Cena 10 fiea'S,
'EL SEMANARIO ESLOVENO
TARIFA REDUOXPA fEANQUEO PAGADO Concesión 1561
Uredništvo in upravništvo
Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—
Buenos Aires. 7. novembra 1936
Zborovanje Primorcev v Zagrebu
Prve dni preteklega meseca se je vršilo v Zagrebu veliko zborovanje primorskih izseljencev v Jugoslaviji. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Ivan M. Čok. V odboru pa so sko-ro sami ljudje z akademsko izobrazbo ter so si zelo natančno in po načrtu porazdelili delo.
Predsednik Čok je zbranim prikazal križ3v pot primorskega ljudstva ter je dejal, da od današnje fašistične vlade se ne more ničesar boljšega pričakovati.
Vodstvo zveze, je dejal, da, je bilo v preteklem času deležno mnogo kritike, vendar da je napravilo vse mogoče; pomagalo je našim pri-bežnikom kolikor je moglo do zaposljitve in tudi več prenočišč je sezidajo. Dr. L. Čermelj pa je izdal knjigo o primorskem vprašanju v angleškem jeziku in je na ta način seznanil tudi angleško javnost o trpljenju in preganjanju primorskega ljudstva.
Dr. M. Čok je pozival vse primorske priseljence, da naj nikar ne obupajo nad končno zm?,go nad krivico. Treba da se je boriti složno za najvišjo pravo, ne samo Južnih Slovencev, temveč vsega človeštva.
Vseh emigrantskih društev je v Jugoslaviji 39 ki so nekatera napol uradna zastopstva pri oblastih.
Skoro izključno vsa društva pa so nudila pri-bežnikom, posebno abesinskih je bilo lansko leto mnogo, četudi ne zadostne vsaj tople hrane. Veliko vprašanje za prenočevanje pa je ostalo še vedno nerešeno, dokler niso pričeli graditi zasilna prenočišča v Ljubljani, Sušaku in na Jesenicah, in to izseljenci sami ki so se že bili malo ustalili. Podobna prenočišča bodo zgradili, še v Zagrebu Mariboru, Karlovcu in Brodu. S tem bi bili potujoči izseljenci zašilo preskrbljeni.
Zelo značilno pa je, da< se tudi v Jugoslaviji kot v Argentiniji, izseljenci samo takrat spomnijo društva, ko imajo potrebo, drugače pa stojijo zraven križem rok ter na vse konce in kraje kritizirajo delovanje. Zahtevajo, da¡ bi društva vršila socialno akcijo na popoln način, da bi se moglo neizprosno boriti, za svobodo primorskega ljudstva, da bo moralo po drugi strani paziti, da se ne škoduje državnim, interesom in še celo ne dotakniti se občutljivosti nekaterih domačih krogov. Vse to seveda zahtevajo, brez da bi tudi sami sodelovali......
Zelo tež^k udarec bi bil za izseljence, zaključuje poročilo, če bi emigrantska društva prenehala z delovanjem.
In mi ki se bormio z istimi težkočami in za Me skupne cilje, ne samo za svobodo našega naroda temveč vsega človeštva, pr^v dobro razumemo naše borce v Jugoslaviji za našo skupno boljšo bodočnost, in čutimo kako jim je pri srcu, ko so mnogi tako brezbrižni za njih delo, in še posebno tisti, ki bi največ morali in lahko Pomagali. ,
Fašisti pred vratni Islrila
Fašisti so že prav pred vratmi Madrida, in kot je napovedal general Franco, bo zdaj pa zdaj dal povelje za odločilen napad na glavno mesto. Nad mestom krožijo rebeldni acro-. plani ter sipi je jo bombe. Vladne čete so jih s topovskimi .streli nekaj sklatile ter so kot zračna pošast treščila na hiše mosta, da je ljudstvo preplašeno zbežalo v kleti; izven tistih ki niso zgrabili za orožje.
Madridsko časopisje poziva narod, da naj pod nobenim pogojem ne dovoli zavzetje Madrida, pa naj stane kar stane, ura odločitve da je prišla za Španijo.
Ministrski predsednik Largo Caballero pa je dal proglas na ljudstvo, da četudi pridejo morda fašisti v mesto, naj se nihče nikamor ne umakne. Medtem ko se bodo miliciani borili na ulicah, naj dekleta, žene in starci streljajo iz oken na fajaste, in če nimajo pušk pa naj mečejo kamenje, opeka in vrelo vodo nanje, ampak pod nobenim pogojem naj se nihče ne umakne.
Kot poročajo iz Pariza je bilo doslej 200 tisoč mrtvili, materjalne škode pa je za 20 miliard peset. Do.odločilne bitke bo pa še le"sedaj prišlo, in si lahko mislimo, kakšne žrtve bodo, ko sp na eni strani fašisti dobro založeni z orožjem in municionom ki so ga dobili iz Nemčije in Ttalije ter imajo na razpolago divje vojske iz
Fašistična zveza stremi zaenkrat za tem, da kolikor mogoče oslabi protifašistični blok, to je predvsem zvezo med Francijo in Rušijo. Zato delata Hitler in Mussolini z ustrajno potrpežljivostjo za zlomitev Male antante ki v zunanji politiki ni edina v notranji pa še manj ker je gospodarsko odvisna. Nemčija in Italija že imata pod svojim pokroviteljstvom Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo enako tudi Poljska pr v pridno koketira v. njima. Fašistični blok pá hoče za .vsako ceno imeti na svoji strani tudi Malo antanto, to je Jugoslavijo, Čehoslovai-ko in Romunijo. Romunija je z odstopitvijo, vsi cd bolezni, bivšega zunajega, ministra Tito-l«'seo že pristal« na to, Jugoslavija menda skoro. ("'ehoslovaška pa se še nadalje Upira.
Tz Mussolini jeva govora je sklepati. (\n, ima namen triatlonsko pogodbo uničili kjer so bile podpisane današnje meje povojnih držav. Proti revizji meja se je doslej odločno upirala Mala antanta. Zdaj pa, zgleda, kot hi Mala arf-tanta izven Čehoslovi.ške prišla do nekega sporazuma.
Pozneje za Malo antanto se jc ustanovila balkanska zveza ki jo tvorijo Jugoslavija, Romunija, Grčija in Turčija. Tudi od članic te zveze je samo Turčija odločno na strani Rusije in Francije ter prigovarja tudi ostalim, da naj se odločijo za to stran.
Afrike ki nimajo nobene kulture in zavesti ter se za denar udinjajo vsakomur kot se tudi drugi ki se smatrajo za civilizirane,, po drugi strani pa skoro neoborožena masa ki pa se idejno bori za svobodo svoje domovine ter ji zato ni mar žrtev in tudi nikdar podlegla ne bo, kajti potreti me moreš a streti nikdar.
Najbolj žalostno pa je to, da Francija, Anglija in Rusija dobro vedo, na kateri strani je pravica, vendar se ne upajo odločno poseči v zadevo, kar pomeni, da imajo strah. Pred kom?'
Za nas pa je to velika šola in se moramo od nje kaj ndučiti.
Vedno smo trdili, če si ne boš sam pomagal, ti ne b'o nihče. In kot velja v večjem obsegu, velja istotako tudi Vnrmjšem. Vsak narod si. mora sam izvoj¡ vati svobodo in je potrebno da se zato že prej pripravlja.
Človeku se ježijo lasje, ko cita, kako grozno krvavi španski narod. In vse zaradi tega, ker so svojo usodo popolnoma izročili v roke nekaterim, ki so jih spretno izkoriščali v imenu domovine in Roga.
Mi še vedno upamo, da si bodo fašisti ob Madridu polomili zobe, jn. če jih ne bodo, tedaj bo obračun ljudske osvete samo odložen za pozneje, nikoli pa ne za vedno, ker pravica mo-ra prej ali slej zmagati nad krivico.
IN BMIANSKE ZVEZE
Kako misli Mussolini napraviti, da bi bila ovca cela in volk sit, je zaenkrat še uganka. Vendar smo lahko prepričani, da Mussolinijevn. in Hitlerjeva zveza ne prinaša Evropi miru in blagostanja in še najmanj pa nam Jugoslovanom.
Japüska wütifca fia vzhod?!
Ker ima evropsk^. javnost pneveč- zapos]jenja č dogodki v Španiji in prej z -Abesinijo, prodirajo japonci skoro nemoteno preko notranje Mongolije na zapad. Japonski gre za tem, da bi obkolila zunanjo Mongolijo ki je zaveznica Rusije. Notranji položaj J: ppnske je prav tak kot Italije, zato. :.kužapo obračati pozo.rpost.r.0.d notranjih slabih nizincr pa zunanje.
Princ Teh,, ki j" pravzaprav poglavar Mongo- • lije in suveren Kitajske, ¡je popolno orodje japonskega imperjalizmn, dasi na zunaj klini prijateljstvo s Kitajsko.
Japonska ima v provinci Dželiol in Čahar veliko armado sestavljeno iz mandžurskih vojakov, ki pa jih vodijo j' ponski častniki. Japonska. namerava predvsem zasesti železnico ki vodo iz Peking;i V Sivijan tako, da bi na ta način zabili klin med Kitajsko in sovjetsko zunanjo Mongolijo.
V KnijanM, ki je d°l Kft \jske, se vršijo velika javna dola; navidez od sir,"ni domačih poglavarjev, v resnici pa je to delo Japonske pod vod-
Nedeljski Mussolinijev govor v Milanu
Preteklo nedeljo je imel Mussolini v Milanu velik govor ki je bil preenšen po vsem svetu, kar pomeni, da se svetovna javnost zaaima, kaj duce grmi.
Dejal je da se je treba osvoboditi vseh Wil-sonovih iluzij, ki so razoroževanje.
Nobeden da noče prvi pričeti z l-aizoroževa-njem, ki pa da kot je nemogoče da je tudi neumno misliti o tem. Društvo narodov da samo zakriva pravo lice položaja.
fašisti da so navajeni gledati stvari v obraz kot je, in da zato ne verujejo v svetovni mir, ki ga nikoli ni bilo in da ga nikoli ne bo. Vsak narod da ima lahko mir samo v svojih mejah, ne pa. zven nje, ker vojna je neizogibna.
Društvo narodov da je treba popolnoma reorganizirati, ker da je na popolnoma zgrešeni podlagi, kar se je pokazalo tudi v dobi sankcij ko 52 organiziranih držav pod pokroviteljstvom D. N. ni moglo ničesar škodovati Italiji.
Glede Francije je dejal, da obžaluje, da še vedno ustraja, da abesinsko cesarstvo obstoja, ko bi vendar lahko veedla, da je z neguševim cesarstvom več kot konec. Če je Francija proti interesom Italije, da tudi obratno ne more drugega pričakovati.
Odnošaji sosednih držav da so vedno "boljši. S Švico da je vse v redu, z Avstrijo tudi in z Madžairsko da je enako Italija v najboljših odnošajih, posebno ker da se madžarskemu narodu krivica godi s tem da je čez 4 milione madžarov zunaj svoje državne meje. Italija da ra;zume položaj madžarov ter upa da se bo kmalu dosegla pravica.
četrta soseda da je Jugoslavija, ki da so se zadnje čase zelo zboljšali odnošaji kar da je vročai želja tudi Italije in da je on Mussolini že pred dvema letoma na tem mestu to želel.
stvom njenih inženirjev ki bo potem z armado te kraje zasedla.
Japonska je že skoro vso trgovino Notranje Mongolije obrnila: na svoj mlin. Sistematično prodira tudi proti ruskemu Zabajkalju in Al-
Najvažnejše pa da je zveza z Nemčijo. Nemčija da ni sankcionirala Italije in tudi zavo-jevain imperij, da ji je takoj priznala. Zato smo močni je dejal Mussolini, in bomo visoko dvignili zastavo proti boljševizmu.
Boljševizem ali komunizem, da vsakdo ve, da je organiziran nadkapitalizem ki podržavljen pomeni mogočno silo, in da je skrajni čaB, da se napravi konec temu ter se vzpostavi pravo demokracijo, ki da je fašizem. Prava demokracija da vlaida samo v fašistični Italiji. Samo fašizem da lablco odpre človeštvu novo človekoljubno pot vzajemnosti in dela.
