U /C| Poštniua plačana ? gotostnl IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ••ni številki Din 1*50. 'c„ TRGOVSKI Li. . Časopis za trgovino, industrijo Irt obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.9.T3. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta' 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 24. februarja 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 23. Regulativne hranilnice v Sloveniji. 1. Splošno. Predno preidemo k podrobnostim, je potrebno ugotoviti, da se regulativne hranilnice v naši Jugoslovanski državi nahajajo edinole v Sloveniji in Dalmaciji. Regulativne hranilnice treba je strogo ločiti od hranilnic in posojilnic , ki so ustanovljene kot kreditne zadruge z opravilnimi deleži po načinu Schultze-Delitsch ali Reiffei-Ben, in pa od »stedionic« po Hrvatski, ki so ustanovljene kot delniške družbe. Regulativne hranilnice so specifično avstrijska institucija, vsled česar jih ni na ozemlju, ki spadajo pod madžarsko oziroma hrvatsko krono, istotako jih ni v Bosni in Hercegovini. Po svoji fundaciji, to je jamstvo občine se jim najbolj približujejo takozva-ne komunalne Gradske štedionice« v Hrvatski in Bosni, (Mestna v Karlovcu, v Zagrebu in Subotici), ki se od »regulativnih razlikujejo zlasti po obsežnejšem, bančnemu poslovanju sličnem delokrogu. Razlikujemo tri vrste regulativnih hranilnic: društvene, občinske (mestne)^ in okrajne. Najstarejše so društvene hranilnice. Zbralo se je nekaj mož, ki so sestavili pravila, jih predložili vladi v odobrenje in založili varstveni zaklad v varnost vlog. Tako se je kot prva ustanovila »Erste osterreichische Sparkasse« na Dunaju dne 4. aprila 1819 z varstvenim zakladom gld. 8.000.—. Takoj prihodnje leto 1820, ustanovila se je kot prva na jugoslovanskem ozemlju Kranjska hranilnica* v Ljubljani. Hranilništvo se je začelo bujno razvijati, denarji v hranilnicah so se kupičili, ih zato je morala država skrbeti za boljšo varnost vlog, morala je ščititi vlagatelje, saj so bili ti njeni državljani. V to svrho je bilo potrebno prirediti enotna pravila, po katerih se smejo snovati hranilnice. Izšel je z dvomim dekretom od 2. septembra 1844 takozvani hranilnični pravilnik (Sparkassen-Rogulativ), po katerem se hranilnice v Sloveniji in Dalmaciji tudi zovejo regulativne hranilnice. Ta pravilnik je v zvezi s pravilnikom iz 1. 1892 poleg nekaterih sprememb še danes za vse hranilnice veljaven zakon. Od drugih denarnih zavodov se razlikujejo regulativne hranilnice bistveno in sicer v tem, da nimajo ne deležev, ne delniške glavnice in niso usmerjene kot kapitalistične organizacije na dobiček, temveč so mišljene 'kot dobrodelni hi obče koristni, javnopravTii zavodi. Njihov namen je: dati manj premožnim slojem priliko za varno shrambo in ugodno obresto-vanje ter pomnožitev prihrankov, s tem pa vzbujati pri revnejših slojih veselje do dela in do štedljivosti. Zato določa regulativ, da se mora presežek čez potrebni rezervni zaklad porabiti za dobrodelne in občeko-ristne krajevne s vrh e in da je pri določitvi tega porabljanja upoštevati v prvi vrsti interese neimovitih strank zavoda. Ta prvotni namen pa je tekom časa stopil v ozadje, kajti tudi gospodarsko močnejši sloji, zlasti trgovci, stremih so po varni naložbi denarja, in to ne samo prihrankov temveč tudi obratne glavnice ter so se pri tejn posluževali hranilnic, ki so vsled tega na obsegu mnogo pridobile. Kmalu po izdaji ju hran. pravilnika (1844) jele so se ustanavljati občinske in okrajne hranilnice, ki imajo trdnejši temelj kakor društvene hranilnice, ker jamčijo za vse njihove , obveznosti občine oz. okraji. Društveno hranilnico imamo v Ju- j goslavijo samo eno in sicer Kranjsko j hranilnico v Ljubljani, vse druge hra- ! nilnice so občinske in okrajne. II. Bistvo. Hranilnice so razen državne liipo- j lekarne banke edini pupilarnovami j zavodi, ker smejo po svojih pravilih nalagati in izposojevati denar le tako sigurno, da je vsaka izguba že v naprej izključena. Glavno podlago posojilom tvorijo zemljišča, Zlasti so prepovedana posojila industrijam, zabranjeno je kupovanje devis in valut za lasten ali tuji račun, izključena je vsaka špekulacija. Razun tega jamči pri vseh občinskih in okrajnih hranilnicah za vse vloge in obresti še z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo občina ali okraj, ki je hranilnico ustanovil. Ker hranilnice nimajo ne deležev, nc delniške glavnice, ki bi jo bilo treba visoko obrestovati, je naravno, da na eni strani vloge lahko visoko obrestujejo, na drugi strani pa dovoljujejo posojila po nizki obrestni meri. Že vsled te obrestne politike je opravičen njihov naziv kot občekoristni zavodi, k čemur pride še okolnost, . da. se sme presežek poleg za ugodnejše obrestovan je vlog manj imovitim vlagateljem porabiti edinole v občeko-ristne namene, katere sklepe potrjuje vlada kot nadzorovalna oblast. Upravo hranilnice votli brezplačno upravni odbor, ki ga, izvzemši društvene hranilnice, voli občinski svet oziroma okrajni zastop občine ali (.kraja, ki je hranilnico ustanovil. Izvrševanje pravil nadzoruje stalni državni komisar, ki sme ukiniti^vsak sklep, ki nasprotuje pravilom. Aktivni posli, ki jih smejo obavlja-ti regulativne hranilnice, so v glavnem dolgoročna amortizačna komunalna in hipotekama posojila. Podrejenega pomena so bila do zadnjega časa menična ter lombardna posojila kakor tudi posojila v tekočem računu. (Dalje