Listek.
191
se je spekel pri tem. Ta učenost njegova je pa tudi jasen dokaz, da so vse njegove dedukcije o slovenskem slovstvu — pisan ništrc. Iz usmiljenja ne imenujemo pisateljevega imena. Saj zaradi tega, kako ,,mit wenig Witz imd viel Behageu" zabavlja ,Jugendbild-nerjem", kakor so n. pr. Suman, Wiesthaler, Šuklje, Zakelj, Rutar, Kragelj, Leveč i. dr. vsak s prstom lehko pokaže nanj.  Škoda črnila in papirja!
,,Kdaj izidejo zopet Drobtinice?" — »Kakor hitro se zopet zadosti gradiva nabere.« S tem upanjem izšel je zadnji — dvajseti — letnik »Drobtinic« med slovenski svet 1. 1869. iz rok zadnjega svojega urednika, preč. gosp. kan. Fr. Košar/a. A mnogi zadržki, največ obilna opravila urednikova, ovirala so nadaljevanje »Drobtinic«. Bilo je to v veliko škodo našemu slovstvu, v škodo našemu narodu. Branje »Drobtinic« je našemu ljudstvu tako ljubljeno, kakor le malokatere druge knjige, pisal je zadnji urednik, in to ni bilo resnično samo pred dvajsetimi leti, ampak je še vedno. »Drobtinice« so še vedno slovenskemu narodu izmed vseh knjig skoro najbolj priljubljene : bere jih staro in mlado, bere jih zlasti učeča se mladina, berejo jih v kmetskih hišah; le škoda, da jih je tako težko dobiti na posodo, še teže pa na prodaj. Odbor »Kat. družbe« za Kranjsko je sklenil dne 13. pr. m., da bode izdajal in nadaljeval »Drobtinice« na mesto »Glasov« in je njihovo uredovanje, kakor dosedaj »Glasov«, izročil dr. Fr. Lampetu v Ljubljani. Ker so nekdanje »Drobtiuice« zlasti zaradi raznovrstnih spisov tako zanimive in priljubljene, zato prosi novi urednik uljudno in ponižno vse prijatelje nekdanjih ,,Drobtinic", te najlepše cvetke Slomškove, da bi pomagali s svojimi spisi nadaljevati dostojno tako koristno delo. ,,Drobtinice" so postavile mnogim možem spomenik, ki jih je otel pozabljivosti, in nam kliče glasno: Slovenci, take može posnemajte! Zivotopisov si žele* v prvi vrsti tudi nove ,,Drobtinice" in poleg teh žele si mičnih pesmic in nedolžnih kratkočasnic, pripovestij in prilik, pa tudi poučnih spisov, zlasti o vzgoji, Naj bi duh pokojnega slovenskega vladike in učenika, duh Slomškov, obudil mnogo prijateljev tudi novim »Drobtinicam«, da bi mogle kmalu razveseliti in poživiti milo našo domovino! Doneski, vprašanja in nasveti naj se blagovoljno pošljejo za letošnji tečaj imenovanemu uredniku vsaj  do konca aprila.
Ruska književnost. Pod uredništvom P. A. Efremova začno v kratkem v zalogi V. V. Komarova v Peterburgu zbrana dela Puškinova pod naslovom: »Polnoe sobranie so-činenij A. S. Puškina«. Obsezala bodo sedem zvezkov po 3 rublje. — V Parizu je prišla na svetlo francoska zgodovina ruske literature L. Sichlerja pod imenom: »Histoire de la letterature russe depuis les origines jusqu' a nos jours.« Založnik je Dupret, cena 3 franke 50 cent. —- Paul Viskovatov, profesor ruske literature v Derptu je spisal za Meverjev naučni slovnik (III. izdaje) obširen članek o ruski književnosti. To delo je prišlo sedaj tudi v posebnem natisku že drugič na svetlo pri Karovu v Derptu z naslovom: Paul v. Wiskowatow, »Geschichte der russischen Literatur in gedrangter Uebersicht. Ein Leitfaden nebst bibliographischen Notizen mit besonderer Beriicksichtigung der neueren Literatur.« 48 str. cena I marka 20. Delo nam podaja glavne stvari. Le škoda, da pisatelj knjige ni razširil nekoliko in dodal najnovejših del in pisateljev. — Dr. P. J. Pašino napisal je knjigo »Po Indii« (Peterburg 1880), v kateri opisuje, kako je potoval preoblečen kot mo-hamedan po Indiji in kako se mu je posrečilo priti v kraje, kamor doslej še ni bil prodrl noben Evropec. — »Polnoe sobranie sočinenij J. S, Aksakova. III. zvezek. Moskva 1880. Ta knjiga zbranih Aksakovih del obseza njegove razprave o poljskem in o židovskem vprašanji. To delo kaže, da pisatelj ni bil tak neprijatelj Poljakom, kakor ga opisujejo njegovi nasprotniki. Zoper zidove se pa izraža, ker po njegovem mnenji ne more trpeli sedanja civilizacija nadvladanja njihovega posebno v denarnih stvareh.