Glede Sredozemskega morja, da se Italija ne bo pustila od nikogar prikrajšati. Vsak da ima lahko odprto pot preko tega morja, za Italijo pa da je to morje življenjskega pomena, zato je zanjo to morje kaj več kot za kakega, drugega.
Italija da ima to leto v programu vzdržati mir z vsemi ki so blizu in daleč. To je oborožen mir. Zato da bo še nadalje razvila oboroževanje v zraku na morju in na kopnem.
S korporativnim programom da se bo nadaljevalo, dokler se ne doseže resnični cilj fašizma. Prepričan sem. je končal Mhssolini, da se ne bo nihe strašil žrtev za razvoj novega im-perijai, ki bo v najkrajšem času. udejstveno bogastvo, moč in slava domovine.
Evropskim politikom se je čudno zdelo, da Mussolini ni nič rekel glede dogodkov v Španiji. Do tega so ga vglavnem vodili nagibi, ker bi rad počakal še toliko, da bo tudi Anglija priznaila Abesinijo, še le potem bi šel dalje.
Nekam nerazumljivo se sliši tudi, da Mussolini povdarja potrebo revizije meje na zahtevo Madžarske, obenem pa zatrjuje o dobrih odnošajih z Jugoslavijo.
čudno Mussolinijeva logika, je i udi, da podpira Madžarsko v zahtevi njenih narodnih manjšin, medtem ko noče nič slišati o jugoslovanski pod Italijo. Zato smo mi prepričani, da \sako prijateljstvo med Ttali.io in Jugoslavijo prinaša jugoslovanskemu naroclu še vejo nesrečo.
ta ju in Stalin ne more vsemu kaj, ker je pre-g Mussolinijev govor na je omembe vreden tudi več zaposljen zapadno mejo proti Nemčiji, ingzat0j ker sfa Mussolini in panež nekaka duhov-pa z dogodki v Španiji.	f;|na	oarorožPna voditelja proti resnični de-
Tz tega razvidimo. da ima "Rusija, ne sairiol Vmofcraeiji in proti slovenstvu ki to soeialno kot država temveč še več kot sistem silne na- pravičnost prinaša, dasi nimamo v mislih no-sprotnike.	WtJ" "^munizma".
BLIŽAJO SE BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI
Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbral v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti.
Da« jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo in sicer kot doslej, potom zavoda
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Avda. L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
Naše uradne ure so: od 8V2 do 7 zvečer, v sobotah do 12V2 ure.
ROOSEVELT PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV
Ko je bil Roosevelt pred štirimi leti izvoljen za predsednkia Združenih držav, je bila kriza na višku. Gospodarstvo je bilo popolnoma zavoženo in so banke ena za'drugo propadale v katerih so imeli trdo prislužene prihranke delavci in kmetje. Roosevelt je tedaj pr&vzel vae to skrahirano gospodarstvo pod državno kontrolo. Kmalu so se pokazali znaki zboljšanja in ljudstvo je spet dobilo zaupanje do dela in napredka.
Kakor hitro pa¡ so kapitalisti opazili, da so se časi za delavno ljudstvo malo zboljšali, so začeli opočitati predsedniku, da daje preveč potuhe delavstvu in da se mora bolj ozirati na ameriško svobodno demokracijo, ki bi bila po njihovem mišljenju, da močnejši sme po mili volji izkoriščati šibkejšega, v ameriškem sistemu kapitalizem delavstvo in kmete.
Predsednik Roosevelt pa se le ni hotel udati ter je slej ko prej izvajal svojo demokratično politiko. Celo s sovjeti je vzpostavil dobre trgovske odnošaje, kakor tudi z drugimi držat-vami, podobno z južnoameriškimi. To je prinašalo vedno več ljudskega blagostanja, in to je začelo jeziti kapitaliste, ki so opočitali Roose-veltu celo komunizem, dasi je po pravici povedano še zelo daleč od prave socialne pravičnosti. Pravi demokrat bi bil Roosevelt še le takrat ko bi kapitalistom kratkomalo onemogočil izkoriščanje na vseh koncih in krajih, to pai bi dosegel le, če bi reformo današnjega sistema temeljito spremenil. Vendar se lahko reče, da je Roosevelt zelo mnogo dobrega napravil za blagostanje ameriškega ljudstva, kot ni napravil pred njim že dolgo nihče, in je zato trn v peti kapitalistom.
Roosevelt je ponovno kandidiral ter je izšel iz volilnega boja naravnost triunfalno kajti narod ga je zvolil za ponovnega predsednika z veliko večino kot že dolgo ni bil noben predsednik izvoljen. Republikanci skupno z ameriškimi fašist, to je kapitalisti, so postavili svojega kanddata Landona, ki pa je tako propadel kot še ni propadel noben kapitalistični kandidat. ' Kot smo že rekli, Roosevelt je demokrat ki pusti vsem živeti, tudi kapitalistom, če nimajo le prevelikih zahtev, odločno pa je odklonil, da bi bil še v bodoče ves narod odvisen od milosti kopice magnatov.	,
Zmaga Roosevelta je za ves svet velikega pomena kajti socialna pravičnost se je s tem zopet pomaknila en korak bliže k cilju.
Demokratične države, posebno Rusija in Francija, so s zmago Roosevelta moralno veliko pridobile, kar s zadoščenjem priznavajo.
Argentinija je zelo zadovoljna z zmago Roosevelta ker odkar je on predsednik se vse več bl»aga, proda Združenim državam, ker ima pač ljudstvo več denarja in zato tudi več kupuje.
CASA "CAMBAS"
Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires
ño. m
SLOVENSKI TfiDNlK
ño. 3n
OKNO V SVET
London. — Angleški zunanji minister Eden Je imel v nižji zbornici dolg govor v katerem je obrazložil zunanjo politiko Anglije.
Povedal ni nič novega. Dejal je, da ima Anglija z vsemi državami najboljše trgovske stike in da jih hoče tudi v bodoče gojiti ter da je potrebno v interesu miru, da se Anglija le še bolj oboroži, ker samo z orožjem da bo lahko narekovala mir.
Tako pravi tudi Hitler in Mussolini ter večinoma vsi današnji evropski državniki.
Mi pa pravimo, da je treba med narode sejati drug duh in kulturo, kot nam usiljuje današnji sistem, in bodo prišli iz naroda, taki ministri ki bodo resnično delali za blagostanje &oveštva.
Washington. — Kot poročajo bo morda v kratkem prispel v Buenos Aires predsednik Združenih držav Roosevelt.
Argentiniei pravijo, da bi bilo to zanje posebna čast in da bi ga sprejeli z odprtimi rokami.
Tudi predsednik Argentinije geenral Justo je dejal, da bi zelo rad videl svojega severnoameriškega kolega kot gosta na argentinskih tleh.
ARGENTINSKE VESTI
BOJ PROTI KOBILCAM
Poslanska zbornica se je te dni bavila z načrtom, kako bi se uspešno postavili proti kobil-cam.
Določili so, da bi bilo zato potrebno najmanj deset milionov pesov.
VOJAŠKE VAJE ZAKLJUČENE
Ta teden so zaključili z vojaškimi vajami ki so se vršile v kordobskem pogorju, katerim je prisostvoval sam general Justo predsednik vlade.
Po vseli kapitalističnih državah so napravili tako, da so zmagali plavi, tu pa niso zrna,-
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
NUDI SVOJIM ČLANOM:
Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na priditve in prosto na domačo zabavo. Brezplačno krogljišče. Kulturni cilj: Širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomoČikov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd.
V tvojo korist je, da postases član tudi ti.
Društveni prostori: ORAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES
gali ne plavi i nne rdeči, temveč vsi enako.
UPOR NA PARNIKU
Na španskem parniku "Cabo San Antonio" se je vprlo častnikom 88 mornarjev. Upornike so zasegle argentinske oblasti ter se je pričelo s zaslišanjem.
NESREČA NA DELU
Pri zgradbi novega poslopja, v ulici Uriarte 2379 se je smrtno ponesrečil jugoslovanski državljan Stefan Wljič star 40 let in argentinee Josip Beltran star 23 let.
Oba ponesrečena sta padla iz drugega nadstropja kakih deset metrov globoko kjer je Štefan na mestu izdihnil, z Josipom pa tudi nimajo zdravniki mnogo upanja.
DRUŠTVENE VESTI

! 1 I I
JUTRI SE BOMO SLIKALI
Vsi člani in članice pridite jutri v društvo ker se bomo slikali in bomo kliše potem priobčili v Koledarju.
REVČEK ANDREJČEK
Tako lepe in zanimive igre še nismo videli v Buenos Airesu, so govorili vsi ki so to dramo videli ter so pisali o tem celo domovinskim listom in svojim domov.
Dne 6 decembra se zopet nudi prilika in naj-brže zadnja za nekaj let, da si to igro ponovno ogledate in pridete tudi tisti ki jo niste v zadnje videlj in je bilo potem vam žal, kot smo mi že naprej vedeli, da vam bo.
NIKDAR NE POZABITE
da
Za poslati denar v domovino
hitro in z najmanjšim stroškom,
Za vlagati denar v hranilnico
kjer je varen z dobrimi obrestmi,
Za nakup ladijskih prevoznih listkov
z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah
NUDI EDINO LE
tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini
SLOVENSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360
(medtem ko traja zidanj« našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre)
VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili.
Nov Jugoslovanski minister za Južno Ameriko
V pondeljek je prispel s prekomornikoni "Oceania" v Buenos Aires nov jugoslovanski minister za vso Južno Ameriko, profesor uni-versalne zgodovine Izidor Cankar ki je bratranec znanega .socialnega pisatelja in avtorja "Hlapca Jerneja" Ivana Cankar.
Novega ministra čaka v naši razdrapani naselbini, posebno v srbohrvatskem delu, velikega dela, kateremu pa upamo, da bo kos, tembolj ker smo prepričani da kri ni voda in da je novi minister ne samo po krvi temveč tudi po duhu bratranec našega največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. . .želimo mu mnogo uspehov na svojem težkem in odgovornem mestu.
Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik?
No. 371
.■-■tu—— milil II lil m
IZ ROSARIO
PLESNA ZABAVA
V nedeljo dne 8 novembra se bo vršila v društvenih prostorih v ulici Mitre 554, lepa domača nabava, na katero ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje.
Odbor.
ZA TXBEOVITI SKLAD
Kav ¡ž Ivan Podreka K at i Štrukelj Andrej Šlcrjanc Milan Od prej
$
1.20 1,—
2._
1,— 264.30
Skupaj	$ 269.50
Vüeux ac uprava najlepše zahvaljuje! iBiPiao na razpolago več služb za ženske.
"Slcvsisla
Calle Gral Cesar Dlr.s 1657, Ü. T. 59-3667 Buenos Aires
-------oOo--------
IHÍOEI,SACIJSKI USAD
V vseli zadevah : bodisi, da nameravate katerega 'svojih vpoklicati iz domovine pa ne. veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v.kakršnokoli drugI zadevi, obrnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo
POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE
Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno!
NAŠI ZASTOPNIKI Za Avellanedo: Liberat Taučar, Chaca-buco 587.
Za Cordobo: Franc Kurinčič. Galle Pinzón
441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brisar, Calle Ricar-done 51.
Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ijih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista.
Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Škrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio živec, resta v ran t Osorio na Paternalu.
. DOMAČE VESTI
SMRTNA KOSA
Dne o novembra je umrl po dolgi in mučni za vratni bolezni Pavel (J or jan, star 41 let, doma iz Opatjegasela na Krasu.
V Ameriko je prišel leta 1929 in kmalu za njim je prišla tudi'njegova žena ki pa je že pred dvema letoma umrla vsled slepiča.
Pokojni zapušča štiri nedorasle otroke, trije so v domovini in eden je tukaj.
Obenem zapušča enega, brata v Rosario, in doma enega brata in tri sestre ter mater.
Ker so uboge sirote ostale brez staršev, prosi uredništvo v imenu njih, da bi vsak kaj malega prispeval za nedolžne otročiče. Prispevke sprejema uredništvo ter bo potem odposlalo otrokom, da bodo za izgubo staršev vsaj malo potolaženi.
Vsem preostalim naše najiskrenejše sožalje!
ŽALOSTNA VEST
Ga. Greti Petrovič, ki je tudi naročnica S. T. je prejela iz domovine žalostno vest, da je njena zlata mamica dne 8 septembra ob 3 uri pop. mirno in Bogu vdana umrla.