sledi.) Svetovna produkcija jekla v letu 1924. Sledeče številke nam kažejo množine jekla v tonah, ki sp bile izvožene v zadnjih dveh letih od najvažnejših držav proizvajate]jic jekla. Istotako je označen v teh številkah povprečni mesečni izvoz jekla in posameznih držav in njih delež na izozu V odstotkih. Izvoženega je' bilo jekla leta 1924 no 999.500 ton Od teh je izvozila: Anglija 36%, Francija 18%, Belgija Lu-xemburg 19%, Amerika 16%, Nemčija 11%. Izvoženega je bilo jekla leta 1924 povprečno mesečno: 1,069.280 ton. Od teh je izvozila: Anglija 30%, Francija 21%, Belgija Luxemburg 26%, Amerika 13%, Nemčija 10%. Izvoženega je bilo jekla leta 1913 povprečno mesečno 1,338.400 ton. Od teh je izvozila: Anglija 31%, j Francija 3.6%, Belgija brez Luxem-j burga 8.4%, Amerika 18%, Nemčija z Luxemburgom 39%. V splošnem se opaža velik napre-j dek Francije v produkciji jekla, ki je poskočila v 1924 na celih 21% napram i 3.6% v letu 1913. Nasproti temu je padla Nemčija od 39% v letu 1913 na 10% v letu 1924. Posledica te velike premembe je pač svetovna vojna, v kateri je izgubila Nemčija velevažno industrijsko področje Alzacijo-Loreno in vpliv na državo Luxemburg. Svetovna produkcija jekla, ki je znašala leta 1913 75 milijonov ton, je padla v letu 1924 na 73 milijonov. Če se vzame v obzir, da je napredovala Amerika v produkciji jekla za celih 61 b milijonov ton, se vidi, da so nazadovale vse druge države za celih 8Vi milijonov ton- Vzroki tej veliki premembi so kaj različni. Predvsem se producira sedaj jeklo mnogo boljše kakovosti kot običajno, kar v splošnem mnogo manjša svetovni konsum. Razne vrste jekla in posebno tračnice, ki sestojajo iz mangana, so desetkrat bolj resistentne kot prejšnje. Način, s katerim se obvaruje jeklo pred rjo, je mnogo napredoval. Vrhu tega je vporaba betona pri najrazličnejših strokah mnogo omejila konsum železja, kar v mnogem pooj-struje krizo, ki vlada v železni industriji. Gospodarske prilike v Nemčiji leta 1924. Naš generalni konzulat v Berlinu prinaša sledečo zanimivo sliko gospodarskih prilik v Nemčiji leta 1924. Ko je bila v oktobru leta 1923 zaključena doba inflacije, so čakale nemško celokupno gospodarstvo težke naloge. Treba je bilo in moralo se je likvidirati neznosno in nezdravo gospodarsko stanje. Kot eno prvih sredstev je bila uvedba rentne marke mesto papirnate, kateri je bilo treba obvarovati prisilni tečaj 4.20 mark — .1 dolar, kajti stvarne podlage za izdajanje rentne marke ni bilo. Donosni kapital v Rentno banko je znašal dve milijardi zlatih mark kot dolg na nepremičnem premoženju trgovine in industrije. Treba je bilo hudih naporov, da se umetni kurz rentne marke stabilizira in vzdrži. Ko se je namreč pojavila, je berlinska borza notirala novo rentno marko 4.20 mark = 1 dolar, dočim je inozemstvo sploh ni no-tirah , temveč je računalo še nadalje na bazi 1 bilijon papirnatih mark 1 rentna marka. Na takozvani »črni berzi , v čije roke so prišli vsi posli izmenjave denarja, se je dolar plačeval 50—100% višje, nego je bil na berlinski borzi uradno določeni kurz. Obilni narodni kapital je bil z inflacijo takorekoč popolnoma izgubljen. Koncem oktobra 1923 je bilo v cirkulaciji v celem 300 milijonov zlatih mark napram 6070 milijonom leta 1913, torej niti ne 5% prejšnjega kontingenta. Ako se pri tem upošteva, da je inflacija ustavila ves čekovni, menični, poštni in ostali žirovni promet, ki je bil duša nemške trgovine, tedaj je jasno, v kako kritičnem položaj se je tedaj nahajalo nemško gospodarstvo, ker se je ustavila vsa proizvodnja ter je prenehala konjunktura inflacije. Po uradni statistiki je bilo brezposelnih delavcev okrog 3.5 milijona, od teh v zasedenih krajih 2 milijona. Ta položaj je trgovino prisilil, da si z izvozom blaga pribavi denarna sredstva iz inozemstva in to je bil vzrok aktivnosti nemške trgovino v zadnjem četrtletju 1923. Razen tega so poslabšala to kritično gospodarsko stanje še visoka davčna bremena. Finančno ministrstvo se je postavilo na stališče balanciranja bud-žeta ter je obenem hotelo pritiskati tudi na to, da se obdrži kurz rentne marke. Nemška trgovina in industrija bila radi nezaposlenosti prisiljena, da radi plačil poseže v svojo substanco. Januarja 1924 se je denarna cirkulacija povspela že na 2.273.6 milijonov zlatih mark, a prvega aprila je bilo obtoku že 2.824.2 milijona zlatih mark. Januarja 1924 so dosegli krediti, ki jih je dala Reichsbanka, vsoto 600 milijonov, do 1. aprila istega leta pa se je ta vsota povišala 1914. 7 milijonov. zl. iM. Tolik priliv obrtnega denarja je dal nemškemu gospodarskemu življenju novih sil. Obrestna mera iz dobe inflacije se je znatno znižala. Domači kupci so postali radi boljšega zaslužka močnejši potrošniki in že v tej prvi peri* jodi saniranja se je pokazala tendenca za znižanje blagovnih cen, ki so padle do 5. februarja 1924 v maloprodaji za 20%; položaj se je stalno popravljal, domače potrebe so povi* šavale ivapaciteto industrije, tako da se je do 1. maja 1924 število nezapo? slenih delavcev znatno zmanjšalo. Število organ izovanih brezposelnih delavcev, ki je znašalo še v decembru 1923 28.2%, je padlo v aprilu 1924 na 10.4%. Ta pojav jo poživil duhove v go: spodarskem življenju. Žalibog je hil polet le kratkotrajen. Ljudstvo, ki je v dobi inflacije trpelo na pomanjkanju najpotrebnejših življenskih in kulturnih sredstev, se je radi dobrega zaslužka začelo oskrbovati z vseni potrebnim. Radi