CELJE, 26. FEBRUARJA 1981 - ŠTEVILKA 8 - LETO XXXV - CENA 8 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec V SVIBNEM PUSTNA KULINARIKA V Svibnem je bilo minulo nedeljo vse na nogah. Krajani so namreč pripravili razstavo domačih, že davno pozabljenih kmečkih jedi in pustnih specialitet. Sodelovale so kuharice iz Svibnega, Jagnjenice in Radeč in tudi trije predstavniki moškega rodu. Na spominski fotografiji pa stojijo: Rado Gospodarič, Janez in Marta Starina, Valerija Senveter, Pepca Suligoj, Anica Bervar, Zvonka Trebežnik, Anica Keže ter mala Lučka in Jani. Več o tem na 16. strani. Foto: D. Medved ne vsak po svoje v javni razpravi, sicer pa do 10. marca letos, je osnu- tek dogovora o skupnih temeljih planov občin celj- skega območja do 1985. leta. Torej dokument, ki pou- darja medobčinsko sodelovanje, dogovor, ki obvezuje, da naloge, ki zadevajo vsaj dve občini, podpisnike rešujejo na podlagi medsebojnega dogovarjanja. Se-, veda pa gre pri tem tudi za naloge, ki vplivajo na nadaljnji razvoj regije in one, ki opozarjajo na povezo- vanje tega območja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Dogovor ni načelen, je zelo konkreten, sicer pa izhaja iz nalog, ki so opredeljene v planskih dokumen- tih temeljnih in organizacij združenega dela, intere- snih skupnosti, krajevnih skupnosti, občin itd. Sicer pa bodo podpisniki za konkretno reševanje skupno dogovorjenih nalog sklepali v okviru tega dogovora posamične sporazume. Osnutek dogovora med drugim opozarja na obvez- •^osti pri hitrejšem razvoju manj razvitih občin in ob- močij v regiji, na povečano proizvodnjo hrane, stabili- zacijo, na krepitev varnosti in družbene samozaščite, tudi ljudske obrambe, na zagotavljanje zdravih pogo- jev za delo in življenje ljudi itd., itd. Da, zapisano je tudi to, da je proizvodnja hrane za preskrbo prebival- cev, proizvodnja hrane za izvoz in proizvodnja vseh ^''st živinske krme prednostna gospodarska dejavnost. V tej zvezi so želo natanko opisane obveznosti za Področje primarne kmetijske proizvodnje, za turizem gostinstvo, trgovino, gozdarstvo, vodno gospodar- stvo, varstvo okolja, promet in seveda prav tako za družbene dejavnosti, za splošno ljudsko obrambo in aružbeno samozaščito. Dogovor je torej pot. kako se moramo v regiji dogo- ^'arjati o nekaterih skupnih ciljih, nalogah m priorite- lahl M.B02IC OSMOMARČEVSKI DNEVI Jugoslovanske žene imajo v tem letu izredno prilož- nost, da obeležijo osmi marec delavno in ustvarjalno. Prvi izziv je III. kongres samoupravljalcev, ki bo med najbolj aktualnimi vprašanji samoupravljanja razprav- ljal tudi o vprašanju družbenega položaja žena. To bo prilika, da se razčisti načelo o enakopravnosti žene v resnici in njena afirmacija delovnih sposobnosti, da se vidi kako je z njenim šolanjem in strokovnim usposab- ljanjem, kako je zastopana v delegatskem sistemu in vodstvu v družbenopolitičnih organizacijah. Vsa ta in podobna vprašanja ne bodo posebej iz- vzeta, ampak se bomo o njih pogovarjali kot o nedelji- vem delu in poglabljanju samoupravne vloge delov- nega človeka v proizvodnih odnosih socialističnega samoupravljanja. Potem, srednjeročni načrti razvoja in stabilizacijske politike, pa razvoj kmetijstva in vasi, vse to so priložnosti, da se najdejo najboljše rešitve za vprašanja o položaju žena in družine v naši družbi. Rezultati tridesetletnega razvoja samoupravljanja, problemi in perspektive nadaljnega razvoja, ustvarja- nje pogojev za nadaljpo preobrazbo človeka, zahte- vajo, da se vprašanja družbenega položaja žena razgr- nejo v kontekstu vseh tematskih področij, ki so potr- jena za Tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije. O tem nas obvezuje tudi podatek, da je 34 odstotkov delavcev v naši družbi žena in da je večji del kmetijske proizvodnje še vedno na njenih plečih. Družbenopolitična aktivnost ob osmem marcu je tudi v znaku obeležja 40-letnice ljudske vstaje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je 620 tisoč žena vgradilo svoja življenja v temelje socialistične skupnosti. Jugoslovanske žene so svojo borbenost in privrže- nost naprednim idejam pokazale že leta 1910, ko je v Kopenhagnu, ob prisotnosti Dimitrija Tucoviča, sekre- tarja srbske socialistične partije, bila sprejeta odloči- tev o ustanavljanju Mednarodnega praznika žena. Vsa ta leta so svoj praznik obeleževale na raznih sestankih, kjer so proučevale partijske in druge poli- tične materiale. Tudi komunistična partija Jugoslavije je obeleževala osmi marec v svojih proglasih, v katerih je pozivala jugoslovanske žene, da se borijo proti kapi- talistom. Veliki in častni cilji, h katerim so skozi vsa leta težile jugoslovanske žene, so postali stvarnost v decembru 1942 leta, ko je bila v osvobojenem Bosanskem Pe- trovcu ustanovljena Prva državna konferenca AF2J. Na tej konferenci, ki je postala sestavni del naše zgodo- vine, so združene vse antifašistične organizacije žena v enotno politično organizacijo AFŽ in del Osvobodilne fronte. Sodeloval je tudi tovariš Tito, ki je rekel »da ta borba mora roditi plodove tudi za žene jugoslovanskih narodov.