Pogreb pokojni.ee se je vršil dne 10 septembra iz hiše žalosti, Repise št. 50 na pokopališče pri Sv. Andražu v Holozah niže Ptuja.
Pokojnica je imela 71 let ter zapušča moža enakih let in šest dorastlili hčerk katerim vsem izrekamo naše globoko sožalje.
NESREČA NA DELU
Dne 6 oktobra se je ponesrečil in zlomil nogo Jožef Marutič, doma iz Bele krajine, ki je bil zapbsljen pri stávbinskem delu v Beraza-tegui pri Quilmesu. Nahaja se v bolnišnici v Lla.vallol.
Želimo mu skorajšno okrevanje.
OSEBNA VEST
S prekomornilcom "Oceania" je prispela iz Svetega pri Komnu gdčna. Albina Kožmolj ter ji želimo mnogo sreče v novi domovini.
a

ČEVLJARNICA — KNJIGARNA
šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in žanske
T R E L L E S 2 6 6 8
Paternal
RESTAVRANT - PARILLA
IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR)
F i 0 R D E L L l
Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči
Av. San Martin 2688 - U. T. 59 ■ 1656
Cerkveni vestnik
Ta nedelja je zahvalna nedelja. Mnogi v tej zemlji ,so pozabili da nam vse dobro prihaja kot božji dar. Četudi je delo človeških rok in glave ter denarja, pa je le Bog tisti, ki zdravje da-ja in ohranja in delo blagoslovi — ali pa tudi odtegne svojo ponjoč. In če pusti, da nekateri zlorabljajo njegove darove, je to pač zato, ker noče kratiti človeku svobode. Zato ima vsakdo vzroka dovolj, da je Bogu hvaležen. Zato pridite ta dan k službi božji, da zapojete Bogu zahvalno pesem.
Maša bo na Avellanedi ob 10 h.
Večernice in litanije pa na Paternalu ob pol 5 h.
Romanje v Lujan se bliža in je treba že kar misliti na to. Nedvomno bo to najlepši dan za našo kolonijo, zato naj vsak poskrbi, da si tako vse uredi, da ne bo izostal. Vozne listke dobite v Banca Germánico pri g. Laknerju, na Saa-' vedri pri g. Fratnik (almacén), na Floridi pri g. Illasneku, v Villa Devoto pri g. Misleju (Ti-nogasta 5135), na Avellanedi pri g. Utroša. Cena za. tja in nazaj je za otroke do 14 leta pol pesa, za mladino med 14 in 18 let 1.— peso, za odrasle 2,— pesa.
15. nov. bo maša, na Paternalu ob 10 h, vc-černice na Saavedri ob pol 5 h.
Ob priliki svojega obiska v Rosariju je g. Kastelic pričel s službo božjo. V nedeljo 25. oktobra in na 1. nov. se je vršila služba božja ob navzočnosti kakih 70 Slovencev in Hrvatov. V kratkem se g. Kastelic spet vrne tja, da še bo storilo kaj dobrega za dušne potrebe rojakov tudi tam.
Nekateri še vedn očakajo, kdaj se bo oglasil "cobrador" za naročnino Duhovnega Življenja. Pa ga ne bo blizu. Zato prosim vse, ki ste dobivali list, da doprinesete z dobro voljo tisti peso. Jaz i , . , se veliko potrudil, da bi vstregel z listom. Ve1. >., da nisem ugodil vsem. Pa, je res tudi to, da veliko laže ugodite meni Vi bralci Duh. Življenja, ker Vam ni treba storiti nie več, kot poslati tisti peso, pa bom zelo hvaležen in se v naprej še bolj potrudil, da ugo-. dim z listom. Zato še danes deni v pismo 1 peso in pošlji na, naslov: Illadnik Janez, Caseros 2780. Cap.
Kroj&čnica
MOZETIČ
Nudi cenj. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin.
SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer.
Prepričajte se!
Sebastian Mozetič
BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025
(PATERNAL)
SMEH - NAJBOLJŠE ZDRAVILO
Kadar vas draži ,vmeh, ne dušite ga, ker je nevarno
Mlad policijski redar je stopal po londonski uliei, opravljajoč svojo službo, ko je zagledal nekega branjevca, kako je zdrsnil na lupini ene izmed svojih banan, da je padel po tleh in prevrnil še voziček.
Redar je bušil v smeh. Zaman si je prizadeval da bi se premagal —> njegova služba je zahtevala resnost — ni šlo in ni šlo: obraz mu je postal zaripel in smeh ga je lomil vse bolj in bolj. Čez eno uro je umrl: zadela ga je možganska kap.
Leto za. letom umre mnogo ljudi v podobnih okoliščinah. Toda ni smeh tisto, kar jih spravi
v prezgodnji grob, temveč krčevito prizadeva-
( i
nje, da bi ga premagali. Tako je tudi londonski .stražnik umrl zato kér si je na račun smeha skušal ohraniti svoje dostojanstvo.
Smeli — neprisiljeni, zdravi, neugnani smeh — je najboljše krepčilo za človeški organizem. Smeh nas krepi, ohranja nam zdravje in včasih nas celo obvaruje blazndsti.
Eskimi sodijo zelo modro, da je ni stvari, ki bi bolj pospešil«' mirovna pogajanja med sprtimi strankami kakor smeli.,Kadar se srečata po-
glavarja dveh sovražnih plemen, prirede takoj kakšen smešen prizor. Če se vsi jamejo smejati, je prijateljstvo zapečateno.
Ali ne vodi tudi nas isto načelo, kadar nam
<
znanec predstavi kakega tujca? Najprej se nasmehnemo, potem pa skušamo uganiti kakšno duhovito, da se sobesednik zasmeje.
V umobolnicah, pravijo, je tisti bolnik, ki se ljenju.
more smejati večidel na dobri poti k ozdrav-
Sincli poveča napetost v žilah, kadar je prenizka, popravlja obtok krvi, lajša pritisk krvi v možganih in krepi pljuča.
Med vsemi živimi bitji na zemlji je človek edini, k se zna smejat.
Smeh ima za človeka pet pomenov: prvič je občilo med ljudmi, drugič nenameravan izraz prijetnih občutkov, tretjič izraz zmagoslavja!, Četrtič mehauizem obrambe in petič socialna sankcija in korektiv.
Otrok se smehlja že s 4. dnem in se smeje od 45. dneva dalje: tako pokaže svoje zadovoljstvo. Toda pravi smeh pride šele proti 110. dnevu starosti: povzročiš ga, če otroka žgečkaš. Ta občutek sicer ni sam po sebi prijetem — tudi muha ga povzroči, a z nasprotnim učinkom — temveč je le nekakšno sporočilo prijateljskih in veselih občutkov.
Prihodnja laza je smeli, ki se razleze na obrazu ob prijetni zaznavi, ka&or na primer ob pogledu nai znani Obraz. Žive barve, preprosta po-pevčica in podobno: spet zaznave, ki raztegnejo obraz pri otroku, pri divjakih, pri slaboumnih. Vzrok je na dlani: človeku je v ugodje, ko spozna znane pojave. Ta smeh je predhodnik zmagoslavnega smeha. Toda, vse te vrste smeha niso v nikaki zvezi s humorjem. Zato imajo prav tisti, ki trde, da smehu dostikrat manjka humorja, humoristi sami so pa večidel tragični ljudje.
Smejalci so po navadi sipmatični ljudje. Kadar vidijo človeka v zadregi, se mu radi smejo. Toda če je sila, ne odlašajo in so med prvimi, ki mu pribite na pomoč.
Smisel za humor preti šele z zrelostjo, to je, v dobi, ko se človek začenja zavedati svoje majhnosti in jo skuša, zabrisati s humorjem. Iz tega: se rodi nervozni smeh. Tako se smeje dekletce, ki ga kdo preseneti v trenutku, ko si ogleduje sliko svojega filmskega ljubljenca — pa tudi dolžnik, če se ne more ogniti upniku in spregovori z njim par ljubeznivih besed.
. Zatorej se smejmo! In ne zmenimo se za one žalostne postave, ki mislijo, da smeh ni za spodobne ljudi.
Smeh vas bo priljubil, da si bodo ljudje že-
FEO DO RA
¿uiavnik pa sé je medlem podal v spremstvu CigausKe Uejze v šator. Previdno se je približal k l'eoiionnem ležišču in začel visoko bolnico skrbno pregledovati.
Feodóri se je še vedno bledlo.
Ko je zdravnik dognal, da ima visoko temperaturo, je parkrat zamiljeno zmajal z glavo. Nato pa jo je še enkrat skrbno pregledal, nakar je vzfcl iz svoje potne torbice mal stekleni instrument, ga napolnil z neko belo, prozorno tekoiino, ki jo je vzbrizgal Feodori v žilo.
Nato je še izročil ciganki Gejzi večjo steklenico tekočine z naročilom, naj daje od te tekočine bolnici trikrat na dan po eno veliko žlico..
Vladimir mu Je planil naproti.
—	Gospod doktor, kako je? •— se je izvilo obupanemu poročniku iz prs.
—	Gospod poročnik, ne obupujte, — mu je odvrnil doktor. — Vaša zaročenka je sicer bolana, — pljučnico ima — toda jaz upam, da se bo skrbni postrežbi in njeni drugače mladostni in močni naravi posrečilo bolezen prestati! Prosim vas, bodite s pacijentko obzirni, če bi se zopet zavedla, je ne vznemirjajte preveč. Jutri bom prišel zopet pogledat in upam, da vam bom lahko zatrdil, da se je vaši zaročenki zdravje začelo obračati na bolje.
—	Hvala vam, gospod doktor! — vzklikne Vladimir in hvaležno stisne zdravnikovo roko. — Gospod doktor, če jo boste rešili, bom vaš večni dolžnik!
Ko se je Vladimir nekoliko pomiril, Je poklical Dimitrija in ga poslal v mesto z naročilom, naj pove Mimozi, kaj se je medtem zgodilo.
Mimoza naj počaka v mestu njegovih daljnjih naročil, Dimitril pa naj pripelje nazaj Kazimir-jevega konja, obenem pa naj prinese seboj nekaj perila in drugih dnevnih potrebščin.
Vladimir je namreč sklenil, da bo ostal tako dolgo v ciganskem taiborišču, dokler ne bo Feodora popolnoma ozdravela.
Najrajši bi bil sicer Feodoro takoj odpeljal v mesto, toda zdravnik mu je bil to odločno odsvetoval in tako jc Vladimir hočeš nočefi moral pro-viti prijazne cigane za gostoljubnost, ki so mu seveda brez vsega dovolili.
,Ko sta se zdravnik in Dimitrij odpeljala, se je
Vladimir splazil po prstih v Feodorin šator, sU» ;>il je k Feodorinemu ležišču, pokleknil Je k acjuiu vzglavju in zašepetal:
—	Moja ljubljena Feodora, zopet te vidim, daj Bog, da bi kmalu zopet ozdravela!
In kakor da bi se Feodora zavedela, da kleči pred njo njen preljubljenl Vladimir, mu Je v svoji vročici vzkliknila:
.— Vladimir, moj ljubljeni Vladimir!---
Drugi dan je zopet prišel prijazni zdravnik. Ponovno je skrbno pregledal Feodoro, toda njegov obraz je bil resen, ftele ko je končal pregled, se mu je obraz nekoliko razjasnil.
še enkrat je vzbrizgnil v žilo zdravilno tekočino, dal je nekatera potrebna naročila, nato pa se je obrnil k Vladimirju, ki je obupan opazoval njegovo početje, in mu dejal:
—	Gospod poročnik, ne obupujte! Jaz mislim, ia je glavna nevarnost že minila. Gospodična najbrž še nekoliko dni ne bo prišla k zavesti, toda če se boste ravnali točno po mojih navodilih, bo gospodična kmalu popolnoma ozdravela. Moja navzočnost sedaj ni več potrebna, šele ko se bo gospodična zopet zavedla, me zopet pokličite, da bomo ukrenili, če bo še kaj potrebno!
—	Ljubi gospod doktor, moja srčna hvala! — vzklikne Vladimir, ki so mu solze veselja polzele po obrazu.
Deset dni Je visela Feodora med življenjem in smrtjo. Njena močna mladostna narav se je borila obupno in vztrajno z belo ženo, ki Je trdovratno segala po njej s svojimi koščenimi rokami.