močnega povpraševanja po nekaterih vrstah blaga se je indeks cen zopet dvignil. Pri tem se jo opazilo, da se je kapaciteta proizvodnje močno povečala samo pri nekaterih vrstah industrije, dočim se je pri ostalih, katerih produkti so šli inozemstvo, skrčila na najnižjo mero, to pa radi nemožnosti plasmana blaga, katerega cena je dosegla vrednost blaga nad svetovno pariteto. Kot najboljši dokaz te ugotovitve so kurzi akcij na Berlinski borzi. Papirji prvonavedenih industrijskih podjetij so skočili, dočim so oni zadnje navedenih imeli tendenco stalne baisse . Kot ena glavnih či-njenic, ki je močno vplivala na obče gospodarstvo, je veliko pomanjkanje kapitala in likvidnega denarja, ker dotedanja sredstva niso mogla več zadostiti trgovski in industrijski potrebi, vsled česar je pretila velika nevarnost, ako se producira še nadalje brez zadostnih kreditov. Reichsbank je to opasnost uvidela in je začela pritiskati na gospodarstvo, hoteč s tem izvršiti popolno likvidacijo in odpraviti vsa ona podjetja, ki jih je ustvarila inflacija, ter ustaviti naglo skakanje cen. Radi tega je objavila strogo restrikcijo kredita. Ta ukrep je deloval tako močno, da se je mogel ugotoviti že v naslednjih desetih dneh padec cene mnogim artiklom, ker so bili mnogi trgovci in industrijci prisiljeni, da prodajo blago čimpreje ter tako pridejo do potrebnega denarja, ki ga vsied posredne restrikcije kredita niso mogli nabaviti potom svojih bančnih zvez. Ta korak Reichsbanke, kakor tudi dokaj stalni kurz marke sta prisilila vrhutega mnoge, da vržejo na trg nagromadene devize. Najboljši dokaz za to je porast marke, ki je napram dolarju zelo poskočila. (Konec sledi.) PoroStvo 1 Oprostilni prevzem dolga! (Iz trgovinsko - sodne prakse.) Tržaški trgovec C. je poda] proti bratoma P. T.-ja in A. T.-ja tožbo na solidarno plačilo vtoževanega zneska za prodano tkanino ter je navajal, da je neki D. P. pri njem že opetovano bil kupil raznih tkanin na račun tožencev. Tudi ob zadnji priliki je prišel v prodajalno s pripombo, da denarja nima, da se mu naj torej da nekaj blaga na vero; zatrjeval je, da bodeta toženca blago takoj plačala, ko .se vrne k njima z blagom. Tožitelj je nato izjavil željo, da hoče imeti garancijo, na kar je D. P. zopet prišel z nekim trgovcem H. v Trstu. H. je P.-jevo prošnjo podpiral, zatrjeval toži-telju, da so bratje T. poštenjaki in premožni in da on prevzame garancijo, na kar je bilo blago res izročeno D. P.-u, a faktura poslana na ime bratov T. Toženca sta zanikala svojo pasivno legitimacijo do tožbe. D. P. ni imel od njiju nikakega pooblastila niti naročila, da blago zanju kupi, in ga zanju tudi ni kupil. D. P. je bil uradnik še neprotokolirane trgovske družbe M., ki je imela terjati od trgovca H. v Trstu večjo vsoto. Bil je poslan v Trst, da to terjatev izterja in za to nakupi tkanin, katere je potreboval tretji brat F. T., ki je bil član te pridobitve-ne, še ne protokolirane družbe M. in ki je naročilo za nakup blaga dal ter blago tudi dobil, a ga potem porabil v napravi, ki je last njegova in toženega brata P. T. — H. pa ni imel večjega zneska gotovine na razpolago in se je zato ponudil, da pri tožitelju na svoj račun kupi tkanin in jih izroči na račun svojega dolga D. P.-ju. H. je šel š slednjim k tožitelju, zahteval blago in izjavil, da bo to blago on pora\-nal, D. P. je blago samo izbral, pa še izrečno poudaril, da on oziroma njegova tvrdka M. tega blaga ne bodeta plačala, temveč da bode plačal H., ki tvrdki M. mnogo višjo vsoto dolguje in ki se mu naj tudi račun pošlje. Z vsem tem je bil tožitelj zadovoljen. Pasivno bi bil torej legitimiran za tožbo samo J. T., ne moreta pa biti tožena ona dva, osobito pa ne A. P., ki nima zveze niti z družbo M., niti z napravo, kateri v prid je prišlo to blago. Tožitelj je končno še navedel, da je bil D. P. pred vloženo tožbo pozvan v pisarno tožiteljevega zastopnika, pa je izjavil, da je P. T. edini odgovoren; prevzel da je blago za P. T.-ja, ki je blago od njega prevzel in ga vporabil pri omenjeni napravi; A. T. pa da nima z nakupom nič opraviti. Pravdno sodišče je tožbeni zahtevek glede A. T.-ja zavrnilo, tožbi glede P. T.-ja pa ugodilo. — Na podstavi pričevanja koncipijenta tožiteljevega in dotičnega zapisa je imelo za dokazano, da je D. P. v zastopnikovi pisarni prosil, naj se tožba ne vloži, ker je P. T., ki da je edini odgovoren, v inozemstvu, a se vrne v nekaj dneh in bode stvar takoj uredil, kar je po nekaj dneh zopet ponovil, a na zastopnikovo vprašanje, kdo da je blago naročil, ali P. T. ali pa A. T., odgovoril, da ne A. T., marveč P. T. Iz tega izhaja, da je za tožbo pasivno legitimiran edino le P. T., da pa nikakor ne more biti tožen A. T., ki tudi po drugih dokazih s tem opravilom sploh ni v nikaki zvezi. Pasivne legitimacije P. T.-ja pa ne more spremeniti pričevanje D. P.-ja in neke F. Č., da je D. P. nastopal vedno le v imenu družbe M., ki ji je zastopnik in član bil J. T., ker je po prepričanju sodišča res to, kar je D. P. opetovano v zastopnikovi pisarni zatrjeval, da bode P. T. poravnal ta dolg in da je on naročil blago. — V stvari sami pa je sodišče na podstavi pričevanja številnih tožnikovih nameščencev imelo za dognano, da je H., ko je prišel z D. P.-jem do tožnikove prodajalne, na vratih, ne da bi bil kaj vprašan, rekel, ■da T.