« Jugoslovanske žene so tudi v povojnem obdobju našega socialističnega razvoja doprinesle svoj delež. Delale so na obnovi in izgradnji domovine, borile so se za suverenost naše skupnosti in pri izgradnji samo- upravnih odnosov. Zato osmi marec ni samo njihov praznik... MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE: DO PRVE PLOŠČE Dela pri izgradnji osred- njega objekta modernizacije celjske bolnišnice se nada- ljujejo. V celoti so zgradili osnovno ploščo, zgrajeni pa so že tudi betonski stebri, ta- ko da je vse pripravljeno za prvo ploščo, na kateri bodo prostori za specialistične ambulante. Ce bo zagotovlje- nih dovolj sredstev, bo ob- jekt v obliki skeleta s kritino zgrajen do konca tega leta. To je razveseljivo, še zlasti ob misli na vsa dogovarjanja, ki so bila potrebna, da z deli sploh nadaljujejo. Modernizacija bolnišnice predstavlja v obdobju zao- strenih pogojev gospodarje- nja velik zalogaj za vso regi- jo, zato je bilo nekaj časa na- daljevanje z deli vprašljivo. Potem pa so vse občine spre- jele pobudo medobčinskih družbeno-političnih organi- zacij in vključile nadaljeva- nje modernizacije bolnišnice kot prednostno naložbo na področju družbenih dejav- nosti v temelje srednjeroč- nih planov. Da bodo lahko svoje obveznosti do moder- nizacije v celoti izpolnjevale, so se morale odreči tudi ne- katerim predvidenim inve- sticijam družbene dejavnosti v občinah. Tako sedaj občin- ske zdravstvene skupnosti v temeljih planov predvideva- jo tolikšna finančna sred- stva, kot so se zanje obvezale z družbenim dogovorom za modernizacijo bolnišnice. Letos so v svoje temelje srednjeročnih planov mo- dernizacijo bolnišnice vklju- čili tudi občini Velenje in Mozirje. • Da pa bi izgradnjo lahko pospešili, skušajo zagotoviti pri bankah v regiji kredite na bodoči priliv sredstev. Ce bodo pri tem uspeli, bodo tu- di zlahka nadomestili zamu- de pri izgradnji, ki jih je pov- zročila letošnja zima. MBP celje smeh v naših očeh Uresničevanje gesla samoprispevka Se leto dni in v celjski ob- čini se bo iztekla že druga velika solidarnostna akcija: uresničevanje programa drugega samoprispevka. S skoraj stoodstotno sogla- snostjo potrjen program dru- gega samoprispevka - refe- rendum je bil 16. januarja 1977. leta, sredstva pa so se pričela stekati 1. marca - je zajel osemnajst objektov. Od teh so povsem zgrajeni in že služijo namenu: zdravstveni postaji v Vojniku in Storah, vrtci v Novi vasi, Vojniku in na Otoku III - S, dom oskr- bovancev v Grmovju, osnov- na šola »Frana Roša« na Go- lovcu, telovadnica pri osnov- ni šoli Prve celjske čete v Ce- lju, preurejen kulturni dom v Trnovljah (nekatera dela še čakajo) ter preurejena dvora- na kulturnega doma (grašči- na) v Socki. Vtem, ko so dela za preureditev zdravstvene- ga doma v Celju v teku, je vrtec na Ljubečni tik pred otvoritvijo. Tudi gradnja te- lovadnice pri osnovni šoli Frankolovo poteka po pre- dvidenem programu. Vrh te- ga so se pričela prva dela za gradnjo vrtca v KS Center. Po vsem tem ostajajo do zaključka samoprispevka še dva vrtca, na Dolgem polju in Aljaževem hribu, prizidek osnovni šoli Frana Vrunča na Hudinji ter glasbena šola v Celju. Dosedanja bilanca uresni- čevanja tega velikega pro- grama, pri katerem pa ne gre samo za sredstva samopri- spevka, marveč tudi za dele- že interesnih skupnosti, je izredna. Vsa dela, razen pri- zidka na Hudinji, so bila opravljena v predvidnem ča- sovnem zaporedju. Manjša zamuda je nastala le na Lju- bečni in še tu zaradi vre- mena. Zaradi zamude pri gradnji prizidka na Hudinji pa so na- stale nekatere težave pri fi- nanciranju ne samo prizid- ka, marveč tudi glasbene šo- le, in to navzlic temu, da sa- moprispevek v celoti zago- tavlja predvidena sredstva za oba objekta. Zal pa intere- sne skupnosti, tudi zaradi omejevanja naložb v tem ča- ■ su, nimajo zadosti sredstev, da bi pokrile ves delež. Zato je zdaj v razpravi vprašanje, kako zadovoljivo in po pro- gramu rešiti nalogo. Navzlic vsem naporom, da bi vse na- pravili tako, kot je bilo spre- jeto, se zna zgoditi, da bo prišlo pri enem od teh objek- tov do časovne zamude. To- da, še enkrat, odločitve o tem še ni in vsi napori gredo v smer, da bi nalogo vendar- le zaključili v celoti in pravo- časno. Pomembna je ugotovitev, da pri zbiranju sredstev iz sa- moprispevka ni bilo težav. Še več, odbor, ki je upravljal s tem denarjem, je tu in tam določena sredstva tudi poso- jal, da niso ležale kot mrtev kapital in da so po zaslugi obresti celo naraščala. Res pa je, da so nekatere intere- sne skupnosti s težavo zago- tavljale pogoje za začetek gradnje posameznih objek- tov. Zato tudi nekatere za- mude. Od začetka samoprispev- ka, 1. marca 1977. leta pa do konca 1980. leta, se je na tem računu zbralo 161,8 milijo- nov dinarjev. In če k temu prištejemo še obresti v višini 1,3 milijona dinarjev, seje na računu krajevnega samopri- spevka nabralo 163,2 milijo- na din. Ce izvzamemo vprašanje prizidka pri osnovni šoli na Hudinji in gradnjo glasbene šole, je zanesljivo, da bodo vsi ostali objekti, ki jih je za- jel program drugega samo- prispevka, morda tudi prizi- dek in glasbena šola, pravo- časno postavljeni in urejeni! Sicer pa bo o vsem tem in tudi o razmišljanjih za uve- ljavitev tretjega samopri- spevka tekla beseda že na bližnjih razpravah. M. BOZIC Hitro spreminjanje ra- zmer in odnosov v svetu, ki se iz dneva v dan bolj zaostrujejo zaradi eko- nomskih in političnih in- teresov velikih sil, terja od sodobnega človeka spoznavanje vzrokov in sprememb mednarodnih odnosov. To spoznanje in pa težnja po podružblja- nju mednarodne politike je vodila svet za mednaro- dne odnose pri Občinski J. SMOLE PREDAVAL V CELJU konferenci SZDL Celje v pripravo enotedenskega seminarja za vodstva družbenopolitičnih orga- nizacij, teles za mednaro- dne odnose in za delavce, ki delajo na področju zu- nanje trgovine, ki se je pričel v ponedeljek. Te- meljni cilj