m. je na Hardeku umri na svojem posestvu po kratki a mučni bolezni g. Ivan Kocpek, učitelj in pos., ki je zadnji čas slsžboval pri Sv. Barbari v Halozah in na Bnnču pri Ormožu v 30. letu. V lepem spremstva je bil v Ormožu 5. t. m. pokopan. Prihiteli so runčki in sosedni učitelji izkazat mu zadnjo čast. N. p. v m.!
Žetale. Piše se nam« Na neumne napade v »Straži« na gg. Pekliča, grajskega Širna, Kolarja, Berfisga in druge nam je pod častjo odgovarjati. Gospod kaplan, še s prižnice povejte vse to, kar šečkarifre v »Straži«, da vsaj nekam pridemo. Z Vašo osebico pa si nočemo pomazati prstov.
Žetale. Neverjetno je, kako daleč žene našega Kaplane politična strast. Pošli so mu že skoraj ljtt-beznivi priimki, ki jih daje ob vsaki priliki raznim »liberalcem«. Ali je morda kdaj čital mož kake spise Ksaverja Meška, ki pravi med drugim: »Jezik )e več kot pamet in zlati, med bedaki je kralj, kdor se zna prav bahati«. In dalje še one besede, ki jih je zapisal isti pisatelj: »Mogočna >e strast in silna kot hrast, globoke so »je korenine; a ti nimaš moči kot vihar, da strast izruješ iz srčne globine«. Ali se Vam ne godi prav tako, mladi kaplan? Vera Vam je pri vsem postranska.
Žetale. Nekaj o »liberalnih židih« namiguje kaplan Kranjc na svojih shodih. Naj ga te odkrito z imenom imenuje, če je tak junak, da se bomo lahko pogledali iz oči v oči. Strahopetno brezimno zabavljanje zadene vsak smrkovec, katoliškega kaplana pa je nevredno. Ljudstvo je teh hujskarij sito.
Žetale. Za 28. aprila je sklical kaplan v staro šolo nek shodič (če ga je glavarstvu naznanil, je vprašanje!),na katerem je zabavljal na 4 župane naše fare, češ da niso prosili za podpore. Z ljudmi Kranjčevega kalibra, ki kot pobalini po mestnin ulicah na vsakogar zabavljajo, se naši pošteni župani ne bodo prerekali, ker bi se samo umazali. Oni so pošteno storili svojo dolžnost, če je pa ni storii zanikerni poslanec, to ni njihova krivda.
V	Prepoli na Drav. polju je oven posestnika Lukeža Turka tako pobodel 16letno dekle Marijo Sagadinovo, da si je strla eno roko nad lehtjo. Dekle so spravili v mariborsko bolnišnico.
KMjiiki «k«j.
Konjice. Koncem junija se bodo vršile volitve v naš okrajni zastop. Nekako ob istem času bodo v našem trgu tudi občinske volitve. Slovenci bi se naj za oboje dobro pripravili.
V Konjicah je nekdo zopet vlomil v nabiralnik farne cerkve (blizu Antonovega oltarja) in odnesel Rrilično 20 K denarja.
Celjski okraj.
Celje. Tu je 5. t. m. umrla hišna posestnica gospa Viljemina Degen, stara 94 let.
Iz Celja. V tednu od 12. do 19. maja bo obhajalo tukajšnje nemško meščansko strelno društvo slavnost stoletnice svojega obstanka in obenem otvorilo streljišče v ZaVodni, katerega je s prvim strelom otvoril nadvojvoda Ivan. Društvo bo proslavilo stoletnico s teden dni trajajočim streljanjem na dobitke. Celjski Nemci pričakujejo k tej slavnosti veliko udeležencev nemških strelcev. Če se le ne bodo v svojih nadah goljufali —
—	kar prirede namreč celjski Nemci zadnja leta, se po navadi vse izjalovi. Celi slavnosti se trudijo dati neko patrijotično lice — seve v senci frankfurtaric, ki jih bo zopet polno celo mesto. Strelišče leži v okoliški občini. Dali so ga za to slavnost znatno razširiti.
Gostovanje ljubljanskih igralcev v Celju. V soboto, v nedeljo in torek so člani dež. slov. gledališča ljubljanskega gostovali na našem odru v Narodnem domu z že zadnjič naznanjenimi igrami. Obisk je bil vse tri večere srednji, najboljši še v nedeljo. Drama »Reka«, ki so jo igrali v soboto, je vplivala s svojo globoko tragiko. Igralci so bili svoji nalogi vrlo kos. Vsebinsko, tehnično in kar se tiče igranja ni zaostajala tudi Funtkova izvirna drama »Tekma«, ki je dosegla brez dvoma lep uspeh. Molnarjeva veseloigra »Gardist« z umetniškega stališča ne pomeni bogvekaj, vendar pa moramo igralcem tudi v tej igri izreči le priznanje. Hvaležni smo Ljubljančanom za tri lepe večere, ki so častno izpopolnili našo celjsko gledališko sezono in prinesli zopet nekaj spremembe v naše vsakdanje življenje.
Iz Celja. V soboto 4. tm. se je vršil VI. redni občni zbor »Slov. trgovskega društva v Celju«. Lani sta umrla zvesta društvena člana gg. Vavken in Vanič. Danes šteje društvo 4 ustanovne, 80 rednih in 7 podpornih članov. Odbor je imel 7 sej. Tudi so se upeljali redni četrtkovi trgovski sestanki. Društvo je priredilo učni tečaj za slov. trgovske vajence. Pričel se je novembra pr. 1. Izdal se je reklamni plakat z načrtom mesta Celja. Razposlal se je v 3000 izvodih po celem Spodnjem Štajerskem.
—	Društvo je vložilo na ravnateljstvo južne železnice pritožbo zaradi zapostavljanja slovenskega jezika na postaji v Celju, kjre se ne sprejemajo samo slovensko pisani vozni listi in se dajejo strankam samo nemška obvestila in prejemna potrdila. Rešitve še društvo ni dobilo. — Društvo je imelo v pretečenem upravnem letu K 880.57 dohodkov in K 733.72 izdatkov. Premoženje znaša danes: 1. fond bolniške blagajne K 2.389.76, 2. glavnica K 1.546.92, 3. razpoložnina K 571.93, 4. fond za izdajo reklame K 156.10, skupaj K 4.664.81. — Glede posredovalnice bo stopilo društvo v dogovor z mariborskim trgovskim društvom. — G. Berk predlaga, naj bi se zadeva bolniške blagajne za celjsko okolico čimprej pripeljala do cilja. — V novi odbor so izvoljeni gg.: Fr. Leskovšek (predsednik), Fr. Lukas (podpredsednik), Štef. Rapuš (tajnik), Kovačič (blagajnik); Stermecki, Diehl, ravn. Grajžer, Adamič, dr. Božič, Priča, odborniki iz Celjn; A. Cvenkl, L. Petovar, I. Pilih, odborniki izven Celja; R. Pernat, Kramar, Fr. Strupi, Jos. Vivoda, namestniki; Jos. Smertnik, Jos. Berk, Fr. Strupi, pregledniki rao«-nov; Oerlini, vodja posredovalnice.
Iz celjske okolice. G. Avg. Sašnik se je končno odločil, da ne sprejme izvolitve za župana. Nova volitev se vrši dne 19. t. m.
Sestanek slov. trgevcev v Ce|u se vrši danes dne 9. maja v gostilni pri Krušiču (Ljubljanska cesta).
Hmeljarsko drnštve v Žalcu priredi poučne shode z že objavljenim dnevnim redom in sicer: nedeljo dne 12. tm. ob 9. uri predpoldne v gostilni g. M. Cerovšeka v Šoštanju; isti dan ob 3. uri pop. v stari šoli v Šmartnem na Paki; na praznik, dne 16 tm. predpoldne po prvem sv. opravil* v šoli v Braslcrvčah; isti dan popoldne ob 3. uri v gostilni
g. Kumer (Pichelwirt) na Kaplji. — Društveno vodstvo.
Zakup občinskih lovov. Za dobo od 1. jul. 1912 do 30. jun. 1918 se bodo dajali v zakup sledeči lovi: 22. maja 1912 ob 5. uri pop. v gostilni g. Cimper-mana na Polzeli lova za občini Braslovče (4545 ha, izklicna cena 604 K) in Polzela (1383 ha, izklicna cena 110 K); 23. maja ob 3. uri pop. pri celjskem okrajnem glavarstvu v sobi št. 6. Vojnik (223 ha, izkl. cena 10 K), Petrovče (2890 ha, 772 K).
Poroka. Včeraj 8. tm. se je poročil v Petrovčah g. Anton Vodenfk, trgovec in posestnik v Žalcu, t gdčno Marico Ježovnik iz Petrove. Mnogo sreče!
Čebelarsko poučno predavanje priredi podružnica za Celje in okolico na praznik vnebohoda dne 16. majnika ti. ob 3. uri popoldan pri čebelnjaku gospoda nadučitelja Karola Vizjaka na Lubečnem pri Celju. Predaval bo gospod Jurančič. Čebelarji, udeležite se mnogoštevilno! Podružnica.
Poročil se je g. Pet. Žgank v Št. Petru v Sav. dol. z gdč. Jerčko Šket od Sv. Križa pri Slatini.
Na PolzeU je umrl posestnik Fr. Terglav brat dež. poslanca A. Terglava.
Laški trg. Veleposestnik in veletržec gosp. Kari Herman si je v svojem vinogradu pri Konjicah sam končal življenje. Bil je star 49 let. V smrt so ga gnale bajejinančne razmere.
Savodna pri Celjn. Gostilna, doslej last ge Fani Gnzej, je kupil g. Alojz Roječ iz Rad-mirja pri Ksaverijn v Sav. dol.
Iz Jurja ob Taboru. Na vnetju pljuč, srčne mrene in črev je nanagloma umrl tukajšnji posestnik,imlinar in večletni načelnik požarne brambe Franc Borin, star 62 let. — Za isto boleznijo je umrl tudi posestnik Franc Kotlan, p. d. Lesjak. Bodi obema žemljica lahka!
V Krnicah nad Hrastnikom se je vnelo v soboto pop. posestvo Krežetovo p. d. Podrekovo. Govori se, da so zažgali otroci. Škode je nad 7000 K, zavarovano je bilo le za 600 K. Gasilna društva iz Hrastnika in Dola so pripomogla, da se ni ogenj razširil na sosedna poslopja.
Za „Sobolskl dom" v Hrastniku je zbranega denarja že čez 4000 K, kateri znesek pa je še tako neznaten, da ni misliti na zidanje, ker je poleg dvorane potreben gledališki oder, soba za otroški vrtec in čitalnico. Prosimo rodoljube, da pošljejo še doneskov, zlasti tudi one za razprodane bloke. Več ko za 1000 K blokov ni plačanih niti ne vrnjenih. Prosimo!
prnJtVene in druge prireditve.
Izlet jjSIot. del. podp. društva v Celju" je v nedeljo 12. t. m. pop. na Teharje k Jostu! Celjski izletniki se zbirajo do 2. ure popoldne pri Sokolskem domu.
Teharje. Odbor teharske podružnice »Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju« se usoja povabiti vse vesele ljudi na veselico, katero priredi navedeno društvo ob času izleta iz Celja v Teharje dne 12. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Jošta v Tehariito. Svira tamburaški zbor Delavskega društva. — Vstopnine ni. Delavci, no noge!