-jem lahko dajo, da so pošteni in bogati, in da on zanje jamči, ter da je nato odšel. Isto izjavo je potem še ponovil nekemu tožnikovemu nameščencu, ki ga je še isti dan tožitelj poslal k njemu radi večje varnosti. S f*em se je med tožiteljem in H.-jem sklenila ustna poroštvena pogodba, ki je pa pravno neveljavna, ker se niti ne trdi, da bi bil H. podal to jamstveno izjavo pismeno, v kateri edini obliki je veljavna po § 1346, 2. odst. cbč. drž. zak. Toda tudi če bi obstajala pismena poroštvena izjava H.-jeva, bi bila tožba zoper P. T.-ja kot glavnega dolžnika po § 1355., obe-drž. zak. še vedno utemeljena. Utemeljena bi. bila pa celo tudi še za primer, da bi bilo resnično to, kar izpoveduje priča D. P., da je H. pri tožitelju obljubil plačilo predmetnega dolga, češ, da bode plačal on. S tem bi bil H., brez dogovora z dolžnikom P. T.-jem, pristopil k njegovemu dolgu. Toda priča D. P. mora sam priznati, da se tedaj ni nič govorilo o tem, da bratom T.-jem ne bode treba plačati. Tožitelj torej P. T.-ja ni izrečno izpustil iz plačilne obveze, in bi torej bilo v zmislu § 1406., 2. odst. obč. drž. zak. smatrati, da se med II. in tožiteljem ni dogovoril oprostilni prevzem dolga, ampak samo pristop k dolgu (§§ 1347., 891. obč. drž. zak.). Proti temu, da bi bil tožitelj toženca P. T.-ja iz plačilne obveze izpustil, govori tudi tožnikovo pismo, ki sta ga bila predložila toženca v pravdi. Kajti v njem je le vprašanje do bratov T.-jev, če more tožitelj inkasirati oziroma iztožiti svojo terjatev od H.-ja. V svojem odgovoru pa tvrdka M. tožitelju samo javlja, da H. od nje ne samo nima ničesar terjati, marveč da ji je nasprotno še vedno mnogo dolžan za doposla-no mu prekajeno meso. V oprostilnem pristopu H.-ja k predmetnemu dolgu P. T.-ja torej nikakor ne more biti govora. Prizivno sodišče je zavrnilo priziv P. T.-ja. Pridružilo se je povsem ugotovitvam pravdnega sodišča, da je P. T. kupil blago po svojem pooblaščencu D. P.-ju, ki ga je tudi prevzel, izdajajoč se pri tem kot zastopnik bratov T.-jev, torej tudi P. T.-ja in ga svojemu pooblastitelju dal, ter prav- Razmere na postaii Rakek. Z Rakeka nam pišejo: Dne 2. januarja t. 1. se je vršila na Kakeku anketa, sklicana po direkciji državnih železnic, katere so se udeležili prizadeti gospodarski krogi v zelo velikem številu, kar je bil gotovo najlepši dokaz, da je imela bili anketa velike važnosti. Tega se je siguno zavedala tudi direkcija železnic, kajti poslala je skoro vse svoje najboljše strokov-nake, ki so dajali na razna vprašanja potrebna pojasnila. Gospod predsednik ankete inžener Schneller je bil težnjam gospodarskih krogov zelo naklonjen in je tudi obljubil, da se bo pričelo z najnujnejšimi deli tale oj po konferenci. Navzoči so vzeli z veseljem ta zagotovila v znanje, v prepričanju, da so vendar nekaj dosegli. Žal moramo ugotoviti, da so ta zagotovila, ostala samo [prazne obljube, kakor da bi se merodajni krogi ne zavedali posledic, ki bi znale nastati zbog tega. Usojamo si zato vprašati železniško direkcijo, kaj je vendar vzrok, da se z obljubljenimi deli še vedno ni pričelo? Saj vreme je bilo do sedaj zelo ugodno, postaja nima prevelikega tovornega prometa, ki bi mogel delo ovirati. Radi slabe izvozne sezije in ker čakajo trgovci ugodnejših prilik v valutamem oziru, je ves promet nekoliko padel, vendar ne sme direkcija misliti, da bo promet tudi v bodoče tako minimalen. Računati moramo na to, da bo lokalni promet v enem mesecu porastel najmanj za 100% in ako oživi v tem času tudi tranzitni promet, bomo imeli december v drugi nakladi. Ali se ne zavedajo gospodje, da bo pri povečanem prometu tudi delo mnogo težje in bolj zamudno, ali naj bi zbog tega trpela zopet naša že tako na smrt obsojena lesna trgovina? Pomisleke imamo skoro, če je bila oela anketa resno mišljena in se ni hotelo z njo le nasuti ljudem peska v oči. Svarimo pred vsakimi eksperimenti, ker bi leti znali imeti resne posledice. Ali naj pribivalstvo ložke in cerkniške doline pri svojem naravnem bo- nemu zaključku, da ni prišlo do zatrjevane asignacije. Zato je prizivno sodišče tudi izreklo, da bi bilo odveč, spuščati se po prizivateljevi zahtevi v vprašanje notranjega razmerja med tvrdkami in podjetji, pri katerih je več ali manj udeležen tudi prizivatelj. Tudi se ni trebu baviti s trditvijo, da je predmetno blago, kakor v prizivu izrečno priznano, prišlo v prid že omenjeni napravi, katere lastnik do polovice je prizivatelj. Tudi revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo. Ker' se je nakup blaga vršil po D. P.-ju, ki je blago tudi izročil P. T.-ju, ni pravno pogrešeno, če prizivno sodišče smatra, da je pri tem opravilu D. P. nastopal kot pooblaščenec P. T.-ja. Temu je tembolj pritrditi, ko je nadalje ugotovljeno, da se je D. P. sam ob nakupu tega blaga v tožitelje-vi prodajalni izdajal za pooblaščenca bratov T.-jev. Čim pa je gotovo, da P. T. kot kupec dolguje tožitelju vto-ževani znesek iz prodanega mu blaga, ni treba vpoštevati tega, ali je blago tudi res prišlo v prid kupcu P. T.-ju ter se je tudi prizivna sodba le podredno izrazila v svojih razlogih, da je blago prišlo v korist napravi, ki je do polovica lastnina toženca P. T.-ja. Ker po podsodnih ugotovitvah ne gre za naročilo kake druge tvrdke ali drugih morebitnih družb, tvorjenih po bratih T.-jih, je brez škode za popolnost in temeljitost postopanja moglo odpasti vse dokazovanje v obstoju in članih vseh teh družb in podjetij ter v razmerju med člani in medsebojnim poračunanjem tega blaga. R. St. &&&&&-*} /ssaiB&ismas&e-afai >BUDDHA< |_______________ -—j rCarl Pollak, d. d.< Koliko delavstva zaposluje naša industrija. — V naši industriji je znašalo šte-vilo zaposlenega delavstva leta 1924 175.GO7 oseb, ki so bile zaposlene v 1793 podjetjih. Od teh je bilo 25.636 žensk in 149.791 moških. Razvoj avstrijske pivarske industrije. V področju današnje Avstrije se je produciralo 1. 1913-/192*1. približno 6 milijonov 500.000 lil piva, 1. 1917/18: 1 milijon 178.629 hi, 1. 1919./1920 : 3 milijone 49.297 hi, 1. 1920./1921.: 3,040.119 hi, 1. 1921/1922 : 3,371.087 hi, 1. 1922/1923: 2,84-1.120 hi in l. 1923/1924 : 4,590.373 hektolitrov piva. V sedanji Avstriji je sedaj 153 pivovarn napram 213 v predvojni dobi. V veletrgovini stane sedaj pivo na Dunaju 30.55 zlatih kron za hektoliter, napram 24 zlatim kronam v 1. 1913. Vsled znižanja carine na .plzensko pivo, dogovorjeno povodom sklepanja trgovske pogodbe Češkoslovaške z Avstrijo od ‘100.000 K (ca 4800 za liter) na 172.000 K (2700 K za liter) se uvaža v Avstrijo tudi precej Češkoslovaškega piva, kar p$ ne vpliva na produkcijo avstrijskih pivovarn. Mednarodna, razstava proizvodov industrije za izdelavo pijač. V Berlinu se vrši od 22. do 26. aprila t. 1. mednarodna : strokovna razstava proizvodov industri-I je za izdelavo pijač. Natančnejše podatke dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. Denarstvo. Porast hranilnih vlog v Sloveniji. Te dni smo na podlagi uradne statistike fi-načne delegacije poročali, da so se hranilne vloge v Sloveniji tekom 4. četrtletja 1924. dvignile za 20 milj. Din. Kakor čujemo iz povsem zanesljivega vira so se vloge pri poštem čekovnem dradu v Ljubljani v zadnjem času znižale še za več nego 20 milj. Din, kar brez dvoma ni brez vsake zveze s porastom hranilnih vlog. — V splošnem smatramo, da enostranska statistika hranilnih vlog edino pri hranilnicah ne more dajati jasne slike, ker bi ta le popolnjena s stanjem vlog pri hranilnicah in posojilnicah, bankah in drugih denarnih zavodih v Sloveniji mogla kolikor toliko služiti ze presojo našega narodno gospodarskega položaja Za tako nepopolno statistiko, ka-koršna je sedaj, bi bilo pa bolje, da bi se no objavljala, ker vodi one, ki ne poznajo naših gospodarskih razmer iz lastnega opazovanja, do napačnih sklepov in nam preje škoduje nego koristi. Stoletnica češke hranilnice. — Te dni' praznuje češka hrainlnica, ki je eden največjih čeških denarnih zavodov, stoletnico svojega obstoja. Hranilnica je imela koncem leta 1923 skoro pol milijarde čeških kron vlog in 60 milijonov čeških kron lastnega premoženja. Po svoji sestavi sliči povsem Kranjski hranilnici v Ljubljani, ki praznuje drugo leto svojo stoletnico. Iz davčne prakse. — Nekomu je davčno okrajno oblastvo naknadno odmerilo davek na vojne dobičke za L 1914—1817. Proti naknadni odmeri se je pritožil na delegacijo ministrstva financ, ki je pritožbo zavrnilo s pripombo, da ni proti tej zavrnitvi upravnim potom dopustna nobena pritožba. Zaraditega je interesent vložil tožbo na upravno sodišče in ko ga je tudi to zavrnilo, na državni svet. Državni svet" je povodom te tožbe ugotovil in odločil nastopno-: Upravo sodišče je odločilo o tožbi proti odločbi delegacije ministrstva financ. Po 61. 1 uredbe o začasni vzpostavitvi delegacij ministrstva iinanc so delegacije osnovane za one dele naše kraljev ine, ki so preje pripadali bivši avstro-ogrski monarhiji. Njihovo trajanje je z uredbo določeno dotlej, da se enotno uredi organizacija finančne uprave v kraljevini. S to uredbo je minister odkazal en del poslov lastnega delokroga na pokrajinske delegate in njihove odločbe se morajo smatrati kot odločbe ministrstva, proti katedri m se morejo po čl. 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih vlagati pritožbe samo na državni svet, a ne na upravno sodišče. Upravno sodišče je zaradi tega nepravilno postopalo, ker je omenjeno tožbo meritorno obravnavalo. 8 tem je prekoračilo mejo svojega delokroga, ker bi se moralo proglasiti za nekompetentno odločati o navedeni tožbi. Iz tega razloga je držav ni svet na podlagi čl. 17. in 84. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih razveljavilo odločbo upravnega sodišča. — S to odločbo državnega sveta je določena kompetenca za vlaganje pritožb proti odločbam delegacij v zadnji instanci, ni pa z. njo izpremeujena kompetenca za vlaganje pritožb proti odločbam dohodninske prizivne komisije in deželne pridob-ulnske komisije, ki poslujeta pri finančni delegaciji v Ljubljani. Te pritožbe je slejkcprej vlagati na upravno sodišče v Celju. Taksa na smodke iz inozemstva. — Upravni odbor samostnine monopolne Uprave je odločil in je to odločbo tudi odobril finančni minister, da se pobira ua smodke, ki se uvažajo iz inozemstva, ttionopolno takso po 20 Din na smodko. Plačevanje davkov v mesecu novembru 1. 1924 po posameznih pokrajinah. — V mesecu novembru 1. 1924 se je pobralo v Ilrvatski in Slavoniji: 23,173.297 Din neposrednih davkov, 5,392.726 Din davka na poslovni promet in 11,921.032 Din izrednega poviška, v Bosni in Hercegovini: 16,387.655 Din neposrednih davkov, 2,119.589 Din davka na poslovili promet in 19,674.469 Din izrednega poviška; v Vojvodini: 37,917.617 Din neposrednih davkov, 3,902.179 Din davka Ua poslovni promet in 24,115.337 Din izrednega poviška; v Sloveniji: 11,597114 'Din neposrednih davkov, 5,249.141 Din davka na poslovni promet in 8,143.674 Din izrednega poviška; v Dalmaciji: 2,522.997 Din neposrednih davkov, 315.602 Din davka na poslovni promet in 527.218 Din izrednega poviška; v Srbiji in Crni gori: 18,193.794 Dim neposrednih davkov, 2,931.329 Din davka na poslovni promet in 31,742.720 Din izrednega poviška. — V celi državi se je je v novembru 1924 pobralo: 109,792.475 Din neposrednih davkov, 20,210.567 Din davka na poslovni promet in 76,124.458. -Din neposrednega poviška. Carina. Carinski prejemki v prvi desetini meseca februarja t. 1. —- V prvi desetini meseca februarja t. 1.- so pobrale naše carinarnice 40,260.203 Din carine. Največ »o pobrale nastopne carinarnice: Beograd 7,996.951 Din, Zagreb 10,506.774 Din, Ljubljana 3,511.485 Din, Novi Sad 2,256.291 Din, Subotica 2,659.383 Din in 'Maribor 2,076.762 Din. Od ostalih carinarnic v Sloveniji sta pobrali največ carinarnici na Jesenicah (804.401 Din) in na Rakeku (255.595 Din). C arinska politika angleške vlade. — V spodnji zbornici je izjavil ministrski Predsednik Baldvvin, da vlada ne namerava v splošnem carinsko zaščititi angleške industrije. Ako bodo posamezne stroke prosile za zaščito pred inozemsko konkurenco, se bodo prošnje natanko preiskale. Uspeh preiskave bo priobčilo trgovsko ministrstvo kabineta, ki bo končno odločil, če je umestno uveljaviti zaprošeno zaščitno carino. V zadnji instanci bo odločal o takih carinah parlament Promet. Nov vozni red. Kakor vsako leto, tako ee tudi letos namerava od 1. junija t 1. izpremeniti vozni red na državnih železnicah. Novi vozni red se v prometnem ^ministrstvu že izdeluje. Otvoritev roškega prometa. Brodarski sindikat razglaša, da se je izza 21. t. m. jtvoril tovorni promet na vseh linijah naših rek. Izvoz in uvoz. Izvoz premoga v Sloveniji. V 1. 1924. se je iz Slovenije po pokritju lastne potrebščine izvozilo v druge pokrajine 146.000 ton premoga napniin 85.000 tonami v 1. 1923. Izboljšanje izvoza lesa na Ruskem. Izvoz lesa iz Ruske je znašal v L 1924 celokupno 114 miljonov pudov, to je 258% več nego leta 1923. G la \ni odjemalec ruskega lesa je Anglija, na katero odpade 15 7% ruskega izvoza po teži in 61 2% po vrednosti. Anglija kupuje na Ruskem v glavnem obdelan les. Nem- čiju in Holandska, ki za Anglijo porabita največ ruskega lesa, uvažata po večini le neobdelan les. iz naših organizacij. Grernij trgovcev za politični okraj Kamnik, vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 1. sušca t. 1. ob pol 9. uri dopoldne (ob nezadostnem številu pa eno uro pozneje) v gostilni pri gospodu Rode v Kamniku s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Odobritev računov. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. TA ZHAK JAMCf 2A KAKOVOST. ZLATOROG 1 TERPEMTIM l' O •"•'J Razno. izpopolnilo. V zadnji številki našega lista smo v podlistku priobčili »Nekaj iz zgodovine slovenskega trgovskega društva Merkur« in to iz govora, ki ga je imel predsednik -Merkurja« g. dr. Fran Windischer na občnem zboru dne 18. t. ni. Med organizacijami, ki so po vojni našla v prostorih »Merkurja toplo zavetišče in katere je »Merkur < sprejel z vso gostol jubnostjo v svoje prostore, je govornik navedel poleg G remija trgovcev v Ljubljani, uredništvo »Trgovskega lista« in 'trgovskega bolniškega in podpornega društva tudi Grernij trgovcev za ljubljansko okolico in Zvezo trgovskih gre-mijem. Po neljubi pomoti, je pri tiskanju navedba zadnjih dveh organizacij izostala, kar se naj blagovoli oprostiti! Jugoslovansko-italijanska konferenca v Firenci. Kakor poroča »Agencija Stefani«, je predsednik italijansko-jugoslo-vanske delegacije Quarteri sprejel dne 21. t. m. novinarje, katerim je izjavil, da se vrše pogajanja med Italijo in Jugoslavijo popolnoma v duhu spravljivosti in bodo vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu, v najkrajšem času rešena.. Ugoden razvoj pogajanj je po izjavi Quarterija pred vsem zasluga predsednika jugoslovanske delegacije dr. Rybara, ki je pokazal izborno poznanje italijanskih razmer. Med drugim se je dosegel doslej dogovor glede enega najvažnejših vprašanj, namreč glede rešitve problema re-škega prometa. Po izjavi Quarterija je bil med obema delegacijama tozadevno dosežen sporazum, ki popolnoma odgovarja koristim in željam obeh vlad. Jugoslavija se bo morala posluževati reške luke, na drugi strani pa bo dobila Italija za to posebne ugodnosti na jugoslovanskih železnicah. Naša država na Lyonskem velesejmu. Kakor smo že poročali, bo imela naša država na prihodnjem mednarodnem sejmu v Lyonu (od 2. do 15. marca) poseben paviljon. Poleg podpore, ki jo je dalo za razstavo ministrstvo trgovine in industrije, je ministrstvo saobračaja tudi še dovolilo za posetni-ke tega sejma 50-odstotni popust, ki velja od 20. februarja do 15. aprila t. 1. za vse naše potniške in brze vlake. Ta popust je izkoristiti tako, da se vzame pri odhodu iz poljubne postaje cela karta, ki velja tudi za vrnitev. Vožnja skozi Italijo stane od Postojne do Modane: I. razred 253 lir; II. razred 169 lir; III. razred 98 lir. Vožnja skozi Francijo, od Modane do Lyona stane v II. razredu 48 frankov in sicer tja in obratno. Legitimacije se ne bodo izdajale, ampak je potrebno, da se vsi posetniki po dohodu v Lyon v svrho potrditve prijavijo na našem konzulatu, pri g. Mil. Andriču, vicekonzulu, ki je pooblaščen za organizacijo tega sejma. Tudi se posetnikom sejma priporoča, da prijavijo v svrho rezerviranja stanovanja prihod konzulatu že nekoliko dni prej. Dont)vsko-Savsko-Jadranska železnica. Kakor poročajo z Dunaja, se bo marčev kupon avstrijskih obligacij Donavsko-Savsko-Jadranske železnice izplačeval po 0 69 dolarjev od 1. marca dalje. Brezposelnost na Angleškem. Ministrstvo javnih del objavlja statistiko, ki pravi, da j e bilo 9. t. m. na Angleškem 1,243.000 brezposelnih. Pretekli teden je navedeno število narastlo za 54.327, tako da se nahaja danes na Angleškem 1 milijon 297.327 brezposelnih. Mednarodni velesejm v Poznanju. V Poznanju (Poljska) se vrši mednarodni velesejm od 3. do 10. maja t. 1. Točnejše informacije dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. Japonska proti znižanju števila ladij. »Daily Maik dobiva iz Tokija, da Japonska ne bo nikakor privolila, da se proučuje vprašanje omejitve števila njenih podmornikov in torpedovk. Ratifikacija rusko-japonske pogodbe. Urad osrednjega izvrševalnega odbora Zveze sovjetskih socialističnih republik je ratificiral rusko-japonsko pogodbo. Tarifokilometar. Pod tem naslovom je izdal višji kontrolor državnih železnic v Osijeku Ljudovit Kirchlechner važno pomožno knjigo za izračunanje kilometrske oddaljenosti vseh železniških postaj v naši kraljevini v vseh relacijah, na podlagi katere se določa najcenejša vo-zarina za blagovni promet. Knjiga je izdana s podporo trgovske in obrtniške zbornice v Osijeku in obsega poleg kilometrskih kazal tudi vse važne informacije splošnega pomena za železniški promet in je vsled tega v kaosu tarifnih predpisov, ki veljajo v naši državi, za vse poslovne kroge za kalkulacijo prevoznih stroškov vrlo dobrodošel pripomoček, ki ga vsem interesentom najtopleje priporočamo. Btane 200 Din in se naroča direktno pri avtorju. 45. redni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice« reg. zadruge z neom. zav. v Ljubljani, se je vršil dne 19. februarja t. 1. Bilanca za upravno leto 1924 izkazuje stalen in krepek napredek tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani. Upravno imetje se je zvišalo na Din 87,430.284.58. Stanje hranilnih vlog je doseglo Din 77,606.216.99, prirastek v letu- 1924 znaša torej Din 18,413.331.02. Posojila so dosegla Din 68,776.900.73. V zaščito domačega gospodarstva se je posluževal zavod čim kulantnejše obrestne mere pri kreditih, kljub visokemu porastku obrestne mere pri vezanih vlogah. Cisti dobiček je dosegel pri tem Din 556.376 54 par. Vsak čas mobilna vsota naloženega denarja je izkazovala ob sklepu leta, torej še v sezoni najvišje napetosti kreditov Din 8,793.188-52. Zavod je emancipiran od vsake denarno krize in vestno varuje" trajno in čim višjo mobilnost. Portfelj lastnih vrednostnih listin se je znižal na Din 8,145.369.—. Tu je ponovno pripomniti, da so odpisani vsi avstrijski in ogrski papirji, zlasti vojna posojila. Odpisana je tudi kurzna razlika vseh medvojnih naložb na Dunaju, tako, da je v zavodu povsem izbrisana vsaka nepovoljna sled izza vojne dobe. Rezervni zakladi so se zvišali na Din 2,027.933.17. Število deležnikov se je zvišalo na 4357. Denarni promet je narastel na Din 469,179.010.54. V ob-čekoristne narodne namene je zavod v letu 1924 stalno daroval višje zneske, izkazane tted upravnimi stroški, med drugim Din 30.000.— ob vre* menski nezgodi v pogorju nad Medvodami. Od čistega dobička pa je občni zbor na novo dodal v enake namene Din 65.000.—. Iz inšpekcije dela. V teku leta 1924. se je prijavilo ministrstvu za socijalno politiko 148 tarifnih gibanj radi zvišanja mezde, pri katerih je bilo prizadetih 24.625 delavcev. Največ tarifnih gibanj je bilo v lesni industriji, v oblačilni industriji in v živilskih strokah, ftvicarsKc lokomotive za Kumunijo. Bukareški trgovski list »Arbus« poroča, da je neki sindikat švicarskih bank ponudil rumunski delegaciji v Bernu parne lokomotive po 85.000 švic. frankov za komad. Rumunska delegacija je poslala ponudbo vladi v Bukarešto. Prva lirvatska štedionica. Na ravnateljski seji Prve «hrvatske štedionice, ki se je vršila 21. t. m., se je sklenilo predložiti jbčnemu zboru, kateri se skliče 14. marca t. 1., bilanco za leto 1924., ki zaključuje s 20,533.27509 Din čistega dobička, oziroma s prenosom iz 1. 1923. Din 540.551T2, s čistim dobičkom Din 21,073.826.21. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da je prekoračil blagajniški promet vsoto od 29 milijard 425 milijonov dinarjev, a celokupni promet 68 milijard 140 milijonov dinarjev. Zlasti je zabeležiti velik porast vlog v prošlem letu, in sicer so porasle vloge za 264 milijonov dinarjev, tako da znašajo celokupne vloge Prve hrvatske štedionice 813 milijonov dinarjev. Ta porast v enem letu je bil do sedaj največji, odkar obstoji zavod. Celokupna aktiva zavodova porastla so na-pram letu 1923. za 278 milijonov dinarjev ter znašajo skupno 1 milijardo 308 milijonov dinarjev. Ravnateljstvo je sklenilo predložiti občnemu zboru, da izplača dividende za leto 1924. 1000 Din na eno desetico, 100 Din na eno celo, 25 Din na eno četrtinko in 10 Din na eno desetinko delnice, dalje da se prenese po statuamih dotacijah tečajni razliki in pokojninskemu zakladu kakor tudi fondu grofa Kulmerja za zgradbo internata za deeo uradništva podružnic po 600.000 Din in stavi za dobrodelne namene v 1. 1925. 500.000 Din ravnateljstvu na razpolago, medtem ko bi se ostanek Din 542.102-91 prenesel na račun zgube in dobička. Ker je drugi podpredsednik zavoda g. Milan Krešič že dalje časa bolan, je bil radi tega prisiljen, da se zahvali na svoji časti. Na njegovo mesto je bil enoglasno izbran zavodov glavni ravnatelj g- Milivoj Crna-dak. Kakor znano, ima ta stari domači zavod tudi v Sloveniji tri podružnice, in sicer v Celju, Mariboru in Ljubljani, katerih poslovanje se vse bolj razvija. Zavod je zopet intenzivno posvetil svojo painjo podeljevanju kreditov domači industriji, obrti in trgovini. M lovski izdelki na trgu v Mariboru (15. februarja). 1 kg pšenične moke št. G 8, št. 2 7.50, št. 5 7, Št. 6 6.25, št. 7 5, prosene kaše 6, ješprenja 8—16, otrobov 2.50, koruzne moke 5.50—6, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 8.50, ajdove moke št. i 8, št. 2 7, 1 liter kaše 6 do 6.50 Din. Dobava, prodaja. Poprava. V listu št. 21 z dne 19 febr, se ima pri »Dobava, prodajac glasiti: dne 9. marca 1925 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede prodaje, (ne dobave) ročnih karbidnih svetilk. Dobave. Uprava barutane v Kamniku sprejema do 2. murca t. 1. ponudbe glede dobave 100.000 do 150.000 komadov plomb iz pločevine, do 4. marca t. 1. glede dobave 10.000 vrečic iz nutnila-kar-toua za pakovanje smodnika. — Dne 4. marca se bo vršila pri upravi barutane. v Kamniku ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg olja za mazanje strojev. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave osovin za olje. — Dne 21. marca t. 1. se bodo vršile pri direkciji državnih železnic v Sarajevu naslednje ofertalne licitacije: glede dobave bukovega oglja ter koksa, glede dobave bakrenih peči in dobave glicerina. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 5. marca t. 1. v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani glede dobave mesa, masti, fižola in raznega špecerijskega blaga. — Dne 12. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje zgradbe kurilnice v Vršcu. — Dne 13. marca t. 1. pri direkciji držav, nill železnic v Subotici glede dobave kurilnice v Novem Sadu. — Dne 16. marca t. 1. pri komisiji za razmejitev z Italijo v Ljubljani glede dobave cementnih mejnikov itd. — Dne 20. marca t. 1. pri. upravi barutane v Kamniku glede dobave jelovih hlodov in jelševine; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu gle- ■ de dobave 110.000 kg kovaškega oglja: glede dobave železa za rešetke in glede dobave borovih desk. — Dne 18. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave rjuh, brisač, prevlek za blazine, posteljnih odej, vzglavnikov, žimnic in slamuic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave hrastovih desk ter glede dobave, oljnatih barv. Dne 18. marca pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave jekla ter glede dobave smrekovih desk. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Tržna poročila. Cene na ljubljanskem trgu. Goveje meso 17—25, svinjsko meso 20—25, teletina 25—30, slanina 25—27, mast 35 Din 1 kg. Kokoši po 25 do 60, gosi 150—200. Jajca 1—125 Din komad. Mleko 2.50—3 Din liter, smetana 1.25—1.50 Din merica, sirovo maslo 40 Din 1 kg. Zelenjava: rdečkasta solata 1.25—1.50, motovilec 1 do 1.25, špinača 1.50—2 Din merica, kar-iijola 10—12 Din kg, koleraba 0.50—2 komad; peteršilj 0.25—0.50 Din, hren 0.50 do 1 Din korenina; zeljnate glave 1—3, repa 0.50—1, redkev 0.75—1.50, pesa 0.25 do 0.50, korenje 0.25—0.50 Din komad, češenj 0.75—1 Din glavica, čebula 4—5 Din 1 kg; kislo zelje 2.50—3, kisla repa 2—2.50 Din kg; krompir 1.75—2 Din za 1 kg. Divji zajci so se prodajali po 75 do 120 Din komad. Mariborski tržni dan (dne 21. t. m.). Trg je bil sicer prav dobro preskrbljen, toda slabo obiskan. Slaninarji so pripeljali 87 vozov svinjskega mesa na trg, nekateri so imeli kar po 4 do 6 prašičev naloženih na vozeh. Prodajali so svinjino po 20 do 35, slanino po 25 do 30 in drob po 15 do 20 Din kg; domači mesarji pa govedino po 15 do 17.50, teletino HtBOVKUSKI PREMOG, DRVA, KOKE AJJGLESKI PREMOG, SLBZIJ8KB BRIKETE dobavlja JULIRIJA", Ljubljana KRALJA PETRA TRG 8. Telet 220 39* Plačilo tudi na obroke! Ljubljanska borza. 23. februarja 1925. Les: Bouls hrastovi 29, 36, 43, 56, 60, 80, 100, 130, 3 m dolž., fco meja den. 1160; deske 20, 25, 30, 40 in 50 m/m, I. in II. vrste, fco meja den. 580, bi. 600; trami od 3/3 do 6/8 monte fco meja den. 350; remeljni 6/6, 7/7, 8/8, pričeljeni, fco meja bi. 630; kostanjev les okrogel, fco nnkl post. bi. 27; bukova drva okroglice, fco nakl. post. v vag. den. 17, bi. 18, zaklj. 17; pšenica bačka 74/75, 2%, par. slavonska postaja bi. 530; pšenica domača, fco Ljubljana den. 460, bi. 490; otrobi pšenični drob., fco vag. slovenska Najboljši JllgM Hvalni »troj Je edino le Josip Petelinc-a znamka Orlftsener in Adler zn rodbino, obrl In Induslrljo — _ blizu Prešprnn- Ljubljana vegaspo enim Pouk» nnni« brtiptotii. VeJletn« garancija. Delavnico ra poprov!!« Da nitko TaMon 913 K’ nirlr Veletrgovina kolonij alne in špecerijske robe galanterijske stroke, vojaščine prost vešč slovenskega, hrvatskega in netp-škega jezika, z dobrimi spričevali in reterencami, išče službo v en grog ali detajlni trgovini. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava Trg. lista. Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte cenik! Naročajte lastnega proizvoda od najcenejše do najfinejše vrste nudi IVAN SAVNIK, Kranj Slovenijo. Na željo se poSIJeJo vzorci. Prvorazredni modemi brzo-ptsalnl stroj Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d ■ Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d.. Ljubljana. Odgovorni urednik F. JERAS. \