seminarja je podati udeležencem celo- vit pogled v dogajanja po svetu in opredeliti nadalj- nje možnosti vključeva- nja celjske občine v širšo mednarodno skupnost. Udeleženci so do danes na seminarju obravnavali že vrsto zunanjepolitič- nih tem, celovit pogled na mednarodne odnose in mednarodno skupnost pa je podal že v ponedeljek predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS Jože Smole. DS 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 TEČEMO V LOGARSKI DOLINI III. smučarski tek, ki ga bo v nedeljo v Logarski dolini organiziral Zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja Celje bo potekal po dveh pro- gah. Na krajši, 10 km, bo- do lahko nastopili pionir- ji in pionirke stari do 15 let, ter člani in članice nad 15 let. Vsi ostali pase bodo pomerili na progi dolgi 20 km. Start tega množičnega teka na smu- čeh bo ob 10,30 uri med Planinskim domom in kmetijo Plesnik. Prijave sprejema Organizacijski odbor, Skvarčeva 4, p. p. 144 Celje in pa eno uro pred startom v prijavni pisarni v Logarski dolini. Organizator je za pri- pravo prog povabil k so- delovanju tudi ekipo, ki je pripravila proge za tr- novski maraton, tako da zagotavljajo dobre smuči- ne, kljub temu, da je v Lo- garski dolini izredno veli- ko snega. Torej ljubitelji teka na smučeh, dobimo se v Logarski dolini, ka- mor so vabljeni tudi ne- deljski izletniki. F. P. delovni obisk rk zsms v celju poživiti utrip v bazi Aktivnost OK ZSMS Celje ocenil tudi Boris Bavdek v okviru rednih delovnih obiskov predstavnikov repu- bliške konference ZSMS je v petek dopoldne obiskal ob- činsko konferenco ZSMS Celje Viktor Leveč, član se- kretariata predsedstva RK ZSMS, sklepnega razgovora pa se je udeležil tudi Boris Bavdek, predsednik republi- ške konference ZSMS. Na dopoldanski, razširjeni seji predsedstva OK ZSMS Celje so analizirali in ocenili uspešnost delovanja občin- ske mladinske organizacije na posameznih področjih. Pozitivno so ocenili uresni- čevanje tistih nalog, ki so jih mladinci zapisali kot pre- dnostne na skupni seji s ko- mitejem OK ZKS Celje v lanskem novembru: množič- nost idejnopolitičnega izo- braževanja in usposabljanja mladih, razvoj mladinskega prostovoljnega dela, oživlja- nje kulturnega in družabne- ga življenja v Celju, podružb- Ijanje tradicij revolucije in drugih aktivnosti s področja SLO in DS, ter aktivnosti na področju samouprave na celjskih šolah. Kot manj uspešna prizadevanja OK ZSMS Celje pa so na petko- vem delovnem sestanku oce- nili delo konference mladih delavcev, ki se morajo spo- padati z neurejeno kadrov- sko in organizacijsko proble- matiko v osnovnih organiza- cijah. Dogovorili so se za ak- cije oživljanja dela osnovnih organizacij ZSMS v TOZD. Ocenili so, da peša tudi delo mladih v krajevnih skupno- stih celjske občine, kjer je njihova aktivnost osredoto- čena predvsem na kulturno in športno udejstvovanje. Potrebno bo tesnejše sodelo- vanje mladih z ostalimi druž- benopolitičnimi organizaci- jami v krajevnih skupnostih, predvsem z organizacijo ZK in SZDL. Ob obisku v Zdravstve- nem centru Celje, kjer so v razgovoru sodelovali predse- dniki osnovnih organizacij ZSMS Zdravstvenega cen- tra, mladi komunisti, sekre- tarji OO ZK in vodstvo Zdravstvenega centra Celje, so ocenili sedanjo organizi- ranost mladih, ki še vedno ni takšna, kot bi morala biti. Objektivni razlog za takšno stanje je izmensko delo in dnevne migracije, eden od subjektivnih razlogov pa je tudi nerazumevanje, na kate- rega mladi često naletijo, ter slabo delo nekaterih osnov- nih organizacij, od ZK do sindikata. Na sestanku s člani občin- ske politične koordinacije, ko je v razgovoru sodeloval tudi Boris Bavdek, so spre- govorili o reševanju tistih vprašanj mlade generacije, s katerimi se ta vsak dan sre- čuje: od izvajanja štipendij- ske politike in politike zapo- slovanja v občini do stano- vanjske problematike in vprašanj pred prehodom na usmerjeno izobraževanje. Razgovor so sklenili z oceno, da se mora mladinska orga- nizacija v Celju v bodoče lo- tevati predvsem najbolj živ- ljenjskih vprašanj mladih, če hoče, da bo to resnično orga- nizacija mladih. M.AGRE2 NEUSKLAJENO PLANIRANJE V KONJIŠKI OBČINI Javno razpravo o osnutku Družbenega plana občine Slovenske Konjice so tako rekoč zaključili že pred me- secem. Se vedno pa se uba- dajo s težavami zaradi neus- klajenosti tega plana in pa planov v delovnih organiza- cijah. V razreševanje so se vključile vse družbenopoli- tične organizacije in skup- nost. Dogovorili so se, da morajo delovne organizacije še enkrat preveriti realnost planiranja, saj bodo le tako lahko dosegli določeno us- klajenost tudi z občinsko re- solucijo in se morda tudi ma- lo bolj približali republiški. MBP - Po mednarodnih krite- rijih je Jugoslavija med de- želami v razvoju uvrščena med pet vodilnih izvoznic opreme in osnovnih dobrin. Podpisane imamo že po- godbe za novi petletni plan izvoza v vrednosti več kot 1 mlrd dolarjev, ob kreditnih olajšavah, nismo pa še dolo- čili pogojev za zagotovitev sredstev v te namene. - V tem petletnem obdob- ju naj bi znašal skupni izvoz opreme, strojev, ladij, tran- sportnih sredstev in inve- sticijskih del okoli 20 mlrd dolarjev, od tega približno sabljanju proizvodnje), ven- dar pa bi zato doma potre- bovali povezavo inštitutov in sicer inženiring organiza- cij, proizvajalcev kmetijske mehanizacije in druge opre- me, izvoznikov, uvoznikov. Tuji partnerji so zainteresi- rani tudi za naše sodelova- nje v skupnem vlaganju, pa čeprav