402
Naši dopisi.
Železnike 11. clec. (Vpopravek na dopis v zadnji številki »Novic".) Dvomim, da bi „triumvirat" vedel, kaj se je pisalo v zadnji številki „Novic", še manj me more pa kdo preveriti, da bi bili oni to pisali.*) So pa — ne dela jim časti tako poročilo, veljave jim ne bo pridobilo pred svetom. Neresnica in zasukavanje pravemu možu ni lastno. Res je, da sem se jaz — a v soglasji z gosp. župnikom delam, kar delam — ko me ne bi bili tudi telitniši krščanski nagibi priganjali, uže iz človekoljubja živo zanimival za mučeniški rod. O vsaki priliki govoril sem zoper razvade, kazal na slabe nasledke, ki izvirajo iz ponočnega dela in nereda za dušo in telo. Mnogokrat povzdignil sem glas v društvenih prostorih, ker je bilo več kovačev zbranih , toraj lepa prilika. S prepričavanjem sem jih hotel odvrniti od ukoreninjene razvade. Je mar pa z mojim prizadevanjem društvo osraraoteno, prostori oskrunjeni ? Ni li to čast društvu, ni dokaz, da društvo v resnici blago in prav deluje ? Res je tudi, da sem šel tudi jaz ^ kovači, ko so nesli prošnjo gg. fužinarjem, a ne kot predsednik bralnega društva. In zakaj ? 27. novembra, dva dni pred izročitvijo prošnje, bila sva z gosp. župnikom pri g. J. Globočniku in ga vprašala, ako nimajo fužinarji nič zoper to, da se odpravi ponočno delo in vpelje red. Kovači se niso upali podpisati, predno niso vedeli za voljo svojih gospodov. Zagotovil naji je gosp. Globočnik, da je bila to uže davnej fužinarjev vroča želja, ter rekel, da ni treba nobene prošnje, ker bodo sedaj sami za to skrbeli. A gospodje so bili silno nahujskani po zlobni osebi, češ, da sem jaz kovače podpihoval, naj se vzdignejo zavoljo preslabega zaslužka. V opravičenje — ne pisal ne govoril nisem o tem — obljubil sem mu prošnjo prinesti. Možki besedi gosp. fužinarja sem verjel — nameravana prošnja bi se bila opustila. Zavoljo večje gotovosti in da bi se gospodje na kovače same opirali , se podpisi niso opustili. — Ko so nesli kovači prošnjo, šel sem z njimi, da sem spolnil besedo dano g. fužinarju. Podpisana je od 35 kovačev (mojstrov večidel), toraj 70 delavcev. — Čudne, pa tudi žaljive so besede, naj se le pečam s cerkvenimi zadevami in z bralnim društvom. Logika, logika! Ali sem kedaj svojo dolžnost zanemarjal.*) Ni lepo svojo lepo stran kazati — se hvaliti, to tudi ni moj namen, a zagovarjati se mi je. Ne vem, kako bodo moja dela na tehtnici Božje pravice obstala, pa pokažejo naj mi le enega v celi fari, da sem mu kaj odrekel — le enega, da mu ne bi bil z veseljem skazoval pravice in dolžnosti svojega stanu. Ravno ^gospodom fužinarjem storil sem iz ozira, k čemur me ni vezala dolžnost, uslugo v pretečenem letu, ko niti še kaplan nisem bil. Drugi morali so k izpraševanju, a njih hlapce sem posebej v nedeljo podučeval. Nimajo toraj nikakega vzroka sumničiti o natankem spolnovanji mojih dolžnost. Jaz ne delujem samo kot kapelan, ampak sem pomočnik gosp. župnika. Menijo pa gospodje fužinarji, da je tukajšna duhovščina tako malomarna,  da jej ni nič na tem le-
*) Dopis došel nam je v   nemščini   od   znanega   železniškega gosp. fužinarja.