Toda zmagala je mladost — zmagala je ljubezen.
Deseti dan je vročina padla, Feodora je začela l^žje in globlje dihati, nastopila je kriza, kot prvi znak vrnitve k ozdravljenju.
Feodora je bila rešena!
Trudoma je odprla Feodora svoje oči, njen pogled je blodil po navzočih, blodil po šatoru, toda zdelo so je, da se Feodora ne zaveda, kje se nahaja.
Vladimir pa se sedaj ni več mogel vzdržati.
Ginjeno je vzkliknil:
—	Feodora, srce moje, jaz sem pri tebi!
Ob zvoku tega glasu se je Feodora zdrznila, začudeno je pogledala Vladimirja, toda trenutek pozneje ga je spoznala. Iz njenih prsi se je izvil presrečen vzklik:
—	Ljubljeni Vladimir, zopet si pri meni! Tvo-
ja sem in tvoja bom ostala!
Nežno je objel Vladimir svojo zaročenko, na njena bleda izsušena usta ji je pritisnil dolg, vroč poljub. Nato pa jI je položil prst na usta in dejal:
—	Prosim te, Feodora, ne govori več, ker bi ti sicer lahko škodovalo, — ti pa moraš živeti zame!
Kakorkoli bi bila Feodora še rada govorila, vendar je ubogala svojega Vladimirja. Zaprla je oči in kmalu nato jo je prevzel spanec, ki jo je
nosil zdravju in sreči naproti---
Vladimir pa je ves srečen opazoval globoko dihanje svoje Feodore in neprestano Je šepetal:
—	Hvala tebi, večni Bog, da si mi jo rešil! Brez Feodore ni zame ne solnca, ne življenja!---
Teden dni je minilo in Feodora je že skoraj popolnoma okrevala. Bila je sicer še nekiliko bleda, toda lahna rdečica, ki se ji je pojavljala na obrazu, je jasno pričala, da se ji zopet vrača njeno staro, trdno zdravje.
Vladimir in Feodora sta sedela sleherni dan na klopici v senci stare košate vrbe.
Nežno sta sedela objeta, vroče sta šepetala, prisegala sta si večno ljubezen.
Nikogar nista videla okrog sebe in oba sta se začudila, ko se je spustil na zemljo mrak, saj jima je bil vedno čas prekratek.
Danes Je poslal Vladimir Dimitrija v mesto z naročilom, da priskrbi kočijo, s katero se bo Feodora popeljala v Nlžnij Novgorod.
Feodora se je namreč čutila že popolnoma zdravo in kakorkoli ji je Vladimir prigovarjal, naj o-stane v mestu še nekaj časa, Je Feodora dajala vedno isti odgovor:
-t- Ne, dragi moj Vladimir, ti si carjev kurir ln moraš zato čimprej odpotovati nazaj v Petrograd! Jaz pa te bom na vsaki stopnji spremljala, nikdar več v življenju se ne bom ločila od tebe!
—	Kako? — se začudi Vladimir, — Odpotujem naj v Petrograd? Poslan sem vendar v Port Ar-tur!
—	Da, poslan si v Port Artur, — odgovori Feodora, — toda tam te čaka smrt, ki ti jo pripravlja minister Pleve. Toda pozneje ti bom natančneje pripovedovala o tem, sedaj uživajva rajši svojo mlado ljubezen. Vladimir, poljubi me!
•In dolg vroč poljub je združil oba mlada zaljubljenca.
(Hipoma pa ju je zmotilo v njuni sreči drdranje kočije.

SLOVBNSKI TBDNIK
No. 370
Za naše male
ZGODBA O RIBIČU
Nekoč je živel ubog ribič, ki je imel mnogo otrok. Mnogokrat ni bilo pri hiši niti skorjice kruha. Zaman je vstajal ubogi ribič na vse zgodaj, zastonj je delal pozno v noč, zastonj je ves dun nosil svojo mrežo od ene vode do druge, mnogokrat pri lovu ni imel sreče.
Kakor je bil ta ubog, tako je bil njegov brat bogat. Ta pa ni imel otrok. Kadar ribič svojim Otrokom ni imel kaj dati, je prosil brata, naj mu za božjo voljo da vsaj za večerjo koruzne moke. Brat pa, mu je vselej odgovoril: "liad ti
leli vaše družbe; smeh bo odgnal od vas nadležne ljudi; s smehom boste delali boljše kupčije, kakor bi jih zgolj s suhimi številkami; smeh vam bo pridobival prijateljev in vas bo približal vašim otrokom.
Poskusite ga, gojite ga: začudili se boste, kako dobro vam bo del in kako veseli ga boste.
("New Chronicle", London.)
Oba sta se ozrla ln sta opazila v smeri iz mesta prihajati naročeno kočijo.
Trenutek pozneje je skočil s kozla Dimitrij, odprl vratca in glej, kdo je izstopil.
Lepa Japonka Mimoza je prišla na obisk.
Danes je bila še mnogo lepša kakor po navadi, toda na obrazu se ji je jasno poznalo, da je zadnje dni mnogo trpela.
Dimitrij ji je namreč povedal, da je Vladimir našel svojo Feodoro in da želi, da ostane Mimoza toliko časa v mestu, dokler se Vladifnir ne po. vrne.
(Mimoza je sicer ubogala, toda danes ni mogla več vzdržati. Uvidela je sicer, da je konec njenim lepim ljubezenskim sanjam, da Vladimir ne bo nikoli njen.
©prva je hotela v navalu svojega obupa pri prvi priliki usmrtiti Feodoro, pozneje pa Je uvidela, da ji vse to ne bi nič pomagalo in zato se je udala v svojo usodo.
S solzami v očeh je stopila k Vladimirju, mu podala roko, nato pa je stopila tudi k Feodori, jo objela in dejala:
—	Moje srce sicer krvavi, toda vseeno vama želim, bodita srečna! Vi, Feodora, pa ljubite svo-jegajega bodočega moža z istim žarom in isto uda-nostjo kakor ga ljubim jaz, toda nesrečno!
—	če dovolita, se bom z vama vrnila v mesto, nato pa se bodo ločila naša pota, jaz bom odslej sama potovala proti vzhodu!
—	Vedno sem bil prepričan, da je vaše srce plemenito, Mimoza, — odvrne Vladimir, — Bog vas blagoslovi za vaše besede in vam nakloni isto srečo, kakor jo uživam sedaj jaz.
—	Se nekaj, gospod poročnik, — spregovori Dimitrij, ki se mu je poznalo, da komaj čaka na prvo priliko, da Vladimirju nekaj važnega sporoči. — V mestu sem čital nek važen razglas, v katerem se govori o vas. Zato sem ga strgal z deske in vam ga prinesel.
Toda komaj je Vladimir pogledal na list, je vidoma prebledel in ostrmel.
čital Je namreč sledeči
Razglas.
Vsem državnim oblastem In njihovim pod. rejenim organom naročam, da so dolžni raz. iskovati, kje se sedaj nahaja carjev kurir, poročnik Vladimir Borotin in ga opozoriti, da se mora nemudoma vrniti v Petrograd.
V slučaju pa, če hi se obotavljal, ga je treba z oboroženo silo pripeljati v prestolnico.
dam tudi voz moke, če mi daš enega sina."
"Ne, tega pa ne storim za nobeno ceno," je odgovoril ubogi ribič, "kolikorkoli otrok imam, vsi so mi enako dragi, od nobenega se ne bi mogel ločiti."
Ko nekoč že skoro teden dni niso imeli nič za pod zob, se je ribič odpravil na lov in rekel ženi, da se ne vrne prej, dokler ne nalovi polne torbe rib. Zgodaj zjutraj je sedel na breg reke, spuščal mrežo v vodo in jo zopet dvigal, ulovil pa ni niti najmanjše ribice. Že se je mračilo, a sreča se ga je izogibala, kakor bi se ga bala.
"Že vidim," je rekel ribič sam pri sebi, "da bom moral iti brez rib domov. Moj Bog, kaj bodo moji nedolžni otročiči večerjali!"
Žalosten je dvignil mrežo, bila pa je tako težka, kakor da bi bil'v njej velik kamen. In res ni bilo v nji nič drugega kakor okrogel kamen. Jezen ga spusti z mrežo vred v vodo. Ko jo dvigne, je ta okrogli gamen zopet v mreži. Sedaj ga vzame iz mreže in ga zažene daleč v vodo, da ne bi prišel zopet v mrežo. Toda ko dvig-
. itr»
Po naročilu Njegovega Veličanstva carja minister Pleve m. p.
Tudi Feodora je prebledela, ko je prečitala ta usodni razglas. Solze so jo oblile, ko je vzkliknila:
—	Vladimir, rotim te, ne ubogaj! V Petrogradu te nameravajo usmrtiti!
—	Ne, odvrne odločno Vladimir, — častnik sem in carjeva povelja bom vedno ubogal, četudi si na. kopi jem s tem smrt na glavo!
—	Dobro, — odgovori Feodora, — potem grem s teboj In če bo treba, bom s teboj tudi umrla!
Vladimir je nato poklical cigane, se jim še enkrat zahvalil za Feodorino rešitev, mlademu poglavarju Kazimirju pa je izročil v znak svojega hvaležnega priznanja precejšnjo vsoto denarja.
V Nižnjem Novgorodu se je po kratkem odmoru Mimoza poslovila, Vladimir, Feodora in Dimitrij pa so stopili na vlak in se opeljali v Petrograd, svojemu usodnemu cilju naproti.
44. POGLAVJE.
Božji mlini melje,|o počasi. . .
Zloglasni minister Pleve je budno spremljal Vla-dimirja na njegovi poti proti Port Arturju.
Zdelo se mu je, da Vladimir potuje prepočasi. Zato se je zbal, da ne bi mogel v nastalih zmedah priti v Port Artur. Na ta način pa bi se samo rešil sigurne smrti.
Zato ga je sklenil drugače ugonobiti.
Odšel je k carju v avdijenco, kjer mu je z res. nlm obrazom sporočil, da se pripravlja v državi nevarna zarota, a kolovodja je poročnik Vladimir Borotin.
Car se je strahovito razjezil in je na ministrov predlog takoj pristal, da izda Pleve nam že znani razglas.
Minister Pleve je sedel v svojem delovnem kabinetu. Pred seboj Je imel" važne dokumente in Jih zamišljeno pregledoval.
Zdajci potrka na vrata, v sobo stopi službujoči častnik, ki sporoči, da se je prijavil v pisarni carjev kurir poročnik Vládimir Borotin, v njegovem spremstvu se nahaja neka mlada dama.
—	Pripeljite oba takoj k meni! — ukaže minister Pleve, nakar častnik odide.
—	če me moja slutnja ne vara, — vzklikne zmagoslavno Pleve, — potem je ta mlada dama gotovo naša dlčna kneginja Feodora! Temboljše, dve muhi na en udarec! Poročnik Vladimir, tvoje minute so štete, a tudi tebi, kneginja Feodora, se ne obeta baš prijetna usoda.
Pri tem se je minister maščevalno zasmejal, oči
ne tretjič mrežo, je bil okrogli gamen zopet v nji.
«edaj pa ga ribič ni več vrgel v vodo, temveč na breg m se napotil žalosten proti domu. Toda komaj je napravil nekaj korakov, si je premislil in rekel: "Ce svojim otrokom ne morem prinesti rib, jim ponesem vsaj ta, okrogli kamen; naj se igrajo z njim."
Pobere kamen, ga vtakne v torbo in odkoraka počasi proti domu. Otroci mu pritečejo naproti ga obkolijo in vprašajo: "Kaj ste nam prinesli očkaf
"Okrogel kamen otroci nič drugega. Glejte, igrajte se z njim in pozabite na večerjo 1"
Ubogi ribič je legel spat, tudi žena je legla, otroci pa so se tako poglobili v igro s kamnom, du so pozabili na spanje. Potakali so kamen iz vedno večjim veseljem po sobi, kajti kaonen se je vedno bolj svetil. Tega pa ribič ni opazil, ker je ležal k steni obrnjen in od skrbi vzdihoval. Ko pa se je obrnil in hotel spraviti otroke spat, se mu je kamen tako zasvetil v oči, da ga je zabolelo. Zbudil je ženo in tudi ona je bila prepričana, da je okrogli kamen pravi demant. Sklenila sta, da ga ponese žena takoj drugi dan kralju v njegovo prestolnico in mu ga za lep denar proda. In res ji je dal kralj za dragotino
pa so se mu svetile, kakor krvoločni zveri.