samo z 10 ali 15%. - Vprašanje sistema fi- nanciranja izvoza kapitala še ni rešeno, ker niso uresni- čeni družbeni dogovori, predvideni s planom za ob- dobje 1976 do 1980, niti skle- pi resolucije skupščine SFRJ za leto 1980. Sedaj je z družbenim dogovorom do- ločeno, da bo v letošnjem letu rešen sistem financira- nja izvoza in viri financira- nja na stabilni in trajni osnovi vse do leta 1985. - Na svetovnem tržišču bo letošnje leto zelo težko, zato je potrebno zagotoviti pogoje doma; stabilna sred- stva za kreditiranje in sti- mulanse za dohodkovno po- vezovanje. (BORBA) VELIKE, VENDAR NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI ZA IZVOZ Toma Granfil, predsednik poslovodnega odbora jugo- slovanske banke za medna- rodno ekonomsko sodelova- nje, je v daljšem intervjuju za Borbo o možnostih jugo- slovanskega izvoza v na- slednjih petih letih med drugim poudaril: 3,5 mlrd dolarjev s kreditni- mi olajšavami. Vendar pa je konkurenca vedno bolj hu- da in nelojalna. - Najmanj 15 držav prosi naše velike kmetijske kom- binate za pomoč (izgradnja kompletnih kombinatov in naše sodelovanje pri uspo- SERGEJ ŠEŠERKO Šentjurčan je. Rojen pred 33 leti v bližnji Crno- lici. Po prvo osnovnošol- sko znanje je, kajpak, ho- dil v šolo v Šentjurju, kjer je kmalu našel pot do de- javnosti, ki so se odvijale v pionirski in mladinski organizaciji. Tudi kasne- je, v celjski gimnaziji, ga je bilo najti v mladinskih \TStah in pri delu različ- nih sekcij. V njegovi par- tijski knjižici je zapisan datum iz gimnazijskih dni - 25. maj, 1966. Kot mladega človeka so ga za- nimala številna področja. Predvsem tehnične vede, čeprav je bil že od mladih nog navdušen športnik. Dve leti je bil tudi predse- dnik telovadnega društva v Šentjurju, pa član ša- hovskega društva. Iz gimnazije ga je želja po znanju pripeljala na ljubljansko strojno fakul- teto, kjer je leta 1973 tudi diplomiral. Svoje novo pridobljeno znanje je že- lel vnovčiti v rojstnem kraju in res je dobil služ- bo v Bohorju, in sicer kot vodja investicij. Prijetne spomine iz tega delovne- ga okolja nosi še vedno s seboj. V tem času je sou- stvarjal pri ^adnji obrata v Mestinju in se ukvarjal z investicijskimi vlaganji v obeh Bohorjevih toz- dih. Delavci Bohorja so mu zaupali funkcijo se- kretarja ZK in kasneje, ko je že slekel vojaško suknjo, je postal tudi član komiteja OK ZK Šentjur. Naneslo je, da je nekaj mesecev opravljal tudi dela in dolžnosti sekretar- ja ZK Šentjur. Darko, da, tako ga kli- čejo domači, znanci in prijatelji, je danes predse- dnik komiteja za družbe- no planiranje in razvoj pri skupščini občine Šentjur. Kot pravi sam, je naziv precej imaginaren. Kajti, povedano po domače, je komite organ, skozi kate- rega gredo vse planske usmetitve v občini, pa naj gre za družbene dejavno- sti ah za infrastrukturo. Delovne dolžnosti ga pol- no zaposlujejo včasih tu- di preko celega dne. De- lovno področje planiranja je še novo in krepko se je treba prebijati skozenj. Sergeju ostane le ne- kaj skopo odmerjenih uric za prosti čas, ki ga najraje preživi v doma- čem krogu. MATEJA PODJED NEVARNA MEJA PODRAŽITEV Ze na samem začetku letošnjega leta so dobile cene nova krila. Neposredne posledice podražitev vsaj ura- dno doslej še niso povsem znane. V zvezni skupnosti za cene so izračunali, da bo samo zvišanje cen tekočim gorivom doprineslo skupnemu povečanju življenjskih stroškov skoraj za dva odstotka. Veliko večjo nevar- nost pa predstavljajo posledice, ki so jih povzročile najnovejše spremembe davčnih stopenj na enoto pro- izvoda. Ko so delegati v zvezni skupščini Jugoslavije izgla- sovali spremembe davčnim osnovam, je bil odločil- nega pomena zvezni proračun s 35 milijardami novih dinarjev. Tako je del bremena proračunskih potreb prenešen na potrošnjo. Toda, najnovejše spremembe pri davčnih osnovah ne zajemajo proizvodov, ki so neposredno vezani na življenjsko raven in sicer hrana, tekstil, obleka, obutev, pohištvo, zdravila in drugo. Ali to pomeni, da bodo cene teh proizvodov mirovale? V to ne verjamejo niti največji optimisti, zlasti zaradi tega ne, ker mnogi proizvajalci vidijo rešitve zase le v višjih cenah. Dovolj je podatek, da se je podražil ben- zin in vsi bodo zahtevali povišanje cen zaradi tran- sportnih stroškov! Pritisk na cene je še naprej zelo močan. Tako so pred nedavnim obvestili novinarje predstavniki zveznega izvršnega sveta. Kmalu bo razgovor s predstavniki republik in pokrajin, da ne bi prekoračili plansko opre- deljenih postavk, sledilo pa naj bi tudi podpisovanje dogovora o cenah - kot je to predvideno v resoluciji o ekonomskem razvoju za letošnje leto. Na davčni ostrini so se znašli naftni derivati, ciga- rete, pijača in blago, ki je v skupini označeni »luksuz«. Največji del, oziroma razlika od podražitve, je bila namenjena kritju proračunskih potreb. Zmanjšal naj bi se devizni odliv in povečalo varčevanje s tekočimi gorivi, posebno z mazutom. Del davčnega denarja je odšel za modernizacijo železnic, izgradnjo cest in mo- dernizacijo rudnikov. Na ta način bo zagotovljenih 11 milijard dinarjev, o njihovi razdelitvi pa bodo odločale republike in pokrajine. Podražitve so najbolj prizadele potrošnike mazuta. Toda to je bilo storjeno zaradi tega, da bi se zmanjšali apetiti po uporabi tega dragocenega goriva. Letna po- raba mazuta znaša preko 7 milijonov ton, kar pomeni okoli 50 odstotkov celotne porabe nafte v Jugoslaviji. Izvršni svet pa ima za nalogo, da prouči posledice podražitev in odobri morebitne izjeme. Znano