žeče, kaka je nravnost v duhovniji! Kdo bi pa trdil, da vpliva ponočno delo, ko kujejo možki in ženske — večidel mladost — skupaj dobro na nravnost? — Je res te misli „triumvirat", da je od fužinarjev in delavcev odvisen čas kovanja? Kaj pa volja Njih Veličanstva, c. kr. postava? Ali ni veljavna tudi za Železnike? Kje ste čuvari postave? Čudno je, da nočejo gospodje fužinarji spoznati kovačev za svoje delavce, a spoznajo jih, da vživajo postavno prostost, da imajo prodajalnice za svoje delavce. — Gotovo ni v čast fužinarjem, da trosijo po časopisih slabosti svojih delavcev in rojakov, naj bi jih rajši odpravili. Pa ko bi bilo le resnično, kar se je poročalo. Na večer 1. decembra začeli so kovati ob 9. uri in so nahali ob 4. zjutraj, toraj ne po polurnem delu. Znabiti je vplival na-nje someujski dan, ki je bil v ponedeljek tu — dobili niso potrebnega počitka. Zapustili so kovačnice in šli v stanovanje nekega kovača. Bilo jih je 20. Vnamejo se tam za „Eliashohengeistu, pijača nedolžna, podobna hruševi vodi. Pijača ta prišla je menda iz Kamnegorice sem v navado. Vsak zapil je za zajutrk 6 kr., kruh imeli so seboj. Kupili so potem 1 funt sladkorja, 2 litra špirita, za 10 kr. dišav pri T. Dolencu (Čečku), poštenjaku, možu značajnemu, ob 5. uri zjutraj. Ako se zdi gospodom to „po noči", kaj more revež za to, da je on s svojo polovico ob tem času na nogah, da si služi z malo prodajo borni kruh. Špirit so potem skuhali — naj objavim ves recept — v dveh ponvah in ga zlili res v škaf, v katerem je bilo 6 litrov vode, namesto v dve skledi. Potem so si privezali duše. Zajemali so s kupico, ne s korcem. Korca ne premore ista hiše. *) Ni res, da bi bili vsi tisti, ki so prinesli prošnjo, zraven — bil je le eden. **) Ni res, da so se iz vigonce opotekali, ker so bili v hiši. Toliko v razjasnilo. Sicer pa obžalujem, da so dali inteligentni fužinarji svoje ime za take čenče. A resnico je govoril, če tudi v oči bode           Matej Kljun.
Iz Ljubljane. — Iz deželnega zbora kranjskega.
Iz obširnega dnevnega reda zadnjih sej deželnega zbora, ki ste bile minuli petek dne 11. decembra in pa minuli ponedeljek dne 14. decembra t. 1. omenjamo sledeče: V seji dne 11. poročal je v imenu finančnega odseka g. dr. Vošnjak o podporah i z deželnega zaklada za razširjenje starih in zgradbo novih šol, in privolil je po nespremenjeno sprejetem predlogu finančnega odseka deželni zbor sledečim občinam podpore za zgradbo šol:
1.   Cerknici......300 gold.
2.    Dobrovi......300    n
3.   Hohenegu     .....    200     „
4.   Vasi Trpčane in Kuteževo    100     „
5.   Občini   Štrekljevec      .    .    500    „
6.        „      Griblje   ....    500    „
7.        „      Veliki Gaber .   .   400    „
8.   Božakovo......400    „
9.   Stari Trg......400    „
10.   Dobrniče......400     „
11.   Spodnji Logatec     .   .   .   300    „
12.   Trzin.......300    „
13.   Jesenice (Gorenjsko) .    .   300     „
14.   Sv. Ana pri Tržiču    .    .   300     „
15.   Petrova vas.....200    „
16.   Smlednik   ......    200    „
17.   Črni Vrh pri Idriji     .    .    200     „
18.   Dobliče......200    „
19.   Kropa.......200     „
*) Došli dopis je nemški razum malih besedi, in s tem je izraz ^Schbpfer" (šefla), v slovenski prevod sprejeli smo pravilni  izraz  „korc".
**) Tega dopis ni trdil.                                         Vred,
403
20.   Zgornje Pirniče      ...    100 gold.
21.   Prežganje      .....100     „
22.   Doljni Seniou     ....    100     „
Skupaj    . 6000 gold.
Vae te podpore nakazane so na leto 1886. in se bodo dotičnim občinam podpore tedaj izplačale, kedar bo to odločil deželni odbor reševaje dotične prošnje.
Dalje poročal je gosp. dr. Poklukar v imenu gospodarskega odseka o prošnji posestnikov z Brezja, Podolnice itd. o uvrstenji občinske ceste z Dobrove do Horjula med okrajne ceste. Ta prošnja odstopila se je s priporočilom deželnemu odboru, da o nji pozvedujein predloge stavi; dalje pa je poročal ta poročevalec o inarg. št. 13, 14, 15 in 16. §. 3 A letnega poročila za-devajočih del osuševanje ljubljanskega močvirja. Iz tega poročila je razvidno, ua se je volil nov močvirski odbor, da se je ta pečal tudi z onimi sklepi, katere je glede te stvari sprejel vlanski deželni zbor.
Deželni odbor pa še ni predložil načrta nove močvirske postave, v katerem bi bila popravljena priloga omenjene postave zadevajoča ozemlje močvirja, pa tudi ne onih prememb, katero je naročil lanski deželni zbor. Poročevalec omenja, koliko škodo so prizadejale zopet letos puvodnji na močvirji, kolika je tedaj škoda, ,ako se delo osuševanja še dalje odloži za eno leto, kar bi se zgodila, ako se uže letos dokonečno ne reši vsaj vprašanje pravega močvirskega ozemlja, katero bi potem imelo dokladati k stroškom usuševanja.