Učiteljsko društvo za celjski okraj je izletelo v nedeljo, dne 5. tm. v prijazni Žalec. Prfflružilo se mu je šaleško učiteljsko društvo in več članov sosednega Savinjskega učiteljskega društva. Po ogle-dovaitu pivovarne, hmeljarne, nove elektrarne in krasne nove šole, (zahvala gre razkazateljem gg. pivovaritelj«, Petričeku m Robleku) se je zbralo v lepo opremljeni riealni dvorani okrog 70 učiteljev in učiteljic. Tu se je vršilo zborovanje, v kater ara so se rešile najnujnejše društvene zadeve. Z veseljem se je vzek) na znanje, da zboruje letos 10. in 11. avgusta vseslovenska učiteljska »Zaveza« v Celju m so se v ta namen izvolili delegati ter se Je sestavil pripravljalni odbor. K zadnji okrožnici slov. štaj. učit. »Zveze« je podal društveni predsednik temeljito razpravo. Njegovim izvajanjem se je pritrjevalo, ugovarjal ni nikdo. Pri banketu, katerega se je vdeležilo 57 oseb in pri katerem nam je gospa Hausenbichlerjeva ieborno postregla, se je razvilo prav veselo razpoloženje. Tako lepega izleta učtelj-stvo Savinske doline menda še ni imelo kot je bil ta. Srčsa zahvala vsem, ki *) se potrudili, da je vse tako krasno izpadlo.
Glavni lrg!8
Priporoča svoja bela, rudeča in črna dalmatinska vina in pošlje na zahtevo vzorce in cenik brezplačno. — Belo in rudeče dalmatinsko vino se razpošilja v steklenicah od 10, 15 in 20 litrov višje po I K liter franko (s steklenico vred). Črno dalmatinsko vino „P!avac" za slabokrvne se tudi razpošilja, 5 stekl. za K 4'5Q. poštnine prosto. — Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naravnost vina se garantira. Priporočam gostilno in mrzlo kuhinjo.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevnlški okra]
ima prihodnje redno zborovanje v četrtek 16. maja ob 11. uri dopoldne pri Volčanjšku poleg kolodvora v Brežicah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo socijalnega odseka. 4. Volitev delegatov za Zvezo in Zavezo. 5. Predavanje. 6. Nasveti. Ker letošnja uradna konferenca odpade, pričakujemo, da se društvenega zborovanja udeležite v mnogobrojnem številu. Odhod iz Brežic ob 5.10 zvečer. Na veselo svidenje! — Odbor.
Laško učiteljsko društvo je zborovalo 5. tm. v Zidansm mostu ob lepi udeležbi. Za lepim predavanjem so se vrstili živahni strokovni razgovori. Volili so se delegati za Zvezo in Zavezo. Po zborovanju je bil prijeten prijateljski sestanek pri gosp. Juvančiču. Petje hrastniškega kvarteta se je vrstilo z glasbo domačega Šramla. Počastilo nas je mnogo domačih uglednih obitelji, pa tudi celjski tovariš g. nadučitelj Gradišnik, ki nas je z lepimi govori navduševal.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo 5. tm. v Gornjemgradu. Nekaj zaradi bolezni posameznih članov in šolarjev v nekaterih krajih, nekaj pa zaradi malomarnosti je bil obisk pičel. Tovariš Zemljič ml. je predaval prav lepo »O našem soci-jalnem vprašanju«; razvila se je o tem živahna debata in se je sklenilo več rezolucij, posebno glede učiteljskega gmotnega položaja, o čemur je temeljito predaval tov. Kocbek. Sprejel se je tudi soglasno predlog tov. Kelca, naj se nikdo ne sprejme na učiteljišče, kdor ni s povoljnim uspehom dovršil spodnje gimnazije, realke ali 4 letne meščanske šole in nikdar pred dovršenim 15. letom, ter naj se učiteljem odpro tudi vrata na vseučilišča; o tem naj sklepajo vsa avstrijska učiteljska društva in store v dosego tega vse potrebne korake. — Po zborovanju se je vršil prijateljski sestanek pri gospe Trobej.
Slov. podp. in izobraževalno društvo »Domovina« v Gradcu si je na izrednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: predsednik Rudolf Stegmul-ler, podpreds. Josip Vreček, tajnik Josip Šetinc, taj. nam. Vinko Mlinaric, blagajnik Josip Jernejčič, blag. nam. Ognjeslav Kohne,'gospodar Alojzij Knez, gosp. nam. Rudolf Kacijan, knjižničar Janko Bizjak, knjiž. nam. Mihael Perjevič, odborniki g. jur. Dragotln Gregorič, Janko Kramar in Rudolf Korbar. Pregledniki računov gosp. dr. Ferd. Pirnat, iur. g. Alojzij Klemenčič, rač. pregl. nam. gosp. Avgust Barbič in Zvonimir Kos. Pevovodja jur. Julij Baršič, tam-buraški vodja g. Pfortan. — Društvo si je po prizadevanju bivših predsednikov g. Fran Petelinšeka in Josipa Znidarja nabavilo društveni glasovir, da se lažje vadijo pevski zbori. — Ob nedeljah prireja društvo izlete v graško okolico. Uljudno vabi k izletom graške Slovence oziroma prijatelje društva. Društveni prostori so v Grazbachgasse št. 60. — Slov. narodni klub »Pipec« je daroval društvu 5 K in slov. telovadnemu društvu »Sokol« v Gradcu 5 K.
Sv. Bolfenk pri Središču. Vsled poziva v »Narodnem Listu« je daroval prostovoljni požarni brambi na Vitanu gospod Jakob Zadravec, veleposestnik in lastnik paromlina v Središču 20 K. Za njegovo blagodarnost se mu izreka prisrčna zahvala. Ali še ima ktera blaga duša katero kronico za pomoč svojemu bližnjemu?
Hardek pri Ormožu. Gasilno društvo za orni. okolico s sedečem na Hardekn ima 16. i. m. popoldne pri svojem načelniku svoj občni zbor. Izvršujoči člani, podporniki se prijazno vabijo k udeležbi. D<>rila in podpore se vsak dan sprejemajo. Na pomoč!
ffaša narodna obramba.
Ciril-Metodova podružnica na Vranskem
uprizori veliko narodno igro s petjem ,.Rokov-njači". Prva predstava, ki je namenjena v prvi vrsfi Vrančanom, se vrši v četrtek, 16. majnika ob 7. uri zvečer. Druga predstava, namenjena okoličanom in tujcem, se, pa vrši v nedeljo, dne 19. majnika ob 3. uri popoldne. Obe predstavi se vršita v Košeni^ovem salonu. Opozarjamo na ,.Rokov»jače" Vrančane in sosedne Kranjce, da si ogledajo to znamenito zgodovinsko igro, ki se je odigrala v neposredni bližini Vranskega. Kdor si hoče zagotoviti prostor, naj si ga pravočasno preskrbi v trgovini g. Oseta. Cene so sledeče: Od I.—II. vrste 2 K, od IV.—VI. vrste 1 K 40 vin., od VII.—X. vrste 1 K, stojišče 60 vin.
V narodno zelo ogroženem trgu nekje ob slovenski narodni meji je na prodaj večje posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. Posestvo obstoji iz lepe pritlične hiše, v kateri se lahko radi velikih in primernib prostorov otvori tndi gostilna, iz mlina z velikim prometom, žage ter stop. Cena za vse skupaj znaša krog 100.000 K, od katerih pa bo treba v gotovini izplačati k večjemu 20—30.000 K, ostala kupnina pa ostane vknji-žena. Za slovensko stvar bo velikanskega pomena, ako preide to posestvo v narodne roke. Pojasnila daje moška podružnica „Branibor" v Celju.
V Ormožu se je pred kratkim vršil občni zboi ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Iz odborovega poročila posnamemo, da je imela podružnica 51 letnih in 6 podpornih članic. Priredila je dve veselici, ki ste se za Ormož dobro obnesli ter vrgli 223.37 K, na članarini se je vplačalo 114.05 kron, skupni prejemki toraj 337.42 K, od kterih se je vposlalo družbi 285.96 K, ostanek 51.46 pa se je naložil pri Okrajni posojilnici. Za predsednico je bila zopet izvoljena gospa Pavla Omulčeva, za tajnico gospa Helena Zemljičeva, za blagajnico gospa Franja Pernatova, odbornicam pa gospa Antonija Šijanec, gospica Lucija Gabršček ter gospa Ana Trstenjak. Namestnice so gospa Ana Rosina, gospica Iva Gomzi ter gospica Marjeta Podkrajšek. Odposlanke za glavno skupščino gospica Pavla Pei -ratova in gospica Micika Preskerjeva. V ta imena stavimo najboljše upe, ne samo, da se dosežejo dosedanji uspehi, nego da se bodo lanski še prekosili.
Iz Št. Pavla pri Preboldu. V Šribarjevi restavraciji v Št. Petru v S. d. so darovali veseli svatje in gostje na gostiji g. Srebotnjak z gdč. Širše iz Št. Jurja ob T. po predlogu nekega šentpavelskega rodoljuba znesek 11 kron tukajšnjim Ciril-Metodo-vim podružnicam. Narodnozavedni družbi iskrena hvala!
Ciril - Metodova družba je imela v mescu aprilu 7184 K 37 vin. dohodkov in 10.238 K 64 vin. izdatkov, torej 3054 K 27 vin. primanjkljaja.
Podružnično gibanje na Štajerskem. V zadnjem času se opaža med štajerskimi podružnicami izredno živahno življenje. V mesecu sušcu so se ob obilni udeležbi vršila zborovanja podružnic: Mozirje, Rečica, Polzela, Braslovče, Št. Pavel, Maribor, povsod je govoril potovalni učitelj I. Prekoršek. Na novo se je ustanovila dne 19. sušca ženska podružnica za Št. Pavel in Št. Peter v Sav. dolini. Oživela je po več ko dveletnem počitku podružnica Braslovče, ki je dobila nov, delaven odbor. Nanovo se snujejo podružnice: Kapele, Dobova, Bizeljsko, Ptujska Gora - Št. Lovrenc. Mnogo pa je pri nas na Štajerskem še krajev, kjer bi lahko uspevale trdne C.-M. podružnice, pa ni ljudi, ki bi hoteli posvetiti temu važnemu delu nekaj časa in moči. Premalo še pojmujemo čudovito moč organizacije, kateri končni in najvišji smoter je zbiranje vse narodne sile v veliko življensko delo: narod buditi in učiti, narod gospodarsko in kulturno krepiti.
Za družbo sv. Cirila in Metjda se je v veseli družbi pri Lamprehtovih nabralo 5 K, katere je poslal g. Dragotin Bezočnik v Št. Lovrencu nad Mariborom. — C. M. Bitenc v Gradcu je nakazal 5 K čistega dobička kluba „Narodni pipec". Poravnava Ašič-Vodcnik v Mariboru je družbi koristila 10 K v gotovini. Vesela družba pri g. Zabavniku v Kajžerju je zbrala 3 K; poslala jih je gdč. učiteljica Ana Trstenjakova pri Sv. Miklavžu. V veseli družbi y gostilni g. Ign. Rotnerja na Laznici se je nabralo v navzočnosti g. prvomestnika Senekoviča 10 K. Ciril-Metodov dar iz Št. Pavla pri Preboldu: dr. Ad. Hočevar 1 K, Ant. Hočevar 1 K, Drag. Korošec 1 K, vesela družba pri g. Plavčakn 8 K 65 vin., družba pri g. Vedeniku 6 K. Hvala.
Nova popfavijenja Misisipija.
Iz Njujorka se poroča: Veletok Misisipi je zopet prodrl neki 30 metrov široki nasip in žalil vse ustje. Nad 200.000 ljudi je brez stanovanja. Poplava je prišla tako naglo, da ljudje, ki so stanovali po vaseh ob ustju, niso mogli rešiti ničesar druzega, kakor samo svoje življenje/Mnogo ljudi pa je našlo tudi smrt v valovih. Proti jugu prihajajo neprestano novi rešilni vlaki, ki dova-žajo nesrečnežem hrano, obleko in živino. Ljudje prenočujejo pod milim nebom in so v neprestanem strahu, da poplavljenja dosežejo še večje dimenzije. Voda je podrla nebroj hiš in odnesla vso živino ia pohištvo s seboj.