Trenutek pozneje pripelje častnik Vladlmirja Bo. rotina in hjegovo mlado spremljevalko pred ministra Pleveja.
—	Gospod minister, — spregovori Vladimir, — čital sem vaš razglas in prostovoljno sem se pokoril carjevemu ukazu. Razpolagajte z menoj?
Pleve pa ni Vladimirju ničesar odgovoril. Obrnil se je samo k službujočemu častniku in mu strogo ukazal:
—	Poročnik Grozinski, odvzamite poročniku Vladimiru Borotinu sabljo, odstranite mu epolete, kajti po carjevem ukazu Je degradiran! Odpeljite ga v Petro-pavlovsko trdnjavo, kjer ga vrzite v ječo za državne zločince!
—	Vladimir Bjorotin, — nadaljuje Pleve, za vzrok svoje aretacije boste zvedeli jutri pred posebnim sodiščem!
V trenutku, ko je nameraval poročnik Grozinski odpeljati, Vladlmirja, plane Feodora k Vladimirju, se ga oklene okrog vratu in obupno zakriči:
—	Umoriti te hočejo, moj Vladimir, — toda jaz ostanem pri tebi, s tebo bom živela in umrla!
»— Nazaj knegnja Feodora — zagrmi minister Pleve, — Za vas bo Njegovo Veličanstvo že pravo, časno poskrbelo in vas nagradilo za vedenje, ki ni dostojno, carjeve sorodnice!
To rekši plane Pleve k Feodori in jo iztrga iz Vladimirjevega naročja.
Zaman se je Vladimir upiral, ni mogel ničesar, kajti vojaki, ki so medtem na častnikov žvižg prihiteli v sobo, so ga trdno držali.
Se predno se je Vladimir dobro zavedel, se je že nahajal v zaprti kočiji, ki ga je odpeljala v Petro-pavlovsko trdnjavo.
Medtem pa se je minister Pleve naslajal nad Feodorinim obupom. Izzivalno Je motril žalostni Feodorin obraz in njegova zločinska duša je vzklikala od veselja, ko je spregovoril:
—	Tako torej, moja dražestna kneginja, naposled je napočil tudi za vas trenutek, ko boste prejeli zasluženo plačilo.
To rekši prime Pleve Feodoro pod pazduho in se napoti z njo proti carski palači.
Ko sta dospela pred carjeve sobane, se je prijavil minister Pleve v avdijenco, Feodora pa je ostala v predsobi.
(Nadaljevanje)
tri vreče zlatnikov, povrh pai še voz in konja, da se je lahko odpeljala domov. Vesela se je vrnila žena domov, pa tudi doma je zavladalo veliko veselje. Sedaj so bili bogati, ni jim bilo več treba stradati.
Hoteli so izmeriti zlato, a ker niso imeli pri hiši nobenega vedra, so poslali enega svojili sinov k bogatemu stricu ponje.
"Čemu vam je treba vedra?" prezirljivo vpraša bogatin.
"Oče bi radi merili denar", je odgovoril deček.
Hej, kako se je zakroliotal bogatin!' Dal mu je vedro in kmalu prišel za njim, da bi videl, kako merijo denar. Ko pa je videl, kaj se godi je kar ostrmel od začudenja. Čeprav je bil bogat, še nikoli ni videl toliko zlata na enem kupu. Ko si je od začudenja opomogel, je vprašal brata:
"Kje si dobil to množino zlata, dragi brat?" "Sedaj sem zopet tvoj dragi brat, toda le počakaj, privoščim s šalo s teboj," si 'je mislil ribič sani pri sebi in rekel:
"To zlato mi je dal kralj za tri mačke." "Kako je to mogoče?"
"Tako, da je v kraljevi palači toliko miši, da kralj s svojo družino ne more ne obedovati, ne večerjati. To sem izvedel na svojih ribiških potili in sem mu nesel tri mačke v dar. Hej, kako jih je bil vesel! Takoj je zapovedal, naj mi dajo za tri mačke tri vreče zlata.'
Ko je bogatin to zaslišal, mu ni bilo več obstanka, hitel je domov in povedal svoji ženi, kaj je videl in slišal.
"No", je rekla žena, "če je ta berač nesel kralju tri borne mačke mu jih mi ponesemo za tri vreče".
Mož ji je pritrdil, prehodil vse sosedne vasi in za drag denar pokupil vse mačke, kar jih je moprel dobiti. Ko jih je imel za tri vreče, je za-pregel štiri konje, naložil mačke na, voz in se odpeljal proti prestolnici.
Ko je prišel pred kralja, se je poklonil in rekel:
"Majhno darilo sem Vam prinesel, veličanstvo! Moj voz stoji tam pred vrati." "Prinesi, da vidim!"
Bogatin odide, vzame tri vreče mačk na rame in jih nese v palačo. Ko se vrne pred kralja, razveže v trenutku vse tri vreče. Množica mačk preplavi tla, mačke se razbežijo na vse strani, skačejo na velika zrcala, na okna, na oma.re, prevračajo drage zlate bokale in krožnike ter vse spotarijo.
"Primite!" je zaklical kralj. Vojaki so mislili da morajo poloviti mačke, kralj pa je imel v mislih bogatina. Ta pa je izkoristil lepo priliko in je bežal, kar so ga noge nesle.
F ran i 0 Husnaur I
F. Q.ÜIROGA 1441 — Na Dock Suda
SLOVENSKA LEKARNA
Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se

mimmm mu
i-OLOzAJ sKOFA F O GAR J A OMAJAN
/jtigrcUbite ' xsovosti so neuavno pisale, ud. je poiozuj ssKOia ogarja resno ogrožen. V liiogiii itatoliskiii novinarjev, ki so zadnje dni zoorovan v ivimu, so se razširile govorice, da bo tudi on kakor pred leti goriški nadškof pokojni dr. ttedej odstavljen s svojega mesta zaradi svoje posebne politike napram vernikom slovenske in hrvatske naa-odnosti, ki predvsem ni v skladu z namerami režima. Dejansko je Oil škof Fogar pred kratkim v liiinu, kjer ga je papež sprejel v posebno avdijenco, ki ji je prisostvoval le še neki kardinal. Poučeni krogi zatrjujejo, da je bila tudi ta. avdijen-ca: v zvezi s L ogarjevo skorajšnjo odstavtvijo.
Znano je, da je bivši tržaški prefekt Tiengo ne glede na določila konkordata na svojo lastno odgovornost ali pa po posebnem sporazumu med vlado in Vatikanom v nekaterih tržaških cekvah pred meseci prepovedal slovensko bogoslužje, čeprav je bil za* to odredbo kompeten» ten le tržakki škof. Tiengo je bil kmalu nato premeščen. Kolikor je bila njegova premestitev dejansko v zvezi z omenjeno prepovedjo, dokazuje, da je prepovedal slovensko besedo v cerkvi zares na svojo pest. Nekaj dni po njegovem odhodu je bila ta prepoved deloma spet preklicana.
Cerkve, za katere kažejo tržaški Italijani le malo zanimanja, so se tedaj spet napolnile. Toda zadoščenje tržaških cerkvenih krogov ni trajalo dolgo. Vlada si je znala kakor kažejo najnovejše govorice, pri Vatikanu izposlovati nove koncesije, da, bo lahko do kraja izvedla svoje namere v Julijski Krajini, tako da bo ostal tudi poslednji uspeh, ki ga tržaški pol-uradni krogi pripisujejo tržaškemu škofijskemu ordinarijatu brez haska. Novemu pokrajinskemu tajniku fašistovske stranke bo spričo tega pač le še bolj olajšano izvanjanje njegovih priznanih integralnih fašistovskih načel.
DROBNE NOVICE
— Brezposelnost je pričela v zadnjem času spet naraščati. Iz Abesinije se je vrnilo že precejšnje število bivših bojevnikov, ki kljub svojim zaslugam za domovino v večini primerov ne najdejo dela in zaslužka. V njihovih vrstah je nastalo zaradi tega veliko nezdovoljstvo, ki je toliko večje, ker so jim pared njihovim odhodom v Vzhodno Afriko zgotavljali, da bodo po vojni prav gotovo spet nameščeni pri svojih dotedanjih odnosno da bodo, kolikor so bili predpisale,šobjavilevest, aoi aoi aoio aoi aia ga je sedaj glavno tajništvo fašistovske stranke, ki je bilo o razpoloženju bivših bojevnikov dobro poučeno, izdalo okrožnico, v kateri pravi, da. so industrijska podjetja v smislu sporazuma med konfederacijami industrijeev in industrijskih delavcev dolžna v 4 tednih spet namestiti vse svoje prejšnje delavce-, ki so se udeležili vzhodno-afriške vojne. Tudi med bivšimi bojevnik z Istre in Goriške je sedaj mnogo brezposelnih. Ker pa po večini pred vzhod-no-afriško vojno niso bili nameščeni pri industrijskih podjetjih, še zmerom nimajo garamcije,
da bodo v kratkem našli dela in kruha.
—	rreu goriškim sodisčem se je moral preteklo sredo zagovarjati 34 letni Andrej Vižin-tin iz Standreža, ki so ga ovadili, da skriva na svojem domu staro avstrijsko pištolo. Revolver so karabinjerji pri hišni preiskavi dejansko tudi našli. Obtoženec se je zagovarjal, da mu je bilo orožje podtaknjeno, kljub temu pa je bil obsojen, čeprav na sorazmerno milo kazen 10 dni zapora in 100 lir globe.
—	Puljska hranilnica je bila od guvernerja zavoda Banca d'ltalia; pooblaščena, da si ustanovi svojo podružnico v Izoli.
—	Stečaji na Goriškem. V mesecih avgustu in septembru je v goriški pokrajini napoveda,-lo stečaj 6 malih trgovcev in obrtnikov, med njimi trgovca Viktor Purgar in Josip Gorkič v Gorici, instalater Ludvik Štrukelj pri Sv. Luciji in brivec Albin Poljak v Cerknem.
—	Obmejna milica je te dni praznovala svojo prvo desetletnico. Ustanovljena je bila takoj po znanem atentatu na Mussolinija, ki je bij nanj brez uspeha izvršen v Bologni leta 1926.
—	Na motorni ladji "Sat ur ni j i", ki se je pravkar vrnila iz Amerike, se je smrtno ponesrečil 25-ktni mornar Niko Peranovič. Padel je z jambora 20 m globoko na palubo ladje. Prebil si je lobanjo in dobil hkratu smrtne notranje poškodbe.
—	V Trstu je te dni z uspehom položilo izpit za učiteljice na, osnovnih šolah 3. kategorije 182 kandidatinj. Med njimi je okrog 30 učiteljic slovenskega porekla. Nadaljevalno strokovno šolo pa je dovršilo 100 dijakov med njimi 21 Jugoslovanov.
—	Tudi v Gorici se vršijo te dni učiteljski izpiti, h katerim je pripuščenih 257 učteljic, ki imajo biti nameščeni v 3 in 5. kategoriji. Med njimi je sodeč po imenih in priimkih tudi okrog 115 učiteljic slovenskega pokol jo,.
DVOJE OBSODB
Od goriškega sodišča sta bila obsojena vsak na dve leti ječe Peter Črnilogar, star 23 let, doma iz Cerknega, in Prane Kofol star 24 let ter doma iz Čepovana. ker se nista pravočasno javila k naboru.
KNEZ WINDISCHGRAETZ NASTAVLJA FAŠISTE
V gozdovih kneza Windischgrp.etza so že od nekdaj delali naši ljudje ter so nekateri imeli tudi prav dobre službe; radi so jih imeli, ker so bji pošteni, vestni in delavni. Odkar se je knez preselil iz Loške doline v Bistrico, je pa začela slaba tudi za naše ljudi, katere je zseel odpuščati ker niso fašisti. Tako je bil pred nedavnim • odpuščen tudi Anton Logar (Vrbo-netov), ker se ni hotel vpisati v milico. Po petnajst letih službe ga je knez odslovil brez najmanjše odpravnine.