Poročevalec je tedaj v imenu gospodarskega odseka predlagal, in je pritrdil tudi deželni zbor tem predlogam, ki se glase:
1.   Poročilo deželnega odbora marg. št. 13, 14, 15, 16 s 3 A jemlje se na z. anje;
2.   deželnemu odboru se naroči nov načrt močvirske postave v smislu vlanskega sklepa deželnega zbora še v tem zasedanji predložiti deželnemu zboru;
3.   deželni odbor naj še nadaljuje prizadevanje, da se vpeljejo močvirski podružni odbori;
4.   deželni odbor naj dela z vso močjo na to, da se deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predloži načrt postave o pokritji stroškov za osuševanje močvirja.
—  (LXX. odborova seja ^Matice Slovenske" bo v
sredo 23. decembra ob 5. uri popoludne v Matični hiši na Kongresnem trgu št. 7.
Dnevni red:
1.   Potrjenje zapisnikov o LXX. odborovi seji.
2.   Naznanila prvosedstva.
3.   Poročilo književnega odseka.
4.   Poročilo gospodarskega odseka.
5.   Poročilo tajnikovo.
6.   Posamezni nasveti.
—  Pri volitvi dolenjskih mest dne 12. t. m. bil je izvoljen gosp. prof. Šuklje s 343 glasovi proti 241, katere je prejel g. grof Margheri, tedaj z večino 102 glasov. Prvi pridobil je memo zadnje volitve 28 glasov, zadnji pa zgubil 69. Kakor se sodi sploh, izvira zguba glasov pri grofu Margheri-ju iz njegovega pogajanja z nasprotno stranko. — Brez ozira na izid volitve same, izreči moramo svojo zadovoljnost, da se je od vseh me-rodajnih strani prizadevalo volilno borbo obdržati v mejah dostojnosti, še bolj pa o tem, da je, ako je Božja volja, enkrat konec te volitve.
— Občni zbor čitalnice ljubljanske je, kakor navadno, tudi letos sv. Štefana dan dopoludne ob 11. uri s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednikov, 2) poročilo tajnikovo, 3) poročjlo blagajuikovo, 4) nasveti posameznih društvenikov, 5) volitev dveh pregle-dovalcev računa, 6) volitev 15 odbornikov.
— O božičnih praznikih deželnega zbora kranjskega čujeino , da gredo želje poslancev na to, da naj se zborovanje očigled velikega števila važnih predlogov, katero je še rešiti, pretrga samo za pet dni od #4. do 29. decembra. Znano je, da še ni rešenih najpomenlji vejših proračunov , da je rešiti dalje volilne predloge, ljubljanski statut, premembo močvirske postave, imenitno vprašanje vrejenja voda v deželi, vladina predloga postav o razdelitvi skupnih zemljišč in pa ono o odločitvi manjih kosov gozda izmed večjih gozdov enega gospodarja. Tudi vprašanje deželnih cest čaka rešitve razun velikega števila manjših gospodarskih vprašanj.
—  Vreme postalo je lepo zimsko, malo snega pokrilo je zemljo, čez katero pihajo mrzle sape z severa in delom z izhoda.    Mraza je poprek krog 10° R.
—  Gospod dr. Rieger, velezaslužni vodja češkega naroda, pa tudi iskren prijatelj Slovencev praznoval je dne 11. t. m. svoj 67. rojstni dan. — Tudi Slovenci mu kličemo: Bog ohrani modrega vodjo Čehov še mnogo let zdravega in krepkega!
— Kraj carska podružnica „Narodnega Doma6, v Ljubljani. Hvaležno smo se že pri priliki spominjali učiteljskega in trgovskega stanu , da se z [marljivim trudom zanimata za pospeševanje našega blagega podjetja. Dolžnost naša je tudi spregovoriti nekoliko o prizadevanji krasnega spola. Žalibog , da Slovenci nimamo toliko narodno probujenega ženstva. kakor ga imajo nekateri drugi slovanski narodi, toda, kar ga imamo, to, rečemo lahko s ponosom, to stoji trdno in zasluži večjo posnemj. Ko smo svoje dni apelirali glede svojega podjetja na narodne Slovenke, naš poziv ni ostal nikakor brezvspešea. Ne le, da so, kakor pouze-mamo iz vrnenih nam razpečanih knjižic, darovale že znatne doneske za zgradbo »Narodnega Doma", ne le da so, kot smo pred kratkim poročali, rodoljubne vrhniške gospe kupile celo knjižico in da pridejo v kratkem za njimi rodoljubne vrhniške gospice, — tudi 17 pover-jenic imamo, ki aktivno in agitatorično delujejo za našo stvar. Čast in hvala tedaj našemu nežnemu spolu za njegovo trudoljubivo in prijazno pospeševanje naše ideje, ki naj bi, čim preje tem bolje, že skoro postala obče-slovenska!