Mesto Torras v Louisiani, ki leži kakih 150 kilometrov od Novega Orleansa, ima velikansko škodo. Prebivalci so kar divjali po mestu, ko so videli, kako se podirajo hiše. V spodnjem delu mesta je mnogo družin skočilo z hiš na ulico. Nebi vlak, ki je ravno odšel iz kolodvora, so ljudje s silo ustavili, da se rešijo. 600 do 700 ljudi se je rešilo na vlak, še predno je voda dospela do kolodvora. Mesto Torras stoji popolnoma pod vodo. Voda stoji več metrov visoko. Promet se vzdržuje s čolni. Enajst najbogatejših in najbolj obljudenih občin v državi Novi Orleans je poplavljenih. Sladkorni in bombažni nasadi so popolnoma uničeni. Škoda znaša več milijonov dolarjev.
Zadnji dopisi.
Zopetni poziv slovenskim naprednjakom.
Na naš klic za oglasitev brezplačnih prenočišč
potujočim dijakom je vse premalo odziva. V mnogih jako važnih krajih še nimamo prenočišč. Saj je dobro najbolj skromno prenočišče, če tudi na senu, samo da je gotovo in zanesljivo, da ne ostane potujoči dijak brez strehe. Upoštevalo bi se naj, da klerikalno dijaštvo lahko potuje, ker ga v vsakem župnišču radi sprejmejo, če se le izkaže z njihovo legitimacijo. Napredno dijaštvo ne reflektira na župnišča, pač pa na slovenske naprednjake, ki bi naj smatrali za svojo dolžnost, da dajo brezplačna prenočišča, da bodo tudi napredni dijaki imeli v vsakem važnem kraju svojo postojanko, kjer bodo lahko med potovanjem prenočili. To bi naj pomislil vsak naprednjak! Do sedaj se jih je oglasilo prav malo, prosimo pa, da bi se jih v tem času, ki je še na razpolago, oglasilo še mnogo več. Prijave naj prihajajo vsaj do 20. t. m. na naslov: Odbor počit, zveze, Ljnbljana »Mestni dom" Prosveta.
Odbor počitniške zveze.
Ljnbljana za Hrvate. Občinski svet ljubljanski je v svoji seji v torek izrekel svoje simpatije zatiranemu hrvatskemu narodu in protest proti madžarskim nasiljem. Obenem je pa izrekel tudi obžalovanje, da hrvaški poslanci v dunajskem državnem zboru niso imeli v slovenski klerikalni državnozbo.ski delegaciji tiste odločne podpore, katero bi stvar zahtevala.
V	Radgoni je umrl 7. t. m. trgovec in posestnik Jožef Kuzmics.
V	občini Slemen pri Mariboru je bil za župana izvoljen Gregoi/ Santl. Nemški listi pravijo, da je ,.ein deutscher Mann".
Ruška koča se otvori 16. maja. Oskrbništvo je zopet v spretnih rokah tuintam že znane gospe J. Sernčeve. Poleg Ruške koče se še gradi drugo poslopje, v katerem bode 10 sob za stalne goste. 1. avg. t. 1. se bodo že oddale te sobe.
Bolni ministri. Oboleli so zadnji čas trije avstrijski ministri: poljedelski dr. Braf, finančni vitez Zaleski in železniški pl. Roessler. Prvi in zadnji nameravata zaradi bolezni tudi odstopiti. Zaleski je že okreval.
Buče. Glavni smoter klerikalizma je: obdržati ljudstvo v temi, zabranjevati mu vsako izobrazbo, ter ga navajati na srednjeveške nazore. Zato so klerikalnim „voditeljem" šole trn v peti. Na dr. Jankovičevem shodu na Rušah na starega leta je obljubil tukajšnji župnik nekemu kmetu (ime na razpolago), da se bode potegoval za pol-dnevni šolski poduk na Rušah. Kaj je temu vzrok ? Župnik ve dobro, da nadvlado nad ljudstvom obdrži tako dolgo, dokler bode ljudstvo v temi; kadar mu bo pa zasijalo soltice prosvete, tfskrat odklenka strahovladi farovški in njihovih kuharic.
Selški.
Prevorje. Čast. g. župnika prosimo, raj v bodoče opasti čitanje bodisi ..katoliških"1 bodi.si ^liberalnih"' časopisov na prižnici. ker s tem se žali pobožnost ljudstva, temveč naj bere raje evangelij bolj razumljivo. Mislimo namreč, da prižnica ni mesto, kjer bi se oznanjevala politika in svetovni dogodki. Če to ne bo zadostovalo, prihodnjič več.	Farani —s —
Današnja številka se je zakasnila, ker tiskalniški motor dela sitnosti. Prosimo cenjene naročnike, da zaradi morebitnih zakasnitev še potrpijo par tednov, dokler ne bo začel fankci-jouirati nov motor, ki je že na potu iz tovarne.
jz raznih slofcnsliih F,rajši
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Cerklje - Čatež priredi 19. maja t. 1. vest i i co pri g. Radaju v Čermi pri Čatežu ob Savi. na prostem. Spored bode naravnost presenetljiv. Nastopila bode krasna deklica-ciganka kot čarovnica. Menež .rija, muzej itd. bode nudila gledalcem tndi mnego zabave. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi	odbor.
V Celovcu predstavljajo igralci mariborskega Dramatičnega društva v nedeljo 12. tm. ob 4. pop. v dvorani hotela Trabesinger zgodovinsko igro »V znamenju križa«. Po predstavi je koncert.
Občinske volitve v Tržiču na Gorenjskem, kjer so zadnjič v vseh treh razredih zmagali skupni slovenski kandidatje, je deželna vlada v prvem razredu razveljavila. Nove volitve se vrše še ta mesec.
Obsojeni klerikalni volilni sleparji. Lani avgusta so bile v Šenčurju pri Kranju obč. volitve, pri katerih so klerikalci nečuveno slepariii. Zato so bili pred par dnevi pri deželni sodniji v Ljubljani obsojeni klerikalni agitatorji: Franc Kleindienst na 14, Franc Urbanček na 5, modroslovec Jakob Sajovic na 10 in medicinec Basaj na 7 dni zapora.
Lepa napredna zmaga. V Spodnji Šiški pri Ljubljani so se vršile v nedeljo 5. tm. nadomestne obč. volitve za 7 mandatov v III. razredu, kjer so zadnjič zmagali združeni socijalisti, klerikalci in Nemci. Tokrat so prodrli vsi napredni kandidatje z lepimi večinami.
Priporočamo našim gospodinjam pravi ifJl^KSK-OV-kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
Tovftznltlca znamka.
• n, T1181, II: tU, V.
Priloga »Narodnemu Listu" št. 19.
LISTEK.
Iz potne torbe Središkega Sršena.
Takrat, ko sem poletaval iz Maribora v Središče, sem obiskal mnogo krajev, kjer sem se mudil precej časa, zato sem moral nekatere druge kraje izpustiti. Silno rad bi obiskal ta ali oni kraj, pa, kakor rečeno, bil sem že truden od dolgega pota, in na nesrečo je še začel sever močno vleči, proti vetru pa ne morem leteti. Moral sem torej čakati v svojem zračnem stanovanju, v zvoniku naše središke cerkve, ugodnejšega vetra in vremena. Takšno se je pokazalo na velikonočne praznike. Osnažil sem si torej svoje velike očali kakor jih moramo nositi mi zrakoplovci, potipal še enkrat svoje želo, če je pač dovolj ostro, in brrrr parkrat okoli zvonika, potem pa direkcjon gradaus, kakor sem se zadnjič naučil od humskega kriglverajna.
Komaj sem preletel par hiš, ko srečam našega g. kaplana, ki se je hitro potuknil misleč, da ga bom. Pa ga nisem, preveč se mi je mudilo. Ko tako jadram po zraku, prileti naenkrat meni nasproti silno dolg in suh komar, ki je imel, za tipalnico sirkovo krtačo. Ze od daleč se mi je režal, da sem se čudil, odkod ta predrznost. Še bolj pa sem se začudil, ko me nagovori: »Serbus, Srjanec!« — »Što pa ste Vi?« sem ga vprašal jezno. »Moje ime je Komar Mihael!« — »A ti si, Komarof Mihalek! Veseli me! Prosim, sediva na ta le bližnji oblaček, da se malo pomeniva o najinih poslih.« — Krčmar na oblačku naji je takoj spoznal, ter se silno zbal obeh. Zato je takoj meni prinesel najslajše hruške, Koma-rovemi Mihaleki pa najbolj prhke prhkice. »Od kda pa ti po liifti lečeš, Mihalek?« ga vprašam. »Jaz?« pravi Komarov Mihalek, »jaz, od kda po liifti lečen? Se ti pač vidi, ka ste Srjanci sami zose. Jaz lečen okoli, prvič da sen komarovega roda, drugič pa sploh že dosti liidi leče po sveti. Pa rajši mi pove, kan frčiš?« — »K Sv. Barbari, da vidim rojstni kraj Bratušeka, ki pre po naročilu Koroščevem tudi bombardira od Svetinj našo napredno središko trdnjavo.« — »Toga ti je pač ne treba; zdigniva se
malo više, pa va fčasi vidla Sv. Barbare turnšpic.«
—	»Aha, ga že vidim! Pa se mi zdi zvonijo?« >— na voz. »Moram molit«, so se zrežali gospot, vzeli brevir z žepa pa šli peš dale. Pa veš, što je bija toga kriv, «Narodni List«, gi je Vrzeli pa Piščejaki z žepa gleda.« — »To ti je šment«, pravim jaz, »zato Bratušek tak rad moli na Tunekovem vozi, ker ima ženske rajši kak »Narodni List«. Pa brez zamere, Bratušek in Pišek sta se že daleč odpeljala, moram hitro poleteti za njima. Kdaj se vidiva?« — »Kda? veš kda, 12. majnika pr Petovari pa Joški v Jeru-zalemi; tan glih mejita najna pecirka.« .— »Dobro, onda: zrakoplovske pozdrave!« In sfrčala sva vsak na svojo stran.
Od daleč sem že zagledal voz na cesti stati. Mislil sem, da mene čakata, pa ko priletim bliže, vidim, da pozdravlja poslanca Pišeka in v njegovi senci se ogrevajočega župnika narodno napredni, od narodnonaprednih volilcev v občinski odbor, krajni šolski svet in odbor ivanjkovske požarne brambe izvoljeni Bogša Lujz. Že sem ga hotel pičiti, a v tem zdrdra voz dalje po cesti. »Pridite popoldne k zlatemi Mihaleki na shod«, je kričal Bra-je Zidarički obliiba vedno devištvo, Polančki pa sv. zakon; Bratušek se najrajši s takimi vrsti.« — »Ja zato«, pravi Komarof Mihalek, »zato se je nešta v Vrzelovin Ferdinandon pa Piščejakon pelati. Veš to ti je tak bilo; samo či neš nikomi nič blekna!«
—	»Paj, pje, premoj bogoj duši, takak sen srdiški sršen, nen nikomi nič poveda«, sem mu rekel iat.
—	»Dobro je, jaz ti zaviipan. Veš, henigmanof Maksi vozi v veličajnsko grabo k Rakušovemi Martinekt, ki je po Bratušekovoj milosti pa po norosti nekih liidi grajzlar, totemi vozi Maksi blago, gi ga je po pokojnen Štajerci herba. Pa sen ša za vozon do Kotnikovega brega, ge sta že Vrzala pa Piščejak z vozon čakala, ka bi Bratušeka domo pelala. Gda je parkrat diinolo, pa je Bratušek meso pa kriih spožegna, te pa ga je Piščejak praf ponižno povaba »Zvonijo že, pa zvon ne da nobenega glasa, da jin je camblek v gorice odleta.« — »Hoj, što pa se pela to spodi na cesti?« pravi Mihalek in skoči gor, da bi boljše videl. »Paj, premoj duši, to ti je san državni pa deželni pa deželni pa državni poslanec Pišek. Polek jega pa, honga, vižga, grumska pištola, paj to ti je Bratušek, zaj ti je ne treba leteti
k Barbari.« — »Ne bom; zdaj poletim za njima. Pa veš S kom se pelje? Veš, to je Novakov Tunek, ki tušek nazaj. »Bom«, je odgovoril Bogša, a mislil inače in res ga ni bilo na shodu, kar pomeni, da še ga mračnjaki niso dobili čisto na svojo stran, četudi mu zavoljo lepšega sploh nekaj o županskem stolcu v uho pšejo. Lujz! Spominjaj se časov, ko sva še skupaj na Krčovine hodila, pa pazi, da se ne boš namesto na štirinogati na trinogati stol vsedel, in namesto župan — »šoštar« postal.