je na- mreč, da je razen javnega cestnega prometa, oproščen davka celoten promet, nekatere olajšave pa so predvi- dene za nekatera tekoča goriva v kmetijstvu. Celotna opozicija davkov je vrgla novo luč na poli- tiko življenjske ravni, ki je že v lanskem letu pričela zaostajati. Na začetku prvega leta novega srednjeroč- nega obdobja ne bi smeli dovoliti, da cene postanejo del stihije. M. DUNDJEROVIČ sindikati zaustaviti rast cen Tudi padanje realnih osebnih dohodkov člani sveta občinskega sveta Zveze sindikatov Ce- lje so sprejeli program dela občinskega sveta in njego- vih organov. Kritično so ocenili položaj na področju cen in osebnih dohodkov in zahtevali hitrejše in odloč- nejše reševanje. »Celotno delo moramo v sindikatu programirati na vseh nivojih tako, da bo v realizacijo nalog vključeno čimvečje število članstva, da bo naša aktivnost prispevala k nadaljni demokratizaciji odnosov v Zvezi sindikatov, k utrjevanju samoupravnega položaja in odgovornosti de- lavcev, k stabilizaciji našega gospodarstva in družbenega planiranja. Posebej si bomo v sindika- tih prizadevali, da bo aktiv- nost osnovnih organizacij zveze sindikatov v občini usmerjena k reševanju kon- kretnih in perečih življenj- skih vprašanj delavcev, ki izhajajo iz neposredne prakse.« To sta le dva odstavka iz dokaj obširnega in nadvse konkretnega programa dela. V razpravi so člani sveta iz- postavljali, da je treba čim- prej in nadvse temeljito spregovoriti o uveljavljanju nalog na področju socialne politike in krepitve socialne varnosti delavcev. Predvsem zaradi tega, ker se v zadnjem času kažejo zaostrene druž- benoekonomske razmere zlasti v stalnem povečevanju cen in padanju realnih oseb- nih dohodkov. Zahtevali so hitrejše in odločnejše reševa- nje. Vsako odlašanje lahko pomeni še večje težave. Pro- blem morajo izpostaviti de- legati povsod. Tako v zvez- nih in republiških telesih kot v osnovnih organizacijah sindikata. Se naprej je treba odločno vztrajati na nagrajevanju po delu, kljub temu, da se vse pogosteje slišijo želje po »uravnilovki«. Le na ta način bomo ohranili nadaljno akci- jo za nagrajevanje po delu iz katerega izhaja tudi večja produktivnost, večja delov- na disciplina in še nekaj te- meljnih nalog za gospodar- sko stabilizacijo. Seveda pa je treba delavcem zagotoviti nemotene pogoje dela. Do- volj morajo imeti surovin in reprodukcijskega materiala Vsem tistim delavcem kate-; rih socialni položaj se je V zadnjem času občutno po i slabšal pa je treba najti pri- merno pomoč preko samou- pravnih interesnih skupno-; sti in različnih oblik solidar-. nosti. V prihodnjih tednih bodo; izdelali analizo najnižjih osebnih dohodkov v občini M. BRECL KONJIŠKO KOMUNALNO PODJETJE POHVALJENO Vsi tako radi in hitro opazimo vse grehe, ki jih za- greši kakšno komunalno podjetje. Z njihovim delom se pač srečujemo dan za dnem. Tudi za konjiške komu- nalce to velja. No, ob tem zadnjem sneženju so se pa res izkazali. Kot že pravzaprav vso zimo, so bili tudi tokrat kos snegu. Hitro in pravočasno. MBP PLANINSKI VZGOJNI DELAVCI NA KOPITNIK v planinskem domu na Gorah se bodo v soboto, 28. februarja ob 17. uri srečali vzgojni delavci in vodje planinskih šol v planinskih društvih. V soboto bo pre- daval Tine Orel, v nedeljo pa bo poučni izlet na Kopit- nik. Prav je, če se srečanja udeleži tudi čim več vzgoj- nih delavcev v planinstvu z našega območja. B020 JORDAN ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 stanovanjska gradnja koliko in kje bomo gradili? petih letih nad 7000 novih stanovanj na celjskem območju stanovanje. Kako malo je družin, ki jih zaradi stanova- nja že ni bolela glava! Kako jih tudi ne bi, saj je prav s stanovanjem in pridobiva- njem stanovanjske pravice povezano ogromno po- membnih življenjskih vpra- šanj in odločitev. Zato je prav vprašanje stanovanj in stanovanjske izgradnje brez dvoma eno tistih, ki je v ospredju zanimanja, priča- kovanja ali skrbi večine ljudi. Ko govorimo o stanova- njih, se moramo seveda za- vedati celotnega spleta družbenoekonomskih in sa- moupravnih odnosov, ki prepredajo področje, ki mu pravimo stanovanjsko go- spodarstvo. Stanovanja so zato le končni rezultat vseh teh odnosov in materialnih možnosti posameznih ob- čin, z njimi pa so povezana vprašanja financiranja, cen, solidarnega združeva- nja sredstev, načrtovanja, kompletiranja stanovanj- skih sosesk z objekti druž- benega standarda in druga. Prevelik zalogaj bi bil na enem prostoru obravnavati vsa omenjena vprašanja. Za- to jim bomo v Novem tedni- ku odmerjali prostor pro- blemsko, od vprašanja do vprašanja. Tokrat bomo dali pod lupo zgolj stanovanjsko izgradnjo v posameznih ob- činah območja in sicer kot odgovor na vprašanje: kje in koliko stanovanj bomo zgra- dili v občinah letos in koliko v celotnem petletnem sred- njeročnem obdobju. Skušali smo dobiti čimbolj konkre- ten pregled, vendar nam to ni uspelo v celoti. Zato po- sredujemo podatke, ki smo jih dobili v posameznih obči- nah. celje: v petih letih 2200 stanovanj V celjski občini so planira- li, da bodo v petih letih - torej do leta 1985 - zgradili 2200 stanovanj, od tega 1950 družbenih in 250 stanovanj v individualni gradnji. V teh letih bosta zrasli tudi dve no- vi stanovanjski soseski, na Spodnji Hudinji in na Dol- gem polju. Zanimivo je po- gledati predlagan razrez veli- kosti stanovanj, ki jih bodo gradili v celjski občini. Več kot 730 novozgrajenih stano- vanj bo garsonjer, eno-sob- nih in eno in pol sobnih, oko- li 360 stanovanj bo dvo