Knez Windischgraetz je po vsem svetu znan še iz časov madžarske ponarejevalske afere, v katero je bil zapleten. Mož je vnet pristaš Habsburžanov i nse bori za povratelc Karlovega, sina Otona na dunajski prestol. Izkazuje pa se sedaj tudi kot vnet sodelavec italijanskih fašistov v naših krajih.
GRAZIOLI SE SPET VRNE
Niso pretekli še trije meseci, odkar je bil tedanji politični podtajnik tržaške fašistične zveze Emilio Grazioli imenovan za tajnika v južno-trolskem Tridentu, kjer je, kakor smo takrat zabeležili, našel sicer drug etnični krog a bi bil vendar lahko s pridom uveljavil svoje že preiskušene in priznane sposobnosti, širša javnost je tedaj sodila da se ne bo več vrnil. Bilo je pač težavno najti pra,vo rešitev nadaljnjega razmerja kompetenc titularnega tajnika dr. rer. com. Carla Perusina, moža meščanskega kova, ki se je že dodobra usidral v tržaških industrijskih in trgovskih krogih, organizatorja študentov in velikomestne mladine, ter njegovega tedanjega začasnega namestnika in moža z dežele, priseljenca, Emilija Graziolija. In vendar je prišlo drugače. Dr. Perusino je bil 1. t. m. nenadoma odstavljen, za njegovega naslednika pa imenovan Grazioli. Nihče si pač ni mislil, da je "sežanski gospod" že tako dorasel svojemu, čeprav po letih mlajšemu, zato pa bolj gosposkemu starešini.
V skoraj 6 letih svojega političnega tajniko-vanja v Trstu je dr. Perusino pač izgubil mnogo svoje nekdanje borbenosti, kar spričo stikov s staro tržaško trgovsko gospodo gotovo ni nerazumljivo. Vendar je kazalo te zveze predstavnika režima, ohraniti. Bržkone je bil dr. Perusino prav zaradi tega imenovan za, ko-je bila izredno dobra služba in hkratu funkcija, misarja tržaških javnih skladišč. Podeljena mu ki bo po "Piccolovem" mnenju postala za tržaško pomorsko gospodarstvo še velikega pomena, ker se bo menda že v kratkem znova načel veliki problem priliodnjosti nekdanje srednjeevropske luke. Zato je na drugi strani menda tudi ohranil položaj člana vrhovnega, nacionalnega direktorija stranke.
Položaj na Krasu pa se je z vidika, fašistov-ske stranke baš po odhodu Emilija. Graziolija, "integralnega fašista", kakor ga je imenoval bivši prefekt Tiengo očividno poslabšal, pa tudi zadnji dogodki med delavstvom v tržaških ladjedelnicah so po kazali, da je v pokrajini spet potrebna močna roka. Zato so stari, še zmerom skvadristično razpoloženi fašisti sprejeli vest o zopetnem povratku Graziolija v tržaško pokrajino, za katere politično vodstvo je po njihovem mnenju kakor ustvarjen, z izrednim navdušenjem, kakor kažejo to že komentarji tržaških listov o njegovem najnovejšem imenovanju.
STRAŠNA NESREČA V BRJAH PRI RIHEMBERKU
Strašna nesreča se je zgodila, v noči med 14. in 15. sept. v hiši Alojzija Ličena v Brjah občina Riliemberk. Iskre iz kuhinje so zarad močnega vetra zažgale seno, ki je bilo spravljeno na podstrešju. Zaradi hude burje je bila hiša takoj v plamenih, in zaradi noči je bilo gašenje zelo težavno. Oče in mati sta, bila kmalu pokoncu in začela reševati, kar je bilo mogoče. Najprej sta hotela, rešiti tri otroke ki so spali v bližnji sobi. Toda prišla sta prepozno, ker je bila soba že vsa v plamenu in nista mogla na noben način rešiti otrok, ki so v silnih mukah živi zgoreli, med tem ko so bili vsi poskusi staršev zaman. Zarad hitrega širjenja požra sta komaj
rešila ostala dva otroka, s tem, da sta skočila skozi okno. Na mesto nesreče so prišle takoj oblasti iz Gorice. Prišel je tudi prefekt, ki je tolažil obupane starše. Dal jim je za prvo silo nekaj denarja. Odredil je, da, bo nesrečna družina stanovala v sosedni hiši, kjer so dobili stanovanje zastonj.
PREGANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA V CERKVI
Poročali smo prejšnji teden, da so politične oblasti v Trstu spet dovolile rabo slovenskega jezika, v cerkvah; to popuščanje je baje v zvezi z odločno spomenico, ki so jo slovenski verniki poslali naravnost papežu v Rim. Ni pa mogoče vedeti, koliko časa bo ta koncesija, obveljala, kajti našli so se italijanski duhovniki, ki so vložili protest proti zopetni rabi slovenskega jezika v cerkvah.
V	Gorici ni doslej nikakih sprememb. Prefekt je slovenski jezik v cerkvah prepovedal in ko sta se župnika stolne cerkve in pa cerkve sv. Ignacija pritožila pri nadškofu Margottiju, jima je ta izjavil, da ne more ničesar storiti, ker se gre za višjo silo ka.teri se je treba pokoriti.
Značilne so razmere, ki vladajo v naših kraljih, je tudi incident, ki se je dogodil 23. avgusta na božji poti v Barbanu. Tega dne so slovenski ribiči in kmetje iz Sv. Križa in Nabreži-ne romali z ladjami v Barban, kakor imajo navado vsako leto. V svetišču so hoteli po starem običaju zapeti pobožno pesem v slovenskem jeziku. Pa je prihitel kapucin in to preprečil, češ da v cerkvi on ukazuje in da tujega petja ne dovoli. Nič niso pomagali protesti in so morali romarji cerkev zapustiti.
CERKEV V ITALIJANSKIH BARVAH
V	Vodicah, v Istri, so pred približno enim letom začeli zbirati prispevke za popravo domače cerkve; obrnili so se tudi na občino, naj bi pomagala, pa niso občinski mogotci hoteli slišati na tisto uho.
Ko so se prebivalci končno oločil, da začnejo na lastno roko z delom, se je pa občinski načelnik brž oglasil: ukazal je, da morajo no-tranjšino cerkve prepleskati z zeleno, belo in rdečo barvo, t. j. z barvami italijanske zastave. Ko so ljudje začeli godrnjati, da je cerkev za molitev, ne pa za politiko je občina poslala starejšini Josipu Ribariču pismo v katerem u-kazuje, da se mora cerkev, ne samo od znotraj marveč tudi od zunaj pobarvati z italijanskimi barvami...	—
MRZLIČNO UTRJEVANJE MEJE
Z vprav mrzlično naglico utrjujejo Italijani obmejni pas med Idrijo; skoro vsak dan prihajajo novi delavci iz južnih pokrajin. Vsi ti delavci so pod strogim nadzorstvom ter se ne smejo mešati z domačim prebivalstvom. Od Idrije pa do obmejne vasice Medvedje brdo so ob cesti nagromadene velike količine gradbenega materiala.
Pri Gorah nad Idrijo so napeljali žično vzpe-njačo, ki bo služila za hitrejše prevažanje materiala, pa je po tem dejstvu sklepati, da se jim z gradnjo utrdb izredno mudi. Gradijo kaver-ne predore, podzemne stolpe za topove in druge objekte. Vse kaže, da je v načrtu zgraditev močnega in povsem modernega obrambnega pasu in vse do meje bodo napeljali tudi elektriko iz centrale na Marofu pri Spodnji Idriji.
Kmetje ob meji so ponekod popolnoma obdani od utrdb in odrezani od sveta. Tujcem, pa tudi najbližjim sosedom, je zabranjen dohod do kmetij, ki se nahajajo sredi utrdb in lastniki sami so pod najstrožjim nadzorstvom, ker se oblasti boje, da ne bi kdo preveč videl, slišal ali govoril. V vseh javnih lokalih, posebno v trgovinah in gostilnah, pa tun i kjerkoli je zbranih več oseb, je strogo prepoveda,-no govoriti v jeziku, ki ni italijanski. Naše ljudi ob mej so s temi naredbami pripravili ob najelementarnejšo svobodo.
V	obmejnem pasu se vršijo tudi pogoste aretacije. Tako sta bila v zadnjem času aretirana v Medvedjem brdu kmeta Josip Leskovec in Josip (Jigale. Osumili so ju, da sta nezanesljiva, zlasti še, ker sta imela obmejne prelaznice. Kam so ju odpeljali, za sedaj še ni znano.
KDOR DRUGIM JAMO KOPLJE
V	Rasporu, v Istri, se je domačin gostilničar in trgovec Božič že pred leti prodal Italijanom in marsikateri naš človek je moral zaradi tega ovaduha v ječo. No, pa se je zgodilo po tisti stari prislovici, ki pravi, da kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade. In tako je padel v jamo tudi Božič.
Mož se je namreč ukvarjal s tihotapstvom; v Opatijo je vozil meso, na povratku pa je na-tovoril raano blago iz reške svobodne cone in to blago je potem z dobičkom prodajal v svoji trgovini in gostilni. Pa so se financarji spomnili tud nanj; 28. avgusta so mu izvršili hišno preiskavo ter našli nekoliko kilogramov jugoslovanskega tobaka — mnogo cigaret in še druge stvari. Takoj so ga aretirali, odvedli v Buzet in mu trgovino ter gostilno zaprli. Pravijo, da, ga bodo obsodili na globo od 200.000 lir ki jih ne bo mogel plačati, pa bo zato na njegovem posestvu zapel boben.
. Precej huda je pokora ki ga čaka...
INSTITÜDO - DENTAL - POPULAR
2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno
Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop.

Izdiranje zob Drez bolečin $ 2,—
Nov način in različne vrst*- stavljanja zob
Iz Jugoslavije
PRODAJANJE MOŠKIH ENERGIJ
»Še nedavno smo poročali, kako je neki mladenič v Belgradu za nekaj sto dinarjev prodal svoje .spolne žleze nekemu starcu za; pomladitev. Vsa zadeva bi morda ostali a prikrita, da ni fantova mati vložila tožbo na zdravnika, ki je operacijo izvršil.
Vlekla, se je dolga tožba ki pa niso mogli s zakoni zdravnika kaznovati in tudi pomlajenega starca niso mogli nikjer izslediti, ker zdravnik ni hotel povedati, kdo je bil, prisilit ga pa po postavah v to ne morejo.
Zdaj pa poročajo o drugem primeru ki se bistveno ne razlikuje mnogo od prvega.
Znano je, da mnogi bolniki po' bolnišnicah nimajo dovolj lastne krvi za ozdravitev in jo jim nekoliko daruje kak sorodnik ali prijatelj, ki jo ima dovolj in jo brez zdravstvene nevarnosti lahko nekoliko daruje svojemu sorodniku ali prijatelju.
Nekateri pa so prišli na dobro misel, da bi se dalo kaj zaslužiti, če bi svojo kri prodajali po bolnišnicah potrebnim in so se v ta, namen celo organizirali. Ko pa so nekaiteri teh članov prišli v ljubljansko bolnišnico s ponudbo, da prodajo svojo kri, jih je uprava bolnišnice zavrnila, da ne dovoljujejo, da bi za denar bolniki kupovali kri temveč da se mora) to delati zastonj.
Ravno te dni pa se je javil pri ljubljanski bolnišnici neki brezposelni krojaški pomočnik, ki so ga preiskali in dognali, da so mu brezvestni zdravniki že večkrat odprli žile na rokah in na nogah in je ostal vsled tega na eni roki hrom.
Vidite, dragi čitatelji in čitateljice, kako daleč je človeška družba prignala usodo nekaterih.
Prvo omenjen fant, in takih je več, je prodal svoje spolne žleze, da si je kupil obleke in kruha.
Kupil jih je razuzdani starec ki ima dovolj denarja da bi lahko še naperj uganjal svojo neplodonosno življenje, če bi bil še, enkrat mlad.
Drugi fam pa je prodajal svojo kri, ker ni mogel dobiti dela, da se je nat ta: način preživljal.
Ali niso ti primeri več kot škandali za današnjo družbo in civlizacijo!
Pa se še dobijo ki verjamejo da je Slovenski tednik nestrpen hujskač proti današnji gnili družbi. Tn vendan* ne delamo nič drugega kot branimo dostojanstvo delovnega človeka.