V tem pa se je voz z Bratušekovim Piškom obrnil v breg, a jaz sem letel dalje in sedel na streho spravišča gasilnega orodja ivanjkovske požarne brambe, ki jo Bratušek kratkomalo imenuje »hudičeva družba«, pa samo v spovednici, ker se on nebeškega sodnika ne boji tako kakor ormoškega.
Ravno sem premišljeval, kam bi dalje poletel, ko zagledam neko stvar na cesti ležati; spustim se na cesto in vidim, da so bile note, zraven pa je ležala svetinja Marijine družbe. Najdene stvari se morejo oddati občinskemu uradu, sem si mislil, pobral stvari in brrrr, gor po veličanski grabi k Hab-janiču. Ko sem letel mimo trgovine Rakušovega Mrcetineka, me je vabil, naj grem na po! litra; kei pa sem videl, da nima zapečatenih steklenic, sem vabilo odklonil.
Pred Habjaničevo hišo pa sem zagledal čuden prizor. Zupan Habjanič je namreč skakal in plesal po sadovnjaku in okoli mlake, kričal in pel ter krilil z rokami, kakor bi obnorel. Vsedem se na bližnjo hruško ter ga gledam in poslušam. On pa je le skakal, se zvijal in kričal venomer: »To ie dobro, to je dobro, vsi mo plačali, ne samo jaz, vsi! hura, juhu, hopsasa, živio«, in plesal in skakal je dalje in vpil-: »Jaz bom plačal, Frfras bo plačal, Bratušek bo plačal (pri tem se je plaho ozrl, če ga ne bi morda kdo slišal, da g. župnika tiče!) samo lahonski Meško se je dal še o pravem času za poslanca izvoliti in ne bo nič plačal.« In zopet je zapel: »Velka cesta dosti košta, petsto rajnški ni zadosta, Lina, Lina, he!« Ves je bil že zasopljen, penil se je in pot mu je curkoma lil po obrazu, ko zagleda mene na hruški. Takoj zletim k njemu, ter se mu predstavim: »Sre-diški sršen!«
pptsi.
Griže. Cele tri tedne je potrebovalo znano o-mizje griške beznice, da je skrpucalo neko kolo-bocijo v »Slov. Gospodarju« kot odgovor na našo notico v 13. štev. »Narodnega Lista-'. Bridko je, da se jim po tritedenskem študiranju ni posrečilo opravičiti ključarja in župnika. Lažje bi jim bilo oprati ( zamorca, da bi bil bel, kaj? Pravijo med drugim, da se naj N. zahvali onemu svojemu »dnigu«, kateri je to stvar objavil v »N. L.«, da tudi oni zato niso mogli molčati. Toda, če bi bili tudi zdaj požrli očitanje, bi bilo bolje za nje. Vprašamo, kako da se takrat ni zahtevalo nikakc častne izjave od toženca, ako so bila njegova očitanja neresnična? Ali se mu ni vsled strahu pred dokazom resnice ponudilo poravnavo? On pa je to sprejel, da bi se ne zapletal v nadaljne sitnosti, češ, manj imam opraviti s temi ljudmi, bolje je. Pribijemo, da obtoženec ni priznal, da bi bil neresnico govoril, kakor piše »Si. Gosp.«, ker se to od njega niti zahtevalo ni. Nadalje pravi to omizje patentiranih glupcev v »Slov. Gosp.« na naša očitanja glede župne in oficirske uprave, da mi to, kar je dobro, spoznamo za slabo, in ka-je slabo, za dobro. Ali je to dobro, da cestno vprašanje, katero obetate pri vsakokratnih občinskih volitvah ugodno rešiti, še sedaj r.i rešeno? Ali so bilt morebiti podpore za sušo dcbro in pravično razdeljene? Znabiti je pa to dobro, ker imate v mežnariji, kjer je bilo stanovanje za organista, prostore za hujskarijo in demagogijo? Za stanovanje organista pa ste kupili drago hišo cd Škraberja za 7000 K, katero mora plačevati župnija To je seveda tudi dcbro! Cerkveni sedeži so tudi za 1 K dražji od novega leta. Tudi dobrota za ljudstvo, kaj ne? To so torej vaši pojmi o dobrem in slabem, toda ljudstvo sodi drugače, ker vstaja vedno večje razburjenje proti »dobremu pastirju«. Sicer je šc dosti takih dobrot, katere bodo pa, če bo treba, prihodnjič na vrsto prišle. — Ali sem sedaj pravo zadel? Potem pojdem po vašem nasvetu za peč, kamor pa vam, maslena gospoda, iti ne svetujem!
iz Št. Jurja ob Juž. žel. (Očetje
šentjurske okolice) so po trudapolnem tuhtanju rodili važen sklep: Da ne ostanejo Kamelam v blatu odtrgani od vsega sveta, dobijo dva voza peska — v oči; v povzdigo živinoreje se obenem vsakoršna poraba in trpinčenje živine za vožnjo strogo prepoveduje! — Sladko ginjeni od tako modre in skrbne ljubezni vabijo Kamelani za nedeljo svoje očete in prijatelje blata na skupno proslavo te nezaslužene dobrote s tem sporedom: Točno ob treh odrinemo od Paradiža, hoditi se sme samo po sredi blata; kdor pride v eni nri do „Hudeluže" (pod Poplnom), ne da bi zgubil škorne, dobi v spomin srebrno medaljo iz pristne ilovke. V pozdrav gostom zareglja zbor 37 čvrstih žab in žabic novo pesem „Kak luštno je v mlaki
živeti", temu sledi poučljiv govor „velike dobrote blatnih cest", polurno premišljevanje in občudovanje krasne mlake. Kdor vse to prebije in ne okameni, dobi na licu mesta večen spomenik iz edino pravega — Kamenskega blata — v čast najbolj raznmnemn občinskemu gospodarstvu! Vse blatoljube vabi k udeležbi Blatolazec. — (Pozor! Vinte, štrike, lojtre in drugo ropotijo za vse, ki v blatn obnemorejo, preskrbi iz prijaznosti požarna hramba; torej brez skrbi!)
Sv. Štefan pri Šmarju« (Nova iznajdba). Občeznane so „marijaceljske kapljice", kot dobro sredstvo za bolne možgane pa je „Na-rodni List". Dokaz temu, da je naša ljuba Pepca Kotnica že čisto iz uma bila radi dopisov v „Narodnem Listu", kateri so vedno kaj novega od Sv. Štefana prinesli. Zadnji dopisi so jo pa tako izbrihtali, da ima danes čisto drugo pamet, kot jo je imela, ker danes priporoča „N. L." in pravi, naj jo . ... piše vse skupaj. Živijo „Nar. List", zdravnik slaboumnih!
Gornjegrajski okraj. Zadnji dopis radi prodaje vina je silno vplival. Župnik Lekše je v „Straži" št. 46 že zatulil, kajti: če se mački na rep stopi, pa zacvili. Župnik se zvija po stari navadi in se lovi za posameznosti; glavne stvari, da pošilja sode na svoje ime in se vino prodaja iz farovške kleti, ne zanika. Dopisnik „Narodnega Lista" je res lažnjivec in to pripozna. Ni namreč res, da je župnik Lekše prodal 100 polovnjakov vina, res pa je, da ga je prodal že nad 200 polovnjakov. Župnik bi iad izvedel tiste krčmarje, ki se na tihem jezijo in tiste kmete, ki vino pri njem kupujejo. O j, ti brumna duša! Ali misliš, da smo tako neumni, da bodemo te ljudi izdali tvoji jezi in maščevalnosti. Če bi hoteli trditi, da so znabiti Prihezi, Zamerniki, Planinšeki itd. dobili vino iz farovške kleti, potem nam gotovo pošljejo popravek, da so dobili vino zastonj. Ko-nečno rečemo: Zamorc naj se umiva, kolikor kolikor hoče, črn pa le ostane. Zanimiva je tudi okolnost, da je župnik odgovoril v „Straži" in ne v „Slov. Gospodarju", katerega kmetje berejo. Stari lisjak!
Iz Št. Pavla pri Preboldu. Pišejo nam: Orli ali Čuki Savinjskega okrožja so si v nedeljo, dne 28. aprila 1912 zbrali Št. Pavel za svoj „Eldorado". Prikobacalo je na 10. uro po Št. Pavlskem trgu kakih 40 možiceljnov in jo krenilo naravnost v cerkev, kjer so se hinavsko kot pobožni kristjani ljudstvu pokazali češ, poglejte nas, ,.kedaj pa vaš „Sokol" gre v cerkev". O, da, „Sokoli" gredo l?ot dobri kristjani vsi v cerkev, pa v svoji navadni noši, in jim ni za tako javno baharijo, kakor jo čuki štimajo! — Čuki so s tem povzročili med ljudstvom mnogo nevolje in odvrnili mnogo ljudi od cerkve, — ki so se nad tem pohodom zgražali.
Gornjigrad. Ker naš kaplan Rabuza kakor steklo ščene vsakega oblaja v „Straži", hočemo danes pripovedovati, kaj on počenja v šoli. Od katoliškega duhovnika bi pričakovali, da je pri razredovanju učencev nepristranski, kar Babuza ni. Nedavno so prizadeti stariši izpra-ševali enega fanta in eno deklico iz krščanskega nauka. Fant, ki je dobro znal, ima v šolskem naznanilu 3, deklica, ki je manj znala, pa 1. Ako naročijo vsi stariši „Stražo", dobe njihovi otroci vsi prav dobro. In tak kaplanček hoče soditi vse tržane! — Še drug dogodek! Dne 25. aprila je prišla neka deklica po daljši bolezni zopet v šolo. Babuza je v prvem razredn razlagal sv. krst prav nazorno. Vzel je kupico vode in jo vlil deklici na glavo, da je bila vsa mokra in je popoldne zbolela. Če bode Rabuza vse nazorno poučeval, se lahko pripeti, da bode katerega fanta na križ pribil. Čudno je, da šolsko vodstvo teh stvari ne naznani škofijskemu ordi-narijatu. Babuza je kot katoliški pedagog pravi norec.	Teč starlšev.
Zelo koristno
je, paziti na to, da v otroški sobi nikdar ne zmanjka Scottove emulzije. Otroci vživajo ta okusen preparat jako radi, včasih celo tako radi da ga sami zahtevajo.
Scottova emulzija
je izvrstno olajševalno sredstvo
proti kaši ju
Pristno samo s to znamko -ribičem - znak Scottovega
in večkrat preizkušeno varnostno sred- p°st°pan:ia-stvo proti pogostim prehlajenjem naših malčkov.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scottu, ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za iz-borno kakovost in učinek.	6
Cena originalni steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah.
Pri vsakem gospodarstvu se pripeti, da se pri različnih opravilih kdo rani; v takih slučajih se svetuje rane varovati pred vnetjem in nesnago. V ta namen je pametno, si izbrati tako sredstvo, katero hladi rane, olajša bolečine in je za zaceljenje primerno. Znano pražko mazilo, iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, katero se dobi skoraj v vseh domačih lekarnah, vsebuje vse imenovane lastnosti in se dobi-v vseh tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat-
Imate bolečine? Reumatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste zboleli vsled prepiha, vsled prehlada? Poskusite vendar bolečine olajšujoči, zdravilni, kre-pilni Fellerjev fluid z zn. „Elsafluid" tudi proti trganju v ledjih, križu in bolečinam v členkih. Je res dober! Ni samo reklama. Ducat na poskušnjo 5 kron franko. — Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elzni trg št. 264 (Hrvaško).	142 a 6-4
Pismo »Narodnemu Listu".
Lubi gaspuad tam pr narodnem listi!