sob- nih, ostala pa bodo večja. Na Zavodu za planiranje in sta- novanjsko izgradnjo v Celju pravijo, da izražajo delovne organizacije vse večji interes po manjših stanovanjih, saj 3e po eni strani njihova cena f^ižja od drugih, po drugi strani pa tudi bodoči stano- valci - posebej oni z nižjimi osebnimi dohodki - z bojaz- govorijo o sposobnosti plačevanja visokih stanarin prihodnjih letih, ko bo do- končno opravljen prehod na ekonomske stanarine. Letošnje leto bo za celotno stanovanjsko izgradnjo celj- ske občine pomembno zara- di novih prvin, ki jih v sklop stanovanjskega gospodar- stva vnaša nov zakon. Med naj^pomembnejše pa gotovo sodita nov način dogovarja- nja o gradnji stanovanj in fi- nanciranje stanovanjske gradnje, ki bosta morala za- živeti že letos. In koliko bo v celjski ob- letos zgrajenih stano- vanj? Po programu, ki je uskla- ZZ^ izvajalskimi organizaci- J^f^i lngrad. Gradiš in Obno- v celjski občini eS.enih 278 stanovanj, 472 T P^ ^^^ še ven.> ^^ Ingrad zaključuje ri^no gradnjo stanovanj na Otoku 3 -S. Lamela 1 s 25 stanovanji je praktično zak- ljučena in bo vseljiva v apri- lu ali začetku maja. Verižni bloki v Novi vasi bodo tudi kmalu sprejemali nove sta- novalce. Trenutno je vseljiva lamela 4, kmalu bo zaključe- na tudi lamela 3 s 27 stanova- nji. Po pogodbenem roku bi morala biti vseljiva v začet- ku maja, vendar bo zaradi za- mud dejansko vseljiva šele koncem junija. Lamela 2 bo dograjena koncem julija, la- mela 1 s 36 stanovanji pa koncem avgusta. Lamela 7 bi morala biti dograjena do konca oktobra, vendar je rok izgradnje podaljšan na ko- nec leta. Lamela 8 s 27 stano- vanji bo dograjena do konca oktobra, lamela 9 z 21 stano- vanji pa do 15. decembra. Delovna organizacija Ingrad Celje bo letos, predvidoma v aprilu, pričela graditi tudi stanovanjske objekte na Spodnji Hudinji. Gradisova temeljna orga- nizacija Gradbena enota Ce- lje bo do konca letošnjega le- ta zaključila z gradnjo 57-tih stanovanj v naselju Pianovo južno od Dečkove ceste. Ta temeljna organizacija gradi še 65 stanovanj v Novi vasi, ki bodo vseljena v prvi polo- vici prihodnjega leta, pri- pravlja pa tudi vse potrebno za pričetek gradnje stano- vanj na Spodnji Hudinji in na Dolgem polju. In še Obnova: ta delovna organizacija gradi na Dobrni dva deset stanovanjska stol- piča, ki bosta vseljena kon- cem junija. šentjur: gradnja v urejenih soseskah Tudi v šentjurski občini bodo v vseh letih tekočega srednjeročnega obdobja teži- li za poglabljanjem družbe- noekonomskih odnosov na področju stanovanjskega go- spodarstva kot pri usmerja- nju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Nosilec usmerje- ne stanovanjske gradnje bo samoupravna stanovanjska skupnost. V skladu s pri- pravljenim samoupravnim sporazumom o temeljih pla- na stanovanjske skupnosti bodo v šetjurski občini v le- tih 1981-1985 zgradili 216 družbenih stanovanj in 200 individualnih stanovanjskih hiš. S tako začrtanim pla- nom bodo do leta 1985 prido- bili 11.850 m^ stanovanjskih površin v družbeni lasti in 16.550 m^ v individualni la- sti. Gradnjo družbenih stano- vanj bodo v šentjurski obči- ni usmerili predvsem v zazi dalne soseske, kjer je zago- tovljena komunalna uredi- tev. To so soseske IV in VI v Šentjurju ter soseske v Dramljah, Gorici in na Plani- ni. Zasebna stanovanjska iz- gradnja se bo odvijala le v soseskah, kjer bodo komu- nalno urejena stavbna zem- ljišča. Posebno mesto v nadaljnji stanovanjski izgradnji bodo v občini Šentjur dali dogo- varjanju med stanovanjski- ma skupnostima celjske in šentjurske občine z name- nom, da bi načrtno pridobili sredstva za izgradnjo stano- vanj delavcem, ki se dnevno vozijo na delo v občino Celje. slov. konjice: pol družba, pol posamezniki v Vitanju bodo letos zgra- dili dvajset stanovanj, v Zre- čah pa štirideset. To pa je tudi vse, kar bodo letos v ko- njiški občini zgradili družbe- nih stanovanj. Prvotno so si- cer predvideli tudi v Konji- cah izgradnjo stanovanjske- ga objekta, vendar se je zata- knilo in zato letos še ne bodo pričeli graditi planiranega 86-stanovanjskega objekta. Seveda pa bo precej novih stanovanj zgrajenih v zaseb- ni lasti. Res bo manj tistih, ki bodo pričenjali graditi, je pa še veliko onih, ki gradnjo že zaključujejo. V konjiški ob- čini tako ocenjujejo, da bo- sta družba in zasebniki gra- dili pol - pol. V celotnem srednjeročnem obdobju bo namreč zgrajenih 404 druž- .benih stanovanj in 400 indi- vidualnih stanovanjskih hiš. mozirje: 480 milijonov dinarjev za stanovanja Sprva je kazalo, da bodo v mozirski občini lahko zgra- dili v petih letih 440 stano- vanj, poznejši izračuni'pa so pokazali, da bo denarja le za 397 stanovanj. Od tega bo 187 družbenih in 210 zaseb- nih. Letos bodo v tej občini dogradili 59 stanovanj (13 družbenih in 46 zasebnih), prihodnje leto 91 (56 družbe- nih in 31 zasebnih), leta 1983 69 (27 družbenih in 42 zaseb- nih), leta 1984 90 (39 družbe- nih in 51 zasebnih) in v zad- njem letu srednjeročnega obdobja bodo v mozirski ob- čini zgradili še 88 stanovanj (52 družbenih in 36 zaseb- nih). Največ stanovanj bodo zgradili v mozirski krajevni skupnosti (133), nato v nazar- ski (76), v rečički (50), Ijuben- ski (43), v krajevni skupnosti Luče (37), v krajevni skupno- sti Gornji grad (12), v Šmart- nem ob Dreti (12), v Bočni (11), v Novi Štifti (9) in v Sol- čavi (7). Pomembna je ugoto- vitev. da bodo družbena sta- novanja gradili samo v kra- jevni skupnosti Mozirje, v Nazarju, na Rečici ter v Ljubnem in Lučah. Za ure- sničitev