0 izvolitvi stanii. (Odkrita besoda slov. starišem in mladeničetn v prevdarek.) Maraikateremu mladeničn napravi mnogo skrbi izvolitev atanii. Je pa tudi v,ažna doba, ko si mladenič napravi tako rekoč stanovanje, v katerem mu je celo življenje bivati, arečno ali nesrečno. Pozneje ai stan spremeniti je dostikrat nemogoče; če je pa tudi mogoče, prinese redkokrat dober aad. Posebno težko si izvoliti pripraven atan je dostikrat mladeničem, ki obiskujejo arednje šole. To ve vaak, ki pozna razmere sedanjega časa. Mislim toraj. da ne bode nepotrebno, nekaj besedi o tej stvari spregovoriti. Mladini je laatno, staviti ai zlate gradove v svoji domišljavi za priliodiijost. Kako se veseli dijak gornje gimnazije one ure, ko more ta zavod častno zapuatiti a spričevalom zrelosti za viaoke šole v rokah! Ali veselje ae temu ali onemu kmalu apremeni v akrb. ,,Kaj pa zdaj? Kako naprej?" ae vpraša. V avoji nezvedenoati ae obrne do pametnib ljudi in jih proai za svet. Odgovor je navadno: ,,Bodite to, za kar imate veaelje!" Kaj drugega bi tudi jaz nobenemu ne mogel reči, ko bi me vprašal. Ce ima človek veselje za kako reč, bode mu neskončno dobrotljivi Bog dal tudi potrebne darove. Le dve opazki bi še priatavil. Vprašati se še mora: ali pa bom v izvoljenem stanu našel tudi vaakdanji kruh? Akoravno ae bode to vprašanje akraja nepotrebno zdelo marsikomu, zato je vendar doatikrat še veče važnoati, kakor prvo: nza kateri atan imam veaelje?" Ce v stanu, ki si ga je izvolil, človek ne najde potrebnega kruha, je to pač silno žaloatno. In zgodi ae reanično včasih kaj takega, če ae izvoli stan, ki je prenapolnjen. Ali še na tretjo reč se mora ozirati alovenaki dijak pri izvolitvi avojega 8tanu. Nastane ae vprašanje: ,,V katerem atanu pa še zamorem tudi za blagor in arečo avojega naroda največ atoriti?" Na to stran se je dozdaj morebiti najmauj oziralo ali pa se ni sodilo iz pravega stališča. V novejem času ao navatala društva na naaprotnej atrani, ki morajo vaakemu zavednemu Slovencu oči odpreti in ga prepričati, da nam je posebno delovati za povzdigo narodnega blagostanja. Skrbeti nam je, da so praktioni atanovi: obrtnijaki, trgovec in enaki v naših rokah. Naj ne bode nobenega, ki je gimnazijo dovrail, aratn se kaj praktičnega v imenovanem pomenu poprijeti, če ima za to veaelje. Akoravno nimam veliko upa, da bodo padle te beaede kje na rodovitno polje, mi vendar moja notrajnoat veleva, da jih zapišem. Celo kmetje ao pri nas, ki ao dovršili po osem šol, na Ceškem jih je bojda veliko, in bral sem o enem amerikanci, ki je bil na prvo ko-ijaž, pozneje pa je postal predsednik zedinjenih držav. Toraj tiei nečimernoati v ugovoru: Toliko aem ae učil in zdaj bi postal to? Maraikateremn je morebiti pozneje žal bilo. da ae je udal ugovoru, ki mu ga je navdihn.il peklenski rogač. Če kdo ima štiri razrede srednjih šol za aeboj, gre lehko na obrtnijake šole se uoit. Najbolj priporočila vredne ae mi zdijo one, ki so za atavbo atrojev (Maschineabauschnlen), to pa po8ebno za to, ker je obiskovalcu pot na vae atrani odprta. Ena taka šola je v Dunajskem Novem mestu (začne se 16. septembra) V celem so štirje letniki ali razredi. V prvi razred ae pride po dokončanih treb. meščanskih ali pa dokončanih treh arednjih šolah. V drugi razred pa pride vsak, ki je dovršil štiri arednje šole, ali pa če napravi izpit, ta pa ni pretežek. Da zna vaaj nekaj risati, mora pa vsak dokazati. Iz tega je razvidno, kako važno je, da se uči v gimnaziji riaanje. Šolnina znaša samo 5 fl. za pol leta, pridni učenci se pa oprostijo, Tudi proatovoljno leto se dovoli po končanej aoli. Kdor je šolo dovrail, praktikuje navadno eno leto in dobi že med tem čaaom lehko kaj plače. Navadno posestniki tovaren pisejo vaako leto goapodu ravnatelju, da jim pošlje izaolane učence. Sčasoma znajo dobiti dobre, celo prav dobre službe po več tisoč goldinarjev letne plače. Druga priporočila vredna šola je šola za tkaninsko obrtnijo na Dunaju (Textilindustrieschule.) Potrebni so štirje razredi srednjih šol ali pa tri meščanake šole. Izšola se v dveh letih, aolnina znaša okoli 14 fl. za pol leta. Dobijo še tudi lehko prav dobre službe v tkaninakih tovarnah. Za obrtnijake šole mora biti človek praktičnega duha, veač v risanji in mora veselje imeti za realne reči: matematiko, fiziko, kemijo. Iz vaega je razvidno, da je dobro v aedanjem času obrtnijske šole obiskovati za tistega, kateri ima veselje in spoaobnost za to. Tudi trgovinake aole so priporočila vredne. Koliko pa imamo naaih. trgovcev? ln vendar ae v tem atanu lehko in brez prevelikega truda dobi dober kruh. Montaniatika je tudi vredna, da bi ae kdo brigal za njo. Ce toraj kateri srednješolec ima veaelje za eno izmed popisanih šol, naj ae oboroži s pogumom in naj nastopi pot, po katerej je še dozdaj malo ali ni nič Slovencev hodilo. Gospodje ravnatelji imenovanib aol so pripravIjeni na različna vprašanja odgovoriti tiatitn, ki imajo reano voljo dotično šolo obiskovati. Ce tedaj kateri mladenič nastopi to pot in ga zraven še sreča milo pogleda, zna še enkrat kedaj na svojo roko začeti na domačib tleb in tako naaej zemlji pripomagati do večjega blagostanja. Prav važno ae mi zdi, da Slovenci veliko več pozornosti obrnejo na obrtnijake aole, kakor se je dozdaj zgodilo. Svitli ceaar ao jih o svojem času priporočili in Biamarck je rekel letoa nemakim politehnikom, ko so se mu poklonili: ,,Kaj je jurist (sodnik), če se mu služba vzeme? Nič. Vam pa je celi svet odprt, če Vam tudi na enem kraji spodleti". M. S.