Veačkrat sn že mislou Vam pisati kak se nam tu na nošem Jonževem vrhu gudi; pa nisn mogn Vaš antres zborati. Zaj sn pa glih nokrat biu tam na Foli pr Ilgeji, te sma pa s tem staršim sinam Mi-hejam, s tistem ko se že dougih let poaznama kup prejšla; te mi je pa an Vaš antres puveadeu. Pre-klenska kroata! sn si mislou, zaj bom pa Vam hitro pisau, kaj se je pr noši seunčki kasi zgudilo. Vi še gvišno če viete. — Pre ko bom še Vam vse razla-žou, Vas prosim, da mi kene zamirite, jaz pač tak pou nouvem kene znom pisati, kak zaj naši ti mlodi pauri. Jaz pač tak znom kak sn se pr nošem tem rajnem šoumaštri Bračkeji no vudenko naučiu. Pred ni mi kokimi 6 lejtami so se pr nas pauri kop zbrali, te se je pa reaklo, da boju posojivnico napravili. Jaz še tistokrat nisn veadeu koj je toku. Te mi je pa moj sosed razlažou. Jaz sn si pa mislou, ja! tistokrat ko sn jaz maju koču prevzeu sn jaz t'di mogo posojilo gar zeat pr gmajski kasi v Moarpugi, pa zaj samu buagu loana sn se tistega douga že znebiu. Jaz sn si mislou ntr pologati nam meu kaj, vun zeati mi pa jo menda t'di nabo trejba. Pa koj šenta prešlo je drgoči. Leata 909 mi je grojzdje vse zagnilo, leata 910 se mi je pa neakšna plesnaba gai na grojzdje naredla, če je glih 100 leatna kolendra bojši pukozala; glejte te pa dvej leati nisn meu no-beane fekšnge. Nisn si mougu drgoči pomogati, te sn se pa kuražn naredu, .sn pa šou k tistemu mlademu pauru, ko je šribar pr posojivnici. An mi je reaku, da naj le pučokam, da bo še zicnga prej. No! te sn pa drugo nedelo vrhka dobiu ni poar fufcigaro. Zaj sn pa geuant soku puleata šou fantrias pločati, tak t'di lajnsko jesen. Tistokrat so pa fsi ausšusi kop bli, te sn pa ču, ko je tisti pauri ko je šribai, hanim reaku, da pride gaspuad Buženjak kaso re-flektirati. Joj na! kak sn jaz žeuču bio t'tiga vlikega gaspuada videti. Pa nisn meu sreče. Zaj skoz zimo sn pa col pozobu na kasu, ko nimam kaj dealati druga te pa korpe šivam, pa pouleg majo fajto kadim.
Na črno nedelo sn šou k roni meši, no pu meši sn pa no molu zuna pred cirko obstau, te sn pa viden ko je Krebs (tisti ko konduje keremu boio žvino predali če še ni štibre pločau) gar na Zunkejev gong prišou. Te je pa reaku, da bo neas ob 3. uri apčm zbur noše posojivnice, pa nej foarfi, an je reaku, da pr Gregari ntre v ekstracimri. Te je še pa reaku, naj vsi pridejo, vsi so povobleni. No! jaz sn si mislou brez meu storega krevsa boio že naredli. Te sn pa šou v no krčmo no flekžupo jeast. V krčmi sn šele zvedeu na kok furm so kaso z foarfa vun potegnili. Vsok je reaku, da tisto je tak prau. Mlodi kaploni se naj za cirko brigajo, to drugo pa naj pr miri pustijo.. Te šn pa ču ko je edn hanemu tiho na :uho poveadeu, da t*di g. Buženjak pridejo. Jaz že preči teažko čujem, pa se mi je zdealo, da je reaku, da so gaspuad Buženjag telegrapirali g. prafisrju, da boja prišli na apčni zbur. Šenta! sn si mislou, neas bom pa videu t'tiga vlikega gaspuada. Kak sn tnaju flekžupo snejdo, pa hajd doumu. Maji stori sn hitro poveadeu, da grem neas na apčni zbur. Ana pa hitro reače: za pet križčevih ron tisto pa kene smejš. Jaz ju boram zakoj nej, te pa reače, da ii je eana od Marijinih davic puvejdla, da čeju g. pra-fisr kaso nazaj foarof meati. Te je pa reakla, da bo še prejšlo do ranfarije. Jaz pa reačem, tisto že ne}, noši pauri se še nikol niso teapli, g. prafisr pa menda t'di nej, če glih čosti reačejo, da so zlo mačni. — Tak okol 3. ure sn prejšo k Gregaru, te sn pa Videu, da se jih je preči kop navrealu. Jaz se za jihavo go-vrenje nisn vliko brigau, te sn pa koj gledau ki bi mougu g. Buženjaga zamerkati. Te pa čujem ko je g. Žagaj (mi mu provimu podomočem Haužir) reaku, da naj bi vsi g. Folmajeru in g. Glaseru se za-hvoalili, da sta tak pridno dejlala za kaso; te pa Haužir reače, naj vsok roko vzdigne, keri je za tou. Men se je kunšn stealo, da g. prafisr niso kli roke zdigniti, no so tak jezno gledali na tiste keri so zdig-nili. Naenkrat so zamerkali, da je g. Dobaj tisti ko je cekmaštr t'di roko zdigno, te jih je pa toka jeza zgrobla, da so Dobaju cejlo svaju pešico pukozali. G. Dobaj pa reače: saj je rejsn, jaz nemurem drgoči. Noh je pa Mi fremtn gaspuad tisti ko je pouleg g. prafisrja seadeu prasu za besejdu. Haužir mu jo je hitro dau. Tisti gaspuad je pa menda mislou neaka šinfati, te je pa Haužir mu reako naj tiho bo. Toto je pa blo dasti. Ana sta se krejgala, Haužir mu pa veačkrat reače: Vi gaspuad Buženjak, vi ste nezna-čojneš. Aha šenta! sn si mislou, zaj te pa vidim. Videu sn ga že prej, pa sn si ga col drgoči pretstau-lau. Te sn pa stokim frajtam jih začeu gledati; pa niše na cejlem sveti ne muare pregruntati kak sn se jaz vstrošu, skar mi je v hloče zajomralu. Tak so jezno no pa šilhavo gledali, da nisn mogu zpaznat a so men gledli če Haužirja. Cejlo maju veselje je blo beg. Vseeadno sn pa bio na Haužirja jezn, da si upa tokiga vlikiga gaspuada razdrožiti. Pr maji stokrat skar bi se vjeuga spustiu. Somu neaka me Je skrbealu, ko nisn veadeu kaj je to za na šarža »ne-značojneš«. Ni poar lejt sn pr soldotah služo, hor-nist sn bio, poaznam vse od Gfrajtera do Feldcajg-majstra, pa tote šarže še nisn ču.
Nah je pa Haužir ne bukve zeu vun skase, te je pa brau, da je pr nem apčnem zburi prejšni gosp. kaplon (ime sn že pozobu) vejte tisti ko je biu šribar pr noši kasi predlagau, da je vliko bojši za kaso te ni foarfi. Tisti Ontrog so vsi, keri so te na apčnem zburi bli podpisali; t'di g. Buženjag ko so no po tistem prejšli kaso reflektirati so podpisali. Zaj so pa noši g. prafisr vldli, da kaso nemuarejo veač
nazaj foarof spraviti, te jim je pa vse jihova kri garta v glavo šinila, gar so skačili proti tim mlodim pauram, te pa v jihini jezi niso vejdli kaj druga-, so pa tim mlodim pauram douge gar aponesli; eanemu so col. ni glaš vina oponesli ko je pr jih spiu. Jaz sri že ni stori kočar, sn že t'di čosti komu kok trunk dau, pa mi še ni v glavo podlo, da bi komu tisti požiraj vina gar aponesu. Jaz nisn študirau, pa teko že vem, da bol kaj grdega ni kos bit na totem sveti, ko keremu svaju gosfrajntšaft naprej meatati. — Zaj sn pa videu, da je t'di nošim pauram bol hicna kri grotala. — Naenkrat je začelo bol glasno bit, dvo sta se zgrobla, te sn pa videu, kak je ni pauri g. prafisrja rohu ta na zofu polažu. Jaz sn mislou bliže jiti, da bi videu koj se zaj gudi, pa nisn mougo blizo, naeanokrat jih je blo vse črno okol, tak ko ne svije okol kurbusa, in temlo se je starilo, da sn tnislau, da je sunce mrknilo. Ko so g. prafisr se že molu pohenjali na zofu, te so pa gar stali no povej-dli, da jih je nedi lasau no za krofe stiskau. Jaz pa tistega nisn videu, ko je blo sila črno pred majirni očejsami. Tok sn biu, ko bi me bli ponali. Naeanokrat se je reaklo: neas je že vun apčni zbuar, ti pravi bo še le na Vliki pandielek. Te sn pa jaz šou, sn si pa ni masi vina kupo, te sma pa znem purga-ram kop seadla, an mi je šele tak na dougu razlažu koj je »neznačojneš«.
Na Vlikl pandielek sn biu drguč na apčnem zbuari. Prafisrja no pa Buženjaga pa ni blo. Joj na! ko bi vi vidli gaspuad tm pr narodnem listi, kak Je vse lejpo no pa mirno do šlo. Te sn jaz šele videu kok furm ludi se najrojši teapejo. — Zaj sn pa zvedeu ne vejm al je rejsn al nej, da naš g. prafisr si ne upajo veač somi večer na šprancir, te pa tistega vlikega bognara, ko mu provijo Kotolenko, vejte to je tisti ko je Ioni k fajerberkaram cua stapu, nu pa Freteranerferajn grindau, za abstinenco sebo ze-mejo; te pa an za vsoku tuaro dobi no dougo cigaro. Tolažit pa hodi nošega g. prafisrja jihau najtibojši prijoteu pek Petschnig, tisti ko se je zaj nokrat v ni krčmi tak strašno potegovau za socialdemoškrate. Vejte to je tisti Pečnik, ko je na Moarpugrco na-roačen.
Zaj smo pa mi kočari no pa pauri sklenili, če g. Buženjak prej, ko bo si še svaju čast oprau v nosu Seuncu pride, te bomo pa vsi v špalir stapili jemu na čast, nu pa mu bomo v gsiht svietili. — Zaj pa kunčam maju slobu pisaje no Vam obečam, kak hitro bo kaj noviga pr nas bom Vam drguč vse s krotkimi bisejdami razlažou tak ko zaj od nase kase.
Vam vunšam vesejle finkoštne proznike!
En stori kočar iz Jonževega vrha.
MOIA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-14
LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA ŠTAJERSKEM.
Sejmi brez zvezdic so lethi in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 11. maja v Brežicah (svinjski sejem). — Dne 13. maja v Studenicah**, okr. Slov. Bistrica; na Bregu pri Ptuju**; v Rogatcu**; v Cmureku (živinski sejm); v Konjicah**; v Središču**, okr. Ormož; na Planini*, okr. Kozje; v Slov. Gradcu**; v Lem-bergu**, okr. Šmarje pri Jelšah. — Dne 14. maja pri Sv. Juriju v Slov. gor.**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu (sejem z veliko živino). Dne 15. maja pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.*, okr. Ptuj; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Braslovčalr*, oki Kozje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). — Dne 16. maja na Bizeljskem, okr. Brežice; v Jarenini, okr. Maribor. — Dne 17. maja v Rogatcu (sejem s ščetinarji); pri Št. Ilju v Slov. gor., okr. Maribor, v Piljštanju**, okr. Kozje; v Vojniku**, okr. Celje. — Dne 18. maja na Ptujski (Črni) gori*, okr. Ptuj; v Brežicah (svinjski sejem). — Dne 20. maja pri Sv. Lovrencu ob kor. žel.**, okr. Maribor; Rajhen-burgu**, okr. Sevnica; v Velenju, okr. Šoštanj; pri Sv. Lenartu vSlov. gor. — Dne 21. maja v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni**. — Dne 22. maja v Loki, okr. Laško; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v mestu Maribor*; v Imenem (svinjski sejem), oki. Kozje. — Dne 23. maja na B egu pri Ptuju (svimski sejem); v Artičah**, okr. Brežice. — Dne 24. maja v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 25. maja v Jarenini*, okr. Maribor; v Slivnici*, okr. Maribor; v Ormožu**; v Rogatcu**; pri Sv. Vrbanu (živinski sejem), okr. Ptuj; pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Svetini**, okr. Celje; v Vitanju**, okr. Konjice; v Lučah**, okr. Gornjigrad; v Brežicah (svinjski sejem).