DIJAŠKA OBEDNICA-MRTVAŠNICA
Sarajevski "Jugoslovenski list" beleži v svoji rubriki "Naši kurioziteti" tudi tole: Ali verjamete ali ne, tale posebnost pa; se je vendarle pripetila v Trebnju v zadnjih dneh in sicer takole: Ob poslopju občinske ambulance, ki je bilo zgrajeno pred kakimi 30 leti, je bila v neposredni bližini zgrajena tudi pritlična stavba, ki je še do nedavnega služila za nameščenje in seciranje mrličev. Ob mrtvašnici pa je poslopje nekdanje ženske osnovne šole v katerem je bil pred nekaj leti nameščen internat dveh združenih kulturnih društev. In kaj se zgodi! Predsednik internata pride na idejo, naj se dosedanja občinska mrtvašnica preuredi v dijaško obednico. Lahko si mislimo, kake občutke bodo imeli siromašni dijaki, ko bodo morali hoditi na hrano v bivšo občinsko mrtvašnico. BIo bi primerno da bi tudi iniciator te posebnosti vsa,j enkrat obedoval v tej obednici in da bi videli, kako bi to prijalo njegovemu znanemu gurmanskemu želodcu.
MADŽARSKA MATA HARI
Pod tem menoni je bila znana Marija Bala-
novai, ki je med svetovno vojno špijonirala za, Rumunijo ter napravila avstrijski kontrašpijo-naži mnogo škode in preglavic. To nekdanjo špi-jonko so pred dnevi našli mrtvo na pokopališču njene rojstne vasi blizu Subotiee ob madžarski meji. Mislili so,, d.n se je zastrupila, a so ugotovili da je umrla zaradi prekomernega uživanja alkohola. Marija; Balainova je imela za seboj romantično življenje in marsikatere skrivnosti je vzela s seboj v grob. Ko je bila staira 17 let so prišli leta, 1910 v njeno domačo vas liuzarji na manever. Neki oficir jo je zvabil s seboj v Budimpešto, tam pa jo je zapustil. Razočarano dekle se je prepustilo pustolovskemu življenju in iz preproste vaške lepotice se je kmalu razvila, moderna pustolovka. Vojna jo je zatekla v Bukarešti in neki višji rumunski oficir jo je pregovoril, cla se je vrnila v Avstrijo kot rumunska špijonka. Avstrijske oblasti so kmalh ugotovile, da je na delu neva,ren špijon, ki se skriva pod šifro "9". Nevarnemu špijonu so nastavljali najrazličnejše pasti a do srede leta 1917 mu niso mogli do živega, Junija 1917 pa so Marijo ulovili in na Dunaju jo je vojno sodišče obsodilo na smrt. Ko so pršli zjutraj po njo, da jo odvedejo k justifikaciji, je bila celica — prazna. Še danes se ne ve, kako je špijonka utekla. Po vojni se je Marija potikla bogzna kod in šele pred tedni je prišla vsa propadla in pijana: v svojo rojstno vas.
še ena profesorska
Pri profesorju Raztresencu so dobili naraščaj. Pestunja sporoči profesorju veselo novico :
"Gospod profesor, deček je." . "Saj vidite, da sem zaposlen." de Čemerno
profesor, "naj se oglasi kasneje I" * *
*
TATOVI IZRABLJAJO PRITISK,. KI SE IZVAJA NAD NAŠIMI LJUDMI
V noči med 13. in 14. sept, so tatovi v Pod-gradcu pri Šempasu izvršili rafinirano tatvino pri Alojziji IJšajevi vdovi Toplikar. Prišli so na motornem kolesu in se predstavil za agente javne vairnosti, z nalog, da morajo nujno iz-šiti preiskavo na zahtevo "višjih oblasti". TJša-jeva je bila malo prestrašena in začudena, a je verjela neznancem. Prebrskali so celo hišo in se polastili 11.780 lir, 5 zlatnikov po 20 kron 2 zlatnikov po 10 kron. 3 gnjati, 5 salamov, 50 kg slanine in 1 kg surovega masla. Tako obloženi z "kompromitirajočim poltiičnim" materja-lom nso šli seveda na: policijo, ampak izginili v noč neznano kaim. Karabinerji jih zaman iščejo.
ANA CHRPOVA
Slov. babica
dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621	U T. 38 Mayo 8182
S
NOTRANJEBOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO Pi/RILG JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — D50B0VJE OBI3TI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI.
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 —
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI
MESEČNO.
Ako hočete biti zdravüesi od vestnega in odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GO DEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije • Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVI. JEN JE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. -- Specija-Ik ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 16 do 21.
CALLE CAN GALLO 1542
Stran Id
SLOVENSKI TEDNIK " —
No. m
pagando za kandidata kapitalistov, Landona, in je psoval Roosevelta eelo z lažnivcem, ker pač
NOVI ODPUSTI DELAVCEV V ZAGORJU
Poleg rudarjev v šemniku odpuščeni tudi apeničarji
V zagorski dolini se je spet zvišalo število brezposelnih delavcev. Rudnik v Šemniku pri Zagorju je včeraj vsem delavcem odpovedal službo. Govori se o prodaji in tudi o opustitvi rudnika v Šemniku. Poleg rudarjev so liudo prizadeti tudi številni vozniki, ki so premog vozili 8 km daleč na postajo. Kakor pri vsaki redukciji delavcev, so seveda tudi tokrat oško- -dovan razni obrtniki, ki so itak že na robu propada.
Tudi rudniški apneničarji so v velikih skrbeh Zadnjič je vodstvo preklicalo 10 nameravanih redukcij, tokrat, ko jih ni nihče pričakoval, pa so bile izvedene redukcije v večjem obseku. Na dan plačila, ko so se vsi veselili skromnega zvišanja mezd po dogovoru, je bilo naznanjeno, da je odpuščenih 29 delavcev. Med odpuščenimi je tuid delavec, ki je sodeloval pri sklepanju nove plačilne pogodbe in ki služi pri apne-nicali že 21 let.	►
Razumljivo je, da gre sezona apna h koncu in da je zaradi tega treba zmanjšati število delavstva, prejšnja leta pa so dali delavcem dopust, ali pa so jih zaposlili pri drugih obratih. Delavci so tud razburjeni, ker niso bili vsi deležn zvišanja mezd, stanovanja in kurjave. Danes se je napotila v Ljubljano deputacija prizadetih da bi z zastopnikom Delavske zbornice intervenirala pri TPD.
NA PLANINAH SE ŽE SMUČAJO
Na planinah je zapadlo že toliko snega, da imajo ponekod smučarji že izborno smuko. V ponedeljek, še preden je zapadel sneg v dolini, je poizkušal oskrbnik koče na Kamniškem sedlu priti do koče, pa je moral ponekod gaziti do pasu v snegu. Po poti sploh ni mogel priti do vrha, pač pa po robu. Zdaj je seveda vse za-meteno, saj je v planinah padlo trikrat toliko snega kakor v dolini. Na Veliki planini so prvi smučarji že preizkusili novi sneg in se kar po-hvaljo s smuko. Tako zgodaj se pač še nihče nikoli ,ni smučal v planinah in bo zato zgodnja letošnja zima gotovo dolgo obdržala rekord. Tudi na Gozdu nad Kamnikom je zapadlo že toliko snega, da so se fantiči že poizkusili v smučanju nad travniki in njivami na katerih je pod snegom ostala še ajda, zelje in drugi jesenski pridelki. Škoda zaradi snega je v kamniški okolici zelo občutna., zlasti pa v višje ležečih vaseh, kjer je ostala še vsa ajda na polju. Poleti je uničila vse pridelke toča, zdaj pa sneg. Tudi škoda na; sadnem drevju je velika.
RESTAVRANT - BAR
nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča
Stefan Celeč
M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA
MLADINA JRZ O DEMOKRACIJI
'-Slovenski jug", glasilo akademske mladine JRZ, objavlja skoro dve strani dolg uvodnik pod naslovom "Pojdite v samostan!". V članku svetujejo Ljubi Davidoviču, Aci Sta-nojeviču, Josi Jovanoviču in Miši Trifunoviču, naj se že vendar poslove od politike in se umaknejo v samostan. Tam bodo s svojimi molitvami k Bogu lahko mnogo bolj pomagali narodu, kakor pa če mlatijo po shodih prazno slamo.
V članku razvijajo mladi gospodje prav svojevrstne pojme o demokraciji: "Kdor je o demokraciji kdaj resno razmišljal, ta ve, da je demokracija zelo širok in neodrejen pojem. On obsega marsikaj in — nič. Zato v življenju ni baš mnogo vreden, ker je V današnji državi skoro neizvedljiv. Alto naj se vsaj delno ostva-ri, se mora pomešati tudi z načeli, ki niso demokratska, pa celo s takimi, ki so demokraciji docela nasprotna."
ALI JE TO "BOJ PROTI BOLJŠEVIZMU"?
Pod tem značilnim naslovom je objavila dunajska klerikalna "Reichspost" iz Berlina dopis, ki ostro kritizira zadržanje nemških nacio-nalno-socialističnih oblasti proti katoliški cerkvi. Dopisnik se podrobno bavi zlasti z napa-
di dveh uradnih organov liitlerjevske stranke ("Der SA-Mann" in "Das Scliwarze Korps") na katoliško cerkev in njene nemške predstavnike, posebej navaja izpade nekega dr. Gi'aberta. Ta je napisal, da se mora nemški narod otresti krščanskega varuštva, kajti v nemškem narodu je mesta samo za "nemško" vero. "Tuja" verska sila, krščanstvo, mora iz notranejga življenja nemškega naroda enkrat z:i vselej izginiti.
Berlinski dopisnik "Reichsposte" pristavlja: "Ali ni dobesedno prav taka govorica boljševizma? Ali bo praksa, ki je tu in tam že doslej tako huda, bistveno drugačna? Bebel, ki je dejal da si krščanstvo i nmarksizem stojita, nasproti kakor ogenj in voda, se lahko veseli svojih naslednikov v tretjem rajhu. Nemškemu narodu zares ne bo lahko ločiti nacionalni socializem nemškoverske prepojenosti od boljše-
vizma.
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ P. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD
fotografija "LA MODERN4
N0V0P0R06ENI' Najboljši in najtrajncjši spomin Je lepa in dobro Izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko kUjentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsai
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotograf. "LA MODERNA"
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
Eüiirus
"A ROJAKI ,
Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem.
S tem koristite samim sebi in listu obenem.
v ........
C E R VEZA' FRES E A ] f||
U I. LJMI E. S.
B OTELLAS O E LITRO
No. 371 > _
»SLOVENSKI TEDNIK
Stran 11
74-LETNA ŽENA RODILA SINA
V vasi Martincu (Ivanjska občina) blizu Bje-lovara je rodila 74-letna kmetica, Ani Sipoš zdravo moško dete. Ta dogodek je velika senzacija, za ves okoliš. Zdravestveno stanje matere in otroka je odlično. Porod je zbudil senzacijo tudi v zdravniških krogih in so že mnogi zdravniki obiskali 74-letno porodnico. Zdravniki pravijo, da se taki primeri le redkokdaj dogajajo, ljudstvo pa seveda govori o čudežu. Oče, ki je star že blizu 80 let, je zadovoljen in ponosen. Posebno zanimivo pa je to, da niso niti najožji sorodniki opazili, da je stara kmetica v blagoslovljenem stanju. Šele, ko so jo popadli krči, so poklicali vaško babico.
PO 22 LETIH SE JE VRNIL IZ RUSIJE TER PRIŠEL RAVNO PRAV K POROKI SVOJE ŽENE
V začetku, svetovne vojne je odšel iz Rado-mirovca pri Bosanskem Novem in gališko fronto 21-letni Pavle Radakovič, ki se je nekaj tednov prej poročil. Kmalu je bil ujet in 22 let je preživel v Rusiji, preden se mu je posrečilo odpotovati domov. Ko je oni dan prispel v domačo vas, ga ni nihče pozna!. Že od daleč je slišal, da je v domači hiši vesela družba. Stopil je v hišo, kjer so ga kot popotnega človeka gostoljubno sprejeli. Spoznal je tedaj svojo ženo Ljubico, razne sorodnike in tovariše iz mladih let, njega pa ni poznal nihče. Vesela družba se je odpravljala k Ljubičini poroki. Pavle je do zadnjega trenutka počakal in šele, ko so vsi vstali, da bi odšli v cerkev, se je dal spoznati. Žena je bila vesela njegove vrnitve in z novo poroko ni bilo nič. Tudi njen ženin je bil s tem zadovoljen in veesla gostija se je nadaljevala v proslavo Pavlove vrnitve.