načrta izgradnje družbenih stanovanj bodo v mozirski občini potrebovali okoli 480 milijonov dinarjev. Kako zelo pa so v tej občini ogreti za izpolnitev tega na- črta, se vidi tudi po tem, da so samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti za naslednjih pet let podpisali prav vsi temelj- ni nosilci planiranja. laško: urbanistične težave Do leta 1985 bodo v laški občini zgradili 460 stano- vanj, od tega 340 stanovanj v družbeni in 120 stanovanj v zasebni lasti. Od družbenih bo kar 117 stanovanj tako imenovanih solidarnostnih. V sedanjem srednjeročnem obdobju bodo v laški občini nadaljevali z nedokončano gradnjo stanovanj iz prete- klega petletnega obdobja. Gre predvsem'za stanovanj- sko izgradnjo v Laškem, kjer bi morala biti že v letu 1979 dokončana gradnja stano- vanjskih stolpičev v soseski Debro. Za celotni srednje- ročni plan laške občine pa je med drugim tudi značilno, da stanovanjska izgradnja ne bo usmerjena zgolj v občin- ska središča, temveč tudi v manj razvite krajevne skup- nosti kot so Jurklošter, Svib- no in Breze. V laški občini pa pričaku- jejo pri stanovanjski gradnji tudi precej težav, ki izvirajo iz pomanjkljivo urejene ur- banistične dokumentacije in komunalno neurejenih zem- ljišč. Potrebno bi bilo zago- toviti dobrih 10 milijonov di- narjev samo za urejanje naj- nujnejše urbanistične doku- mentacije in preko 45 milijo- nov za komunalno opremo zemljišč. Toda kot kaže, to ne bo mogoče zagotoviti, za- to bo morala stanovanjska gradnja v laški občini v prvih letih srednjeročnega obdobja nekoliko zastati. velenje: v starih hišah nova stanovanja V velenjski občini bodo v prihodnjih petih letih zgradi- li 2203 stanovanja, od tega družbeno najemnih 1283, so- lidarnostnih 200, stanovanj za etažne lastnike 220 in indi- vidualnih zasebnih hiš 500. Od tega bo zgrajenih 36 gar- sonjer, 148 eno sobnih, 78 eno in pol sobnih. 594 dvo sobnih, 264 dvo in pol sob- nih in 583 tri ali več sobnih stanovanj. V velenjski občini planirajo, da bo poprečna ce- na kvadratnega metra stano- vanjske površine 18 tisoč di- narjev. Ob planu stanovanjske iz- gradnje v občini Velenje ve- lja kot posebnost omeniti podatek, da bodo v srednje- ročnem obdobju v tej občini obnovili tudi 300 stanovanj v starem delu Šoštanja in Ve- lenja. Ta akcija bo brez dvo- ma pripomogla k dvigu sta- novanjske izgradnje tudi za- to, ker je cena obnove stare- ga stanovanaj precej nižja od novogradnje. šmarje: prekinjena gradnja v kozjem in šmarju V šmarski občini bodo v prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju zgradili 298 družbenih stanovanj, se- veda pod pogojem, da bo fi- nanciranje stanovanjske iz- gradnje potekalo po predvi- devanjih. Zatika pa se prav tu že letos. V celotni šmarski občini bi morali namreč le- tos pričeti z gradnjo 52 sta- novanj, od tega 20 v Rogaški Slatini' in 32 v Šmarju, ter dograditi 91 stanovanj, od te- ga v Kozjem 26, v Šmarju 25 in v Rogaški Slatini 40. Zara- di prekinjenega toka financi- ranja pa je planirano število zgrajenih in stanovanj v gradnji postavljeno pod vprašaj. Kot smo izvedeli na stanovanjski skupnosti v Šmarju pri Jelšah, je že sedaj prekinjen tok financiranja stanovanj v Kozjem, tako da je gradnja družbenih stano- vanj v tem kraju prekinjena. Podoben problem pa preti tudi 32-tim stanovanjem v Šmarju, za katera je pričetek gradnje zaradi pomanjkanja denarja preložen. žalec: letos 104 nova stanovanja V občini Žalec bodo v pri- hodnjih petih letih zgradili 645 družbenih stanovanj v vseh večjih naseljih v občini. Letos bodo od planiranega števila dosegli že 104 nova stanovanja, od tega 47 v Pre- boldu, 11 v Grižah, 20 v Libo- jah in 26 v Žalcu. Pričeli pa bodo z gradnjo 160-tih stano- vanj v Žalcu (120) in Šempe- tru (40). Podatke so zbrali: Damja- na Stamejčič, Mateja Po- djed, Milena B. Poklič, Milan Božič, Marjela Agrež in Tone Vrabl. POGLED V SVET burka z resnim opozorilom Možicelj nizke rasti s potlačenim črnim trirogelnikom stoji za mizo pred- sedstva španske poslanske zbornice. Ne- kaj kriči, eden od poslancev mu stopi naproti, podpolkovnik Tejero najprej maha z revolverjem, nato ustreli. Strel je znak za njegove pajdaše, da vdro v dvorano, kjer okoli 350 poslancev raz- pravlja o zaupnici novi vladi Calva So- tela, zasliši se prasket brzostrelk, po- slanci ležejo na tla. Tako so se začele dramatične ure za- jetja poslancev v španskem cortesu. Ka- zalo je, kakor da se nad Španijo spet zgrinja noč fašističnega frankizma, skrajno desne diktature, strahovlade, katere je zgodovina te dežele tako polna. Podpolkovnik Tejero je bil po vsem videzu samo podaljšana roka večje zaro- te, katere vžigalnik pa ni deloval. Voja- ški poveljnik Valencie, general Bosch je bil očitno tisti, ki naj bi prevratnike iz Guardie Civil podprl s tanki, stacionira- nimi v Madridu in z onimi, ki jih je skupaj z vojaštvom poslal na ceste Va- lencie prekucuški general. Upor je spodletel, podpolkovnik Teje- ro in general Bosch sta za zapahi. Demo- kracija je rešena. Je rešena? Po vsem videzu na španskih tleh še zdaleč ne. Burkasti podpolkovnik, nje- gove guardie civil, ki so ponoči menda pregloboko pogledale v kozarec, niso zgolj operetna epizoda, nad katero se lahko strankarski stebri na novo nasta- jajoče parlamentarne demokracije v Španiji vzvišeno nasmihajo. Drži namreč, da je do poskusa držav- nega, vojaškega prevrata prišlo v času in v okoliščinah, ko so bile stranke v parlamentu zapletene v strankarske bo- je in kombinacije, ko je razmerje sil na legalnem političnem odru onemogočalo sestavo količkaj trdne vlade s količkaj vplivnim predsednikom. Takšne razmere seveda zaostruje go- spodarska kriza, ki se je zgrnila nad de- želo. Dalje, val baskovskega terorizma. Odpor desnih in skrajno desnih sil zoper poglabljanje demokracije in blokiranje nujno potrebnih reform, s katerimi bi se Španija otresla peze dediščine Francis- ca Franca in vsega, kar je njegov modro- srajčniški falangizem pomenil slabega. Poskus udara je tudi izraz splošnih svetovnih sap, ki politično vlečejo v de- sno. Po drugi strani pa poskus izkoristiti neenotnost na španski levici, pa tudi v KP Španije sami. Razmere so bile torej v marsičem zrele za vojaški prevrat, za uvedbo desničar- ske diktature. Na srečo večina častnikov očitno ni bila voljna tvegati te avanture. Ostala je zvesta kralju, ki ni bil za takš- no avanturo. Enako velja za policijo in dobršen del orožniške Guardie Civil. Zdaj vse stranke izražajo lojalnost ustavi, kralju, demokraciji. Domala vse so pripravljene podpreti koalicijsko vlado. Upajmo, da je bil pretres tolikšen, da bodo stranke, poslanci, vlada znali pov- zeti nauke iz burne noči od ponedeljka na torek. V tem nemirnem svetu, kjer so poskusi politične destabilizacije na dnevnem re- du, bi bila namreč Španija v pesteh vo- jaške, objektivno-profašistične diktatu- re prehudo netivo za eksplozije tudi zu- naj meja te dežele. PIŠE: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 na 3. kongresu samoupravljalcev 25 delegatov območja Izvolili jih bonto do 15. aprila Delavce občin celjskega območja 5o na 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavi- je zastopalo petindvajset de- legatov. Devet delegatov se bo kongresa udeležilo iz celj- ske občine, šest iz velenjske, trije delegati bodo odšli na kongres iz žalske občine, po dva iz konjiške in šmarske občine, po en delegat pa bo na kongresu zastopal delav- ce laške, mozirske in šentjur- ske občine. Predlog možnih kandida- tov za delegate kongresa bo- do skupaj pripravili člani ob- činskih koordinacijskih od- borov za pripravo 3. kongre- sa samoupravljalcev Jugo- slavije in občinskih svetov ZSS, o njem pa bodo raz- pravljali tudi člani predsed- stev občinskih konferenc SZDL in medobčinski druž- benopolitični organi. Pred- log liste možnih kandidatov za delegate pa bodo obravna- vali tudi delavci na svojih zborih ali na sejah samou- pravnih organov, na sestan- kih družbenopolitičnih orga- nizacij, občani na zborih ali v samoupravnih organih ter v drugih organizacijah. Na podlagi zbranih mnenj in pripomb bodo v občin- skih koordinacijskih odbo- rih in plenumih ZSS pripra- vili predlog kandidatne liste za delegate in ga poslali vo- lilnemu telesu v izvolitev. Volilno telo v občinah pa bo- do sestavljali delegati delav- skih svetov, delegati orga- nov družbenopolitičnih or- ganizacij, delegati občinskih skupščin ter skupščin inte- resnih skupnosti. V nekate- rih občinah bodo oblikovali več volilnih teles za posa- mezne dejavnosti. Vse delegate za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavi- je bodo v občinah izvolili do 15. aprila. DS elkroj mozirje delo teče Nobenih sporov s Toprom Nova Elkrojeva proizvodna hala V novi Elkrojevi proizvo- dni hali, ki so jo odprli sep- tembra lani, je že steklo delo. Res je, da še ne v polnem obsegu, saj še vedno manj- kajo stroji, ki jih čakajo iz uvoza. Zanje bi morali odšte- ti okoli osem milijonov di- narjev, pa ni vprašanje de- nar, marveč omejitev uvoza. Ce bi rešili ta problem, bi iz- delke z enega od predvide- nih treh proizvodnih trakov namenili samo za izvoz. Ta- ko bi izvoz tudi povečali. Si- cer pa je bil že lani večji od tistega v 1979. letu za 10%. Letos bodo izvozili za dvaj- set milijonov dinarjev, med- tem ko so lani za deset. »In kako je z novim obra- tom v Lučah?« '>Tudi ta naloga je vezana z uvozom strojev. Ce bi dobili dovoljenje za uvoz, bi tak odprli obrat, v katerem bi lahko zaposlili okoli sto de- lavcev, seveda predvsem žensk. Ne vse od začetka, marveč postopoma, toda v razmeroma kratkem času,« je poudaril direktor Elkroja Ivan Kramer, »Kakšen pa je zdaj polo- žaj s šoštanjskim obra- tom?« »Bivši obrat Topra v Šo- štanju se je 3. novembra lani že vključil v naš proizvodni program. Tu izdelujejo otro- ške hlače. Delo poteka zado- voljivo, čeprav je res, da še ne dosegajo predvidenih norm. To pa je razumljivo, saj gre za povsem novo proi- zvodnjo. Prej so tu izdelovali srajce. Vrh tega moram reči, da med nami in Toprom ni več spornih točk.« MB KDAJ REGULACIJA SAVINJE V MEDLOGU? Kako nevarna je lahko Savinja v Medlogu, je pokazala tudi poplava v lanskem oktobru. Voda se je razlila daleč naokoli, vse do izliva Ložnice v Savinjo, zalila je Ingradove obrate, mlekarno, vrtnarsko šolo, stanovanjske hiše... Ne samo ta dogodek, tudi prejšnji so opozorili na nujnost regulacijski del. Pri Nivoju so se lotili tega dela in pripravili okvirni program, ki so ga v obliki informacije posredovali tudi na seji celjskega izvršnega sveta. V predvidenem načrtu je regulacija Savinje v dolžini 3,5 km od izliva Ložnice do izliva Lave. Napovedana dela pa niso pomembna samo zaradi regulacije struge, marveč prav tako zaradi zaščite talne vode v Medlogu in za izboljšanje kvalitete te vode. Torej delo zaradi treh vidikov. Kot kažejo dosedanje prve priprave, bi lahko z deli na tem odseku pričeli šele ob koncu letošnjega leta, seveda, če bo do tedaj rešeno vse, kar je ob takih priložnostih treba napra- viti. V tej zvezi gre tudi za morebitno