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop 8korkovsky in sin
v Humpolcu, (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dara tukaj — izgotoviti gosposke olleke. = 107 48-14
Mirnu lahko spiti
Če ste namočili perilo črez noč s (Kalnim »z*k*čkom ..Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom ^chichl" znamka Jeten". da postane bleščeče belo, kajti porini Izvleček ^Ženska hvala" m milo „Scbtchtu belita perilo kakor solnce.
Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega,
Avstri
Mesto

Celje . . . Ormož . . Gradec . . Ljubno . . Maribor . Ptuj . . . Inoraost . Celovec. . Solnograd Dunaj Ljubljana Line Pest
Mesto
50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50
M
a o
a
CD
XX
PH
K
12 11
12 11 12
11 12 12
25
70
03
rs
K v
Celje . . Ormcž . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Celovec.
e in Ogrske.
XS! «
K v
9 10
11 10 10
10 12 11
s=
CD
B
>o as
1-5
K v
M
CD >
O
K
nj IS) B
(H
O
M
K v
o
Sh
K v
25
15
60 80 07
x> o
pa
K v
50
50
10
50
20 50 80
52
o M
O
d as
K v
11
10
12 11 11
10 11 11
50
50
o ^s
a -
®
02
\M
K v
50
70
11
10
11 11 10
11 11
10
50
ctf	CS
P	B
®	s
«	00
K v
50
20
90
M
>N as •-5 00
K v
loterijske številke.
Trst, dne 4. maja 1912:
Line,
17, 9, 27, 20, 72. 17, 54, 69, 65, 30.
Književnost in umetnost.
Zadnja številka „Slov. Ilustr. Tednika"
priobčuje slike: „Kako matere raznih narodov pestujejo svoje otroke" (9 slik); dalje 4 slike e razstave ilustracij Sienkiewičevih romanov"; 2 sliki s pogreba ponesrečene Mici Keršičeve v Šiški; Dr. Mencinger; bambardiranje Dardanel; 2 sliki z umetniške razstave v Trstu; kako vzdi-gujejo potopljene ladje; godba N. D. O. v Trstu, ki je 1. maja prvikrat javno igrala pri obhodu po mestu; z glavami skupaj zraščena dvojčka itd.
»Slovenski Ilustrovani Tednik" se je tako spopolnil in razširil, da smo lahko ponosni, da imamo Slovenci, čeprav smo majhen narod, takšen list. Priobčil je že toliko slik in primernega čtiva n. pr. o „Glasbeni Matici", o ameriških Slovencih, o slov. pisateljih Cankarju, Finžgarju, Turnerju, Funteku itd., da mu pač nikdo ne more odrekati velikega narodno-kulturnega pomena. Priobčuje pa tudi slike o akt-uelnih dogodkih, da je za vsakogar zanimiv. Naročite si „Slovenski Ilustrovani Tednik" in razširjajte ga; četrtletno stane le 3 krone.
Čevlje
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cene zmerne.
Postrežba točna
7 21-19
Iriumf-štedilniki
C<2
en!

MS
beS
i o
e?

S.
triumi-tuornice družba z o. z. IDelš, Zgornje flustrijsko.
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih
50	del!	51-18
Na debelo! Na drobno!
1
M. RAVTAR
^ Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-3
m
as
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, pnljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 E; 7 E; belega, finega 10 E, najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor vzame 5 kg. 9	dobi franko.	28-19
Zgotovljene postelje
Ie gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E ; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke E 13"—, E 14-70, E 1780 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok E 4*50, E 5'20, E 5-70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, E 12 80, E 1480. Razpošiljanje pe povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko
Bogato ilustrirani ceniki zastoij in f;aui;.
H——-.«fKI
__MMM«
MMHHH^^^HHHBVVMMBla SMKtt
u
I
m
Zdravilišče z vodo in elektriko po si- .. vrn s Df\ri stemu prof. Winternitza in po Kneippovem V Ill\Alr lili last sl< in kralj. pov. trga KRAPINE. ss Odprto od I. aprila do I. decembra.
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidro-patov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Winternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Woris-hofenu. Oskrba poceni, stanovanj dovolj; glede teh se treba obrniti na kopali&čno upravo. 314 15-3
m
33
Botrčhi in botrce!
Za sv. birmo priporočam najlepša darila kakor:
ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilanti in drugimi kamni. Yse po najnižjih cenah.	68 sns
Za ženine in nevestine poročr ,?lat?prstane !ei: ženitr
vanjska darila po najnižjih cenah.
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
svoji k svojim • R. Salmič, Celje, Narodni dom
ZVEZNA TISKARNA V CELJU. K-'.'.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na poljn moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
Lastna knjigoveznica.
TS 0<
o a> S? t»r
2. % a
er —
fu
•i
C	s=
—.	cv
rr	0
P	a
-a
f	o
tc	'
K
<M>	-I
EV?

.
mm
Nič več beganja kadilcev cigaret
OTTOMAN
Mer so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
335 52-2
P Veletrgovina s papirjem
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih
skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.	Na drobno.
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
26 52-19
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2.
Najnovejša iznajdba!
zamore se lahko in naglo pogasiti le s
lfelik požar
Smekalovimi brizgalnicami
z 4 ©% delavska sile pomanjša ni m ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov.	276 26-6
Odplačevanje na obroke	129 odlikovanj
\\
W W >4;C V,' r, v- y v- v v'v/'	> .'< .^.>S>< >\r<A1 v' W V v' VA' W Vv' V>' V v' V C Vvy V>M
1 Rastlinska destil	laclja „RADECKI" i
Ivan Cater y Celju
vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241	in žganja..	42-9
Špeeijalitete: „Radeckl" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene.
-s >\-\ ,\f< >w>\fv	**	^ A
V* V v'	v>'v' v>'v' W v>\<	v>* v'
C XXXXXXXXXXXXXXXXXXX1
riooei
Varstvena znamka ,,Sidro"
Liniment-Capsici comp.,
11
29-19
nadomestilo za
sidro - pain - expeller
je kot najizvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za t t Iran je (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano; za ceno 80 v., K 1*40 in 2 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri naknpn tega povsod priljnblj enega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko nSidro'1! ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek.
r ™ Dr. Mterja lekarna pri .Zlatem leyn'
TJ v Pragi, Elizabetina cesta št. 5 (nova) XXXXXXXX>!>0<X}0<XXXX>
je
najboljša
za gnojnico, ki izvrstno dela in je poceni ter brez pogreška. Nad 15.000 sesalk je v obratu in nihče se ne pritožuje in ne zabavlja. Take sesalke kupite le pri tvrdki
Jože Klement
tovarna kmetijskih strojev Hrobec n. L. (Češko.) 137 52-12
ANTON KOCUVAN
Ring štev. 2 CELJE ^ Ring štev. 2
Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predti kovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
Za mnogobrojni obisk prosi
I Ant. Kocuvan, trgovec, Celje.
1 H
C m
C
M
C ■
C
H
C
H
le
H
[C
M
C ■
C ■
C
M
C m C
N
le §
m
C m C

,Titania6
brzoparilniki za živinsko krmo
iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabna. — Največja špecijalna tovarna za brzo-
parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post.
var. napravo za kuhanje žganja. ,Titanla" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti
in natančnosti posnemanja neprekosljivi. Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji
v priznano najboljši kakovosti.
„Titania-Werke", Wels 173 w *"*•>
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Mariengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se iščejo.


5J
SH S 5]
51 ?
jn 5n 51 S 51 51 51 51 51 51
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
91 18-15
ttom
Nič več beganja kadilcev cigaret
Ker so glasom razsodbe upravnega sodisči na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
laaHMBaafc: lil—MM muumiki.....n n..... — i '	■ —— ■ hm i. i masam i
Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. 92 51-17 Telefon štev. 48.	Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
w regEstrovana kreditna in stavbena zadruga vW z o vase jen o zavezo v Gaber j m pri Geljea
Lastni dom
iril pet od sto <S°fo)
Pisarju® je * Celju, »prejem® Pi** forasnilese vioge od Rotovška ulica št. iS. vsakega, je zadruge
Uraduje se vsak dan in jih obrestuje po	__
nfkov* od"'®'—"TsT^ure Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi
© © © dopoldne. © © <9 se olsresfosrasij© premehak*. — Rentni da^ek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
Popisi.
Rečica. Slavno uredništvo! Oprostite, da se drznem tudi iaz oglasiti v Vašem cenj. listu o razdelitvi podpor po suši prizadetim ubogim, o kateri je prinesel Vaš cenj. Ust pred nedavnim časom tudi napad na gospoda komisarja iz Mozirja. Resnici na ljubo bodi pribito naslednje: Da se je pri nas delila podpora tako krivično, tega ni zakrivil omenjeni g. komisar, marveč nekateri klerikalni stebri, ki tako radi bijejo v tem smislu na svoje prsi. — Kako pa se je delila podpora, kako naj bi jo bili vendar omenjeni možje — zaupni možje zakrivili? Evo vam! Podpora je bila po prizadevanju »zaupnih mož« naklonjena njihovim »prijateljem«, ki so po večini že vsi vnaprej vedeli, po koliko da dobe, in to večinoma oni, ki so podpore najmanj potrebni, taki, ki imajo celo denar na posojilih. Oni pa, ki so podpore resnično potrebni, izmed kterih imajo nekateri kopico lačnih otrok, nekatere pa še celo — poleg tega — tlači bolezen, taki pa so dobili, čujte — nič, ali vsaj manj nego bogatinci! Da je bila takšna razdelitev vnebovpijoče krivična, ni potrebno še posebe opvdarjati, zadošča naj dejstvo, da je gosp. komisar tudi sam uvidel in v marsikaterih slučajih celo sam po svojem razsodku krivico vsaj deloma popravil; in nanj tedaj vale krivci vso krivdo! Vas-li ni prav nič sram, gospodje (?) »zaupni možje«, da je bila vaša razsodba in da je bilo vaše postopanje takšno, da morajo oni bogati »reveži« vračati podporo?! Razvidno je iz tega, kako je »poznal« odbor razmere. Baje nekateri odborniki niti za razdelitev niso vedeli! Priporočal je torej take — povdarjam še enkrat —, ki niso potrebni, ki se niti najmanj niso nadejali, dočim od najbolj potrebnih še priimkov ne vedo, dasi so v njihovi neposredni bližini. — Je-li potem res kriv g. komisar ali orožništvo?! Gospodje »zaupniki«! Potrkajte na svoje prsi in pra-šajte v prihodnje take, ki »tudi« poznamo rečiške razmere, da ne bodo obsipani z darili vaši »prijatelji«. ter da se ne pripeti še kedaj tako, kot se je ob času delitve krme, kjer imajo »klerikalni« reveži še zdaj v svislih spravljeno ono že gotovo plesnjivo krmo. dočim so morali nekateri celo strehe razkrivati in s tisto slamo krmiti živino, da jim ni pokre-pala! Ste razumeli?! Ako pa se čutite užaljeriko, pa sem vam dopisnik z dokazi pred gosposko na razpolago.
Št. Jur ob Tab&ru. Zadnji dopis od tukaj je prizadeta precej razsrdil. Izgovarjata se nekaj na pošto, ki je pa seveda ne zadene niti n .jmanjša krivda. Pošte ne briga prav nič, če tajnik Lukman, ozir. g. Lesjak, — župan le po imenu — ne pride vsak dan po dopise za občino. Kaj pa je od Bučaka naprej s cesto, ki je v tako grozno slabem stanju, da se samemu vragu ,,gravža" V Občinske doklade nam zvišujete, ne napravite pa niti najpotrebnejših reči. Dežela bi prispevala polovico stroškov k cesti, a sedaj seveda ne da niti knofa, ker naši Terglavi, Piški. Korošci itd. delajo v dež. zboru neumno obštrukcijo. Rojaki Šentjurčani glejte, naši kler. dež. poslanci so sokrivi, da moramo voziti po cesti, na kateri se nam kolesa pogrezujejo do osij. Treba bo drugič dobro premisliti, koga bomo volili v deželni zbor in občinski odbor.