BEG OBUPANIH IZ ŽIVLJENJA
Kakor je ob spreminjanju narave, ki spremlja začetek pomladi, že od nekdaj navada, da se obupani ljudje zatekajo v svoj poslednji korak, tako tudi nenavadne spremembe, ki jih pravkar preživlja svet, očitno na precej tragičen način učinkujejo na duha ljudi, le. da se v
Ruska klinika za vse bolezni
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
Za vencrlčne bolezni spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim konzultorjiem, kateri se nahaja poti vodstvom poznanega, specialista za navedene; bolezni Dra. A. IZAGTTIBiRE-a.
ženske se sprejemajo v posebnih prostorih s posebnim vhodom in posterežene po gospej Dr. Matildi Krasting, katera-se je( diplomirala v Rusiji, v Parizu in Búlenos Airesu. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij,
Električno zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške)
s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali hnorar.
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21, V ¡nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOV5NSKI.
S UIP A C H A 28
zimi še v mnogo večji meri pridružuje beda. Prav danes dopoldne so na pokopališu pri Sv. Križu zagreblji zemeljske ostanke nesrečnega slikarskega mojstra Filipa Pristoua, ki je bil v sredo zvečer sklenil svoj življenski račun, likratu pa je bila dopoldne dvakrat klicana policijska uprava, da. opravi poslednjo uradno formalnost z dvema novima beguncema s tega sveta. Obakrat je pohitela komisija, ki sta jo tvorila policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette, a obakrat jima ni preostalo nič drugega, kakor da ugotovita smrt in odredita prevoz trupel v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Na, železniški progi blizu gostilne Pri sedmi-ci v Mostah je progovni čuvaj France Pan-gerc davi naletel na strahovito razmesarjeno truplo neznanega moškega. Pogled na mrtveca je bil kar strahoten, posamezni deli trupla so ležali ob progi kakšnih 30 m daleč. Iz čuvajnice je Pangerc telefoniral na glavni kolodvor, odtod pa so o nesreči obvestili policijsko upravo. Pri mrtvecu ni komisija našla nobenih dokumentov, a na podlagi poizvedb je kmalu ugotovila, da gre za 71-letnega mestnega reveža Matevža Kaltenekerja iz Podbrda, pristojnega v Ljubljano. Kalteneker se je po navadi zadrževal v Mostah, kjer je prenočeval po hlevih pri dobrih ljudeh, a od občine je prejemal 100 Din mesečne podpore. Sneg, ki je zasul vse poti, ga je spravil v poslednji obup, da se je vrgel pod vlak.
Okrog 11. pa so v njegovem stanovanju v Ulici na Grad našli obešenega 34-letnega Stanislava Feldsteina, bivšega knjigoveza z Vidov-danske ceste. V dobi krize mu je propadla obrt, bedi so se pridružile še razprtije v družini, da se je ločil. V stiski se je zatekel na dom svoje matere, a kakor je videti, navalov siromašči-ne ni mógél vzdržati. Dopoldne je poiskal že-belj v podboju na vratih jedilne shrambe in je vrgel čezenj rešilno vrv. Za njim je ostal samo lister papirja na njem pa nekaj skopih, žalostnih besed: "Oprosti, moja mamica — zbogom J vsi skupaj".
DR. M. CARBALLO
Zunanje bolezni: Koža, kri, in spolne bolezni. — žarki X. in elektrika medicines. Prvi pregled brezplačno, če se predstavite s Slovenskim tednikom. — Sprejema od 11 do 12 ure in od 16 do 20. SE GOVORI JUGOSLAV AN SKO LAVALLE 715 — B*. Aires
I7WI&ENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni.
Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo
Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
ZOBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534
HUMOR
Prijetna vloga
—	Katero vlogo boš igral v novi drami?
—	Vlogo očeta — junaka drame.
—	V čem pa obstoja ta vloga?
—	V tem, da umre junakov oče 10 let pred pričetkom drame,
Nedoločen čas
Učitelj: Kakšen čas je, če rečem zdaj bom jedel ?
Učenec: To je nedoločen čas, gospod učitelj.
—	Kako to 1
—	Ker jemo pri nas včasih ob 12., včasih pa tudi ob 1. ali 2.
Dve polovici
Trgovec: S tole patentno svetilko si prihranite polovico petroleja.
Meščan: Pa mi dajte kar dve petrolejki, da petroleja sploh ne bom rabil.
Pred .sodiščem
Zagovornik: Obtoženi po svojem duševnem stanju ni sposoben zagrešiti takega zločina. V šolo ni hodil, pa tudi sicer je precej omejen.
Obtoženec: Gospod doktor, talce žalitve si prepovedujem.
NAUČI SE PLESATI
"CALLEJA"
SUIPAOHA y LAVALLE
Prof. Arg., sprejema osebno v rezerviranih prostorih. Zjutraj, popoldne in zvečer. Tango — Fox — Vale — Zapateo Americano.
Vetíki zavod
Catena
RAMO) MEJIA
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija ,po prof. Cicarolliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raSirjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPEOOIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
. RIVADAVIA3070

ORO'ANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA
AMERICA DEL SUD
Bil TEDNI
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
________ „	Gral. CESAR DIAZ 1657 J Año VIL NttDI. 371|	BUENOS AIRES
..jjumuii	.■uít/mau mnannrt»-»»-
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.___
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS
Urejuje: Jan Kaciri
ZANIMIVOSTI
v J*
DOTA HČERE PROLETARSKEGA DIPLOMATA
Krasinova hči se je omožila s francoskim, VOJVODO
Pariška družba govori te dni samo o poroki hčere pokojnega sovjetskega poslanika Leoni-da Krasina z nosifeljem enega najbolj znanih francoskih plemenifcaških imen, vojvodo de la Rochefoulcaudom. Kot pikantno podrobnost navajajo, da je hči .enega najbolj glasnih nasprotnikov kapitala dobila za doto 20 milijonov zlatih rubljev.
Krasin je svoječasno izdal odredbo za nacionalizacijo zasebnega kapitala v Rusiji. Svoje zasebno imetje v znesku 37 milijonov rubljev pa je že leta 1917.naložil na ime svoje družine v inostranih bankah. Na dan Krasinove smrti je to imetje znašalo že 60 milijonov zlatih rubljev, torej mu je proletarsko udejstvovanje dobro neslo. Seveda se njegova družina po njegovi smrti ni več vrnila v Rusijo. Ustalila se je v Parizu. Ljudmila Krasinova, sedanja voj-vodinja de la Rochefoucauld, je zelo lepa, izobražena in inteligentna mlada dama, ki so jo vzgajali v inozemstvu. Njena poroka se je vršila z velikim pompom, a so se je udeležili le najožji sorodniki.
ČESA SE OTROCI NAJBOLJ BOJE?
Neki francoski raziskovalec je vprašal 1500 otrok in mladih ljudi obeh spolov od 4. do 20. leta o vzrokih, ki jim prizadevajo strah in grozo. Odgovore je skrbno zapisal in uredil po
starosti otrok.
Otroci do devetega leta se po teh zapiskih boje najbolj groma, potem pridejo po vrsti kače, tuje osebe, tema, ogenj smrt -domače živali, bolezni, divje živali, voda, žuželke in strahovi. Podgane in miši so videti strah in groza skoraj vseh deklic med 8. in 14. letom, medtem ko se dečki bolj boje psov i nžuželk. Od 15. leta dalje moški ne priznavajo več vzrokov svojega strahu, dekleta pa izjavljajo šele z 18. letom, da se ne boje ničesar več.
USPEH VZGOJE . . .
i
V Jefferson City so prijeli 12-letnega zamorskega, dečka Jimmyja Childea, ki je bil ukradel neko kolo. Zaprli so ga. Štiri dni potem, ko je odsedel kazen, je spet ukradel kolo. Tako je šlo sedemkrat zapored. Tedaj so policisti v Jefferson Cityju napravili zbirko, kupili so staro kolo in ga dečku darovali. Odtlej ne krade več. TRGOVEC S SMRTJO NA DUNAJU Kakor poročajo dunajski listi, je prispel v avstrijsko prestolnico "najskrivnostnejši mož" mednaroden trgovine z orožjem, sir Basil Za-charoff, ki ga proglašajo tudi za najbogatejšega moža na svetu. Dospel je tja, baje za, to, da obišče neke zdravnike specialiste.
KITAJSKI PREGOVORI Celo najboljša gospodinja ne more skuhati riževe juhe, če nima riža.
Kdor s prenagljenostjo napreduje, se bo s hitrico umikal. Čim večja družba, tem večji klepet, Kdor se ne zna napihovati, ne pozna umetnosti napredovanja. Pomota enega trenutka ustvarja žalost vsega
.......... # * ~	r.
Naročite si prvi slovenski izseljenski
KOLEDAR
2. :s;:I^»38íhw
v Južni Ameriki za leto 1937
Obsegal bo 160 strani z vsemi potrebnimi nasveti, kako se napravi vpoklic itd., itd., ter bo vseboval tudi članke o gospodarstvu in zdravju ter druge leposlovne črtice raznih sotrudnikov. Obenem pa bo Koledar bogato ilustriran s slikami od tu in iz domovine.
Tiskali bomo samo toliko Koledarjev kolikor bo prednaročnikov, zato ne odlašajte več, ker je čas samo do 15. novembra, ker potem
začnemo tiskati.
Naročite ga lahko naravnost na uredništvu Slov. tednika kakor tudi pri vseh-naših zastopnikih.
CENA $ 1.50; po pošti 30 cent. več.
življenja.
Če nekdo vedno usta zaprta drži, postanejo njegove besede krilatice.
Moški misli, da nekaj ve, ženska ve vse vedno bolje.
Hudobnega človeka ljubiti, je kakor rediti tigra. Če ga dobro ne krmiš, te samega požre.
1 S K R F
Res je
Župnik vpraša cerkovnika, zakaj je bog najprej ustvaril moža in potem šele ženo. šnega moža naj ustvari.
—	Zato, gospod župnik, odgovori cerkovnik, ker bi mu bila žena neprestano govorila, lcak-
Dober trgovski potnik
Dama: Hvala gospod, patentne ključavnice ne rabim.
Trgovskipotnik: To sem si takoj mislil. Vaša soseda mi je namreč dejala, da ni treba hoditi k vam, ker pri vas itak ni, kaj ukrasti.
—	Kaj je rekla? Taka nesramnost! Ji že pokažem ! Takoj naročim tri ključavnice, za svoje stanovanje, za klet in za podstrešje.
Izpremenil se je
—	Čuj, dragi, ti. si se močno izpremenil.
—	Zakaj pa, dragica?
—	Prej si pil tri vrčke in hodil ob osmih domov, zdaj pa piješ osem vrčkov in hodiš ob treh domov.
ZA SMEH
Profesorska
Profesor je dobil sina. Služkinja vstopi in mu pove veselo novico: "Gospod profesor, fant
je
i»
"Zdajle ne utegnem, naj pride še enkrat!" odgovori profesor.
Otroška usta "Saj niti nisi tako utrujena, kakor sem mislil" je rekel Jožek svoji sestri, ko se je vrnila od poroke domov. "Zakaj pa naj bi bila utrujena?" "Saj je vendar hišnica rekla, da si letala pol-' nili šest mesecev za .ženinom."
Zvezde nat moškem nebu Moški: "Ve ženske ste prave zvezde ua moškem nebu."
Ženska: "Da, to bi vam bilo po volji. Zvečer naj bi se prikazale, zjutraj pa zopet izginile."
Kaja je zdrava
— Lahko ti dokažem, da je kaja zdrava. Moj ded kadi že bd 10. leta, pa bo kmalu praznoval že 90. rojstni dan, moj brat pa, nikoli ni vzel cigarete v usta in vendar je umrl pol leta po rojstvu.
**
*
V boljšo bodočnost, smemo verovati le, če se trudimo, da bo boljša tudi sedanjost.
**
"Gospodična Novakova, opazil sem, da ste se sprli s klientom. To si za vselej prepovedujem-Kaj vam je klient rekel?" "Dejal je, da je naše podjetje najbolj sleparska trgovina v mestu."