Haznt aoifosii.
slovenskega gibanja, razvoj slovenskega javnega življenja v letu 1848., debo Bachovega absolutizma, čas ustavnih bojev ter nas popelje do najnovejše dobe v našem političnem življenju. Vse je povedano kratko in jedrnato.
Sherlock Holmesove Detektivske povesti. I. del. Doživljaji. Spisal Sir Artliur Conan Doyle. Iz angleščine prevel I. M. Založila Ig. pl. Kleinmayr če Fed. Bamberg. Junak teh detektivskih povesti, ki jim v vsej svetovni literaturi ni primere, je londonski zasebni detektiv Sherlock Holmes. V njegovih zanimivih doživljajih doseza njegov čudoviti detektivski bistroum najpresenetljivejše uspehe. Velika popularnost Sherlock Holmesa je rodila celo vrsto gledališčnih predstav njegovih del, ki pa so le slab posnetek, večkrat samo senca ženialnega detektiva. Pristnega Sherlock Holmesa, njegove divne čine, ki jih vprizarja kot detektiv, moremo opazovati samo v Sherlock Holmesovih detektivskih povestih Conan Doyleja. Pričujoči zvezek, katerega jezik je gladek in čist, moremo priporočati svojim čita-teljem kot mikavno čtivo.
Upravništvo ^Napredne Misli" prosi vse, ki so prejeli 1. štev. na ogled ali ki si žele, da jim rNapredno Misel" pošiljamo, naj se do 10. maja priglase kot naročniki, oziroma naj pošljejo naročnino, da vemo za stalno določiti število natisov. Priglasila in eveut. reklamacije naj^ se naslovijo na Upravništvo „Napredne Misli" v Krškem.	__
DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 12 STRANI.
Hiša s trgovino
celjski okr. se pod ugodnimi plač. pogoji proda.
Trobiš, gostilničar, Celje. 369 1
Nečloveške žeisske. V Križevcu pri Zvor-nikn v Bosni je pred kratkim zbolel 691etni Ho-dijič in obležal v postelji. Pred par dnevi sta žena in hčerka zapnstili hišo v nadi, da bo Ho-dilič v njijn odsotnosti umrl. Tri dni pozneje je slišala neka ženska, ki je stanovala blizu Hodijiča, močno hropenje. Sosedje so takoj udrli in našli Hodijiča že mrtvega na tleh. Umrl je od lakote.
Morilec očeta — zaradi dedščine. Iz Ro-vinja v Istri poročajo, da je posestnikov sin Ivan Božič napadel s svojim bratrancem Antonom iz zasede svojega očeta. Oddala sta na moža več strelov in ga težko ranila. Izvršila sta napad zato, da bi prišel Božič ml. do dedščine po očetu. Očeta so smrtno ranjenega odpeljali v bolnišnico, oba napadalca pa so aretirali.
Panamski prekop bodo otvorili na slovesen način 1. 1915.
Duhovnik — morilee. V mestu Reggio di Calabria v Italiji se je vršila te dni obravnava proti duhovniku Nasn, ki je svojemu predstojniku dekanu Albane.su vlil v mašno vino strup. Ko je dekan pri maši pil vino, se je zgrudil pred altarjem in umrl v par minutah. Cerkovnik je nato iz samega strahu, da ne bi njega obdolžili umora, izpil še ostalo vino in tudi umrl. Toda zločin je kljub temu prišel na dan. Kaplan Naso je dolžil umora eerkovnika, toda natančna preiskava je dognala, da ni morilec nihče drugi, kakor Naso sam. Sodišče je morilca obsodilo na trideset let prisilne ječe. Navzoče občinstvo je bilo tako razburjeno, da je morilca po končani razpravi hotelo linčati.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dramlje: V Vašem dopisu ni prav za prav nič novega. Na vsako Ogrizekovo oslarijo v »Slov. Gosp.« pa se ne splača odgovarjati. In pri vsem, saj vidite, kako silno nam primanjkuje prostora. — Rečica ob S.: Ali naj Vašo izjavo o J. popravku prijavimo z Vašim podpisom? Sicer nima pomena! — F. B., Prihova: Puška že prodana. — I. K., Kameno: Vam velja glede puške isto! — Novaštifta: Oprostite, zaradi prostora smo morali krajšati. — Laški okraj: Istotako! — Loka pri Z. m.: Taki dopisi so brez pomena, ker se ž njimi nič ne doseže. Kaj drugo, pa kratko, kratko. — Gornjlgrad: Danes nemogoče! Pride! — Kapele: Za danes žal prepozno. Prosimo pa na vsak način pojasnila, proti komu sta dopisa naperjena. Na slepo ne moremo ničesar objavljati. — Vitanje: Danes nemogoče!
Ponovno pozivamo gg. dopisnike, naj bodo kratki, ker nam silno primanjkuje prostora.
Trgovina
mešana v celjski okolici se odda v najem. Marinšek, Celje, Kovaška nI. 9. 368 1
STANOVANJE
z dvemi sobami, kuhinjo in drugimi pritiklinami se odda s 1. junijem na Dolgem polju št. 1.
Kompanjon ;
za dobro vpeljano in edino trgovino z mešanim blagom poleg cerkve in šole se sprejme takoj. 'Potrebno je 3—4000 K, ki se zemljiško zavarujejo. Ponudbe pod »Takoj 1912« Maribor, poste restante.
Osle na prodaj. "»
Ponujamo Vam v cenj. nabavo najboljše naravne belgijske osle aH brusne kamne; 1 Komad 60 vin. franko povsod; za večja naročila in za gg. trgovce znaten popust. Zinauer&Co., Sv. Jakob v Slov. goi.
Vabilo
na
Poročim samostojno Slovenko
ki mi nujno posodi ali žirira nekako tisoč kron, da se usposobim za ugledno in — pozneje — vodilno mesto, že zagotovljeno z novim letom in izbrano po dogovoru z njo. Nudim varščino in življenjsko polico za 10.000 kron, sprejmem pa pomoč samo, ako mi bo dotična simpatična. Sem 26 let star, soliden, zdrav, resnoben in baje »fejst fant«. Tudi brezimne ponudbe pod »Industrija ali denarništvo* do 15. maja upravništvu »Narodnega Lista« v Celju.
redni občni zbor
POSOJILNICE V PIŠECAH,
ki se vrši 19. maja ob 9. uri dopoldne v lastni hiši s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva;
2.	odobrenje računskega zaključka za leto 1911;
3.	volitev načelstva in nadzorstva;
4.	Slučajnosti.
Za slučaj, če bi ne bilo ob določeni uri zastopanih zadostno število deležev, se bode eno uro pozneje vršil občni zbor pri vsakem številu udov. 363 1	Odbor.

mggaisgB^
češka delniška zavarovalna dftižba
zavaruje proti nezgodam odrasle in otroke (proti ali brez povratka premij), dalje goji vsa moderna zavarovanja kakor jamstvena zavarovanja vseh vrst, zavarovanja proSi vlomu, tatvini, oropanju, zavarovanja proti nezgodam na po---tovanju po Evropi in celem svetu itd. :—
Glavni zastop za Sp. Štajersko v Mariboru, Sodnijska ulica 17,
daje vsa pojasnila brezplačno.	366 3"1
Krajevni zastop v Celju, Dolgopolje št. 1, prvo nadstropje.
Književnost in umetnost.
Knjižnica mariborskega Sokola. V. snopič te zbirke, poljudno poučnih spisov, obsega razpravo Pavla Poljan ca: „Črtice iz slovenskega političnega dela in boja." To knjižico, ki velja s pošto samo 80 vin., pozdravljamo s posebnim veseljem in prav želeti je, da bi se razširila zlasti med sokolsko mladino. Tu lepo opisuje postanek
Sherlock Holmesovih
SS I. zvezek
K 1*80
detektivskih povesti
(Spisal Conan Doyle)
I. ziezek
K 1*80
Vsebina: Škandal na Češkem. Liga rdečelascev. Slučaj istovetnosti. -tPI W Skrivnostni dogodek v Boscombe Valley. Petero pomarančnih peček. Mož "11
i z zavito ustnico. =========
Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri	367 4-1
Ig. pl. Kleinmayrju & Fed. Bambergu y Ljubljani.
Sila
I S
^Boleči^alajšati^
vnetje in onesnaženje rane za-braniti mogoče je le z antiseptično učinkujočim sredstvom.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje začeljenje. ■T Razpošilja •• vsak dan. *"P|
1 puSioa 70 vin. Proti predplaftllu K 316 se pošljejo 4 pužice, za 7 K p& deset pnSic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije
Pozor na ime izdelka, Izdalo* atelja, oeno in varstveno znamko. Pristno je po 70 v.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. ln kr. diorni dobavitelj
lekarna „Pri Črnem orlu"
Praga, Vala strani, vogal Mve ulice St. 230. V Celju v lekarnah M. Rauscher, Ot« Schwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske.
Službo Išče n
mlad oženjen mož, pri kakem večjem podjetju, bodisi pri žagi za nadzornika ali pri delavcih v gozdih ali za placmeistra ali za šafarja in oskrbnika. Lahko položi kavcijo, kakoršnakoli se zahteva. Vpraša se v upravništvu »Nar. Lista«.
Na prodaj je posestvo l
zelo lepo in dobičkanosio; lahko se redi 10—13 glav govedi težke žvine; zelo veliko rodovitnega sadnega drevja; za čez 2000 K lesa za posekati brez škode; četrt ure od hiše rtov za domačo rabo postavljen mlin. Cena s premičnino vred 17.000 K, brez premičnine 15.500 K. Naslov v upravništvu »Nax. Lista«.
Gostilna na prodaj
15 minut od Celja, ob državni cesti. Več se izve v uredništvu »Nar. Lista«.	355 1
Išče se viničar
za blizu Celja, ki bi obenem izvrševal gostilniško obrt v viničariji. Izve se v upravništvu »Nar. Lista«. 354 3-1
lesarski pomočniki
se iščejo. Kdor želi v službo stopiti, naj se oglasi pri meni ali pri g. Kari Prazniku na Gomilskem. Brane Verdel, tesarski mojster, Galicijas, p. Žalet,.
Avstro-Amerikana, Trst
6 dni
zabavne vožnje
čez Jadransko in Sredozemsko morje čisto zastonj (Kotor-Dalmacija, Patras-Grško, Pa-lermo-Sicilija, Alžir-Sev. Afrika) in 7 dni iz Evrope v Njju-Jork:
z novim krasnim parnikom ,.Cesar Franc Jožef I. Prvi odhod iz Trsta 25. maja 1912.
Iste cene za celo vožnjo kakor sicer ■a prevoz v Nju Jork.
Za potovanja po Sredozemskem morju z velikimi oceanskimi parniki posebne cene. Pojamnila dajejo: ravnateljstvo v Trstu, Via Melin Piccolo št. 2 ter Kari Hoffmanna nasl. Maribor.
<y> ^ (vT «■;•)H-«vr;tw>^	A
Išče se
Letna plača 4.000 K. Natančni pogoji pri županstvu občine Buzet (Istra).	358 1
Na stanovanje in brano
se sprejme takoj gospodična, učenka ali dijak. Izve se v našem uredništvu.	356 l
Učenka
357 2-1
za trgovino mešanega blaga, iz boljše hiše, slovenščine in nemščine zmožna, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj. Naslov pove uredništvo »Nar. Lista«.
Dobro idoča
trgovina
z mešanim blagom se da v najem.
Zraven stanovanje. Kje, pove upravništvo „Narodnega Lista".	320 3—3
Mala vila i
v Gaberjih št. 130, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico in malim vrtom se tako] odda. Cena 50 K mesečno. Ponudbe sprejme uredništvo lista.
Irgouska hiša
za otroške vozove, otroške postelje, športne vozove, reformne stole, železno pohištvo, medeninsko pohištvo, posteljne vstavke in blazine, po izvirnih tovarniških cenah. Angl. vozovi od K 22'— višje, princes-vozovi od K 36"—, obojni vozovi z gumijem od K 57"—, mrežne postelje od K 20" športni vozovi za ležati s streho od K 20"—, medeninske postelje od K 90 — višje. Špecijaliteta: brenabor-vozovi. Najboljše na svetu v vseh cenah. — NajveCja izbira! — Najnižje cene!	259 10-8
L. Gerlach, Gradec, Joanneumring št. 7.
Mala vila
v Savodni pri Celju
z 2 sobami, kuhinjo, shrambo in z vrtom
se odda v najem. Praša se pri: V. Kukovcu na Lavi št. 22.
naprodaj v Čretu št. 10.
Je '/4 ure od Celja, blizu cinkarne. Hiša ima devet sob. Zraven hiše je lep vrt z ograjo. Voda je tudi zraven hiše. Travniki merijo 3 orale. Na posestvu se redita dva težka goveda. Tudi so blizu hiše tri njive, ki merijo en oral. Zraven je gozd, ki meri 5 oralov in je v njem lep les. Svinjaki so posebej in imajo 6 hlevov. Kleti so tudi in 7 drvarnic. Hiša nese na leto 800 kron. Posestvo bi bilo posebno za kakega penzijonista ali gospoda. Je poleg občinske ceste. Cena 17.000 kron. Poizve se pri
Francu Štor v Osenci št. 2, p. Štore.
292 3-3
Ivan Berna
CelJ e. Gosposka ulica St 6 in GraSka cesta St. 15 =
priporoča
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 96 naročila proti povzetju. 14-5
Zadruga trgovcev za sodni okraj Laško naznanja, da je nje prezaslužni predsednik, gospod
Karol Herman
trgovec, tovarnar, hišni posestnik itd. v Laškem trgu
dne 4. maja 1912 nenadoma prominul.
Čast njegovemu spominu!	m
VaraždtasHe toplice
!Vcpl«w zdravilišče OtrVašKo)
t ♦
Železniška, poštna, telefonski in brzojavna postaja. — Novi zdra-viliščni hotel z električno razsvetljavo. — Staroslavni radioaktivni žvepleni vrelec + 58° C priporočljivo pri protinu, skrnini, ischias itd. — Pitno zdravljenje pri trdovratnih bolečinah v vratu, goltancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih. I Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solčne kopeli. — Celo leto odprte. — Novi ► hoteli. — Moderni komfort. — Vojaška godba. — Krasna okolica — Prospekti zastonj pri i »	kopališčnem ravnateljstvu.	287 -2	%
Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K	Hranilne Vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka, lfloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. ; i Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki 1 0 svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 32 26-11
Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo ' v lastni hiši „Mni dom" v Celju.	
; Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K	
m za splave, za ladje in za
■ stavbena podjetja izdelaje	J J
■■ ® ^ B najmočneje in po ceni	<►
Fl. Kučanda, vrvar, Št. Jur ob juž. žel.	;;
(Filijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku.)	;;
. Kupim vedno in plaCam najdražje^ leneno^povesmo,	J|
$ 215 « konjsko žimo in svinjske šetine. 42-11	o . ............................♦♦♦♦♦♦♦
Največja iznajdba nove
ilnlko Je Ž0Pna ura »Concurrenz" s pravim UUUC švicarskim kolesjem, 30 nr idoča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10"50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pešijem gratis in franko ilnstr. katalog ur, zlata, srebra, nrnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstr.)
315 12 2
Skupna služba
obč. tajnika in obč. sluge
v Jurkloštru "
se odda. Dotične prošnje je vlagati do 15. maja 1912 pod naslovom: Jože Kajtna, župan, fara Sv. Miklavž pri Laškem.	330 2-2
rudninske vode.
Preblavske
Staroslavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
Preblavska
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
livadni vrelec
ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi iu je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.	275 13-6
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, po vseh; lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljalnici
Preblau, Koroško.
V
Pozor, botri in botri!
Štefan StraftK
KolajHa »lica 3 "(jjjjc KoVaJKa »lica 3
priporoča za birmo svojo bogato zalogo čevljev, bele, lakaste in fine črne za otroke kakor tudi vsake
vrste za gospode in dame po najnižjih cenah.
133 2-2
za ženske in snkno za moške obleke tadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju.
Vzorei na zahtevo poštnine prosto.
Popolno pokončanje podgan!
se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba —— paziti! Pol kg za 2 K pošlje ——
J. Neuwirtti, vrtnar
v Ustju n.O. (Češko).
Prepričajte se in pri aaročilih se sklicujte na ta inserat.	164 26-12
Lepa meblovana soba
se odda takoj v Celju, Dolgopolje 1, (pritličje.)
!!! 500 kron!!! ~
Vam plačam, če Vaših kurjih očes, bradavic in rože-nice moj uničevalec koreninic »Ria-mazilo« tekom 3 dni brez bolečin ne odstrani. Cena 1 lončička z garancijskim pismom vred 1 krono. Kemeny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 341 6-2
Pol ure od Celja nove močne
UTE
za skladišče hmelja, za krmo pripravljene na prodaj, stojijo zraven postaje. — Pismena vprašanja na npravništvo ^Narodnega Lista1', v Celjn.
344 3-2
Več spretnih
mizarskih pomočnikov
sprejme takoj Martin Stojany Teharje p. Štore.



Franc Mahen & brat
v Trnovljah pri Celju
priporočata svoje mehanično mizarstvo in žago. Sprejemata vsa v to stroko spadajoča dela in jih izvršujeta solidno in po cenL
302 5-4

Pozor, hišne gospodinje!
Po ceni kurjava se dobi pri
Franc Karlovšek-u
398 3-3
na Lavi pri Celju
in sicer nove vrste premog: kuhinjski briket (za štedilnike), cele vozove in na drobno. Celi voz na dem postavljen 100 kg 2 K, na drobno 2 K 30 v. Za poskušnjo enkrat 100 kg 1 K.
Dr. Ferdo Lašič
Javlja slavnemu občinstvu, da je
otvoril s 1. majnlkom 1.1.
SSS v Ormožu SSS
v prej dr. Geršakovi hiši
337 3-2
odvetniško pisarno
Sloveči amerikanski iznajdi-telj Edison koče živeti ISO let
in ko so ga vprašali, kako hoče to neverjetno visoko starost doseči, je dejal: „Le s pravilno prehrano".
Brez dvoma je, da največ ljudi vsled slabe, nepravilne prehrane šiloma krajša svoje življenje. Starost Metuzalemovo najdemo le še v pravljicah, in vendar se lahko jako mnogo doseže z rednim načinom življenja, kakor so to dokazali slavni učenjaki, Lahmann, Pristley in Lavoisier. Po temeljnih načelih teh učenjakov se je priredilo živilo Nutrigen. ki v vsakem oziru odgovarja zahtevam smotrene prehrane.
Nutrigen ni nikaka medicina, nobeno dražilno sredstvo, ki učinkuje trenutkoma, ampak živilo idealne sestave, katerega izbornost je dokazana po analizi zaupanja vrednega kemičnega preskuševališča.
Naj se pa tndi vsak sam prepriča o velikih prednostih živila Nutrigen! četudi je združeno z velikimi gmotnimi žrtvami, smo se vendar odločili, vsakomur poslati	336 3-2
čisto zastonj poskušnjo Nutrigena in čisto zastonj poučno knjižico
da vsakdo, tndi najrevnejši, pride v položaj, spoznati to živilo, ki se po vsej pravici imenuje kralj živil, zastonj in brez vsake obveznosti. Ta izvanredna ponudba velja le za kratek čas; v vsakogar interesu je, zahtevati zastonjsko poskušnjo takoj po dopisnici.
Budimpešta, lfll., Elisabethring 16, odd. 192.
Edino pristno ■ to
189 44-12
varstveno znamko
Hosierjeva voda za zobe
najboljša sa zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.
Slihap b pleshar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim!
Viktor Bevč, Celje
90
Graška cesta St. 8.
49-16
Ugodna priliko!
Vsled splošne upeljave električne razsvetljave v žalskem trgu prodam skoraj nov
acetilen - gasometer
za 150 svetilk. 343 2-2
K upravi spada: 400 m pocinkanih cevi od lA do s/* cola, 30 dobro ohranjenih svetilk (medenih svetilk in lustrov), 30 kosov Auerjevih gorivcev, (Olflhlichtbrenner), okoli 150 navadnih gorivcev, popolna rezilna priprava za navitek in 100 kg karbida. Naprava je vsak čas na ogled ter zelo pripravna za hotele, večje vile ali za cestno razsvetljavo v večjem kraju. Vpraša se pri gosp. Kari Janiču v Žalcu.
11 najstarejši
narodni manufakturni trgovini se vsled smrti gospoda
Karola Vanič v Celju
99
Narodni dom"
prodaja
vsakovrstno blago, kakor: moško in žensko SUkno, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. po zelo znižani cenil
Velika množina različnih ostankov pod
lastno cenol
toageeeffgetaeooooeeooeeeeigeaaeaae aa eae^e^qe>qeK8>qM8WMi>e>qeieeq>ea c^ecteeeeoegeeea^
Ivan Rebek,
Stavbeni in umetni Ključavničar, vodovodni instalater (Poljska m. t«>
so priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter sa vsa konstrukcijska dola. Štedilnike, vseta vrst vodovode, vodnjake, kopalliča. izdelujem močne premoslne teblnice (Brficken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln nteže.
Celje.
Vse po dnevnik cenah.
105 48-15
Celje, i!
• 1
tiniHiniMiri 1

•	I
•	I
c a>	J=
•— e	o
rt -H	3
—	O
co O	e
as =
S >
M «0
M W
•a 2 J*
® S
> ==
0» S
a> .—
co
=	>
■m	e o
55
rt	t. rt
0C	O) ££
c > q=
uj O
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Zaloga vsako-1 semen.
Slovenci! Zavedajte se!
Ivan Ravnikar
Celje
Graška cesta štev. 21.
Na drobno in na debslo. Točna in solidna postrežba.
Trgovina z moko in deželnimi pridelki
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin, W cveb in orehov.
Zaloga rudnin-
tloga skih
voda
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim! v Izbijam	Svoji k svojim!
priporoča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126	v sodčkih in steklenicah.	47-14

avilo!
Da se vsakdo lahko prepriča, da
Z-hrana za perutnino
ki je najbolj priljubljena krepka perutninska hrana perutninarjev za vzrejo in spitanje, povzroči, da nesejo kure
= dvakrat več jajcf =
damo prvo poskušnjo cd 50 do 250 kg za 16 K za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo (sicer K 18"— iz tovarne ven). 5 kg poštni zavoj franko K 2-70.
pilo!
Da se lahko vsakdo prepriča, da
Z ■ krma za svinje
1.	povzroči h i t r o in dobro vzrejo,
2.	nenavadno hitro spitanje in fino meso, pošljemo prvo poskušnjo v množini 50 do 500 kg za K 11'50 za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo.
glavno zastopstvo združenih tovarn za
- močno krmo d. d.
Dunaj II. Praterstr. 15/63.
Prospekt (zlata jama) zastonj.	125
13
glavno zastopstvo združenih tovarn za ——— močno krmo d. d. ——— Dunaj II. Praterstr. 15/63
Prospekt (zlata jama) zastonj in franko.

»i*	i^issis*1
m ;
■■ Južnoštaj erska hranilnica v Celju g

v Narodnem domu.
Q prejem a hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
dopoldne in jih obrestuje po IV* 4 '/8 o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica
sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj,
Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote
v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-15
J"
T\osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 JJ za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavo<
K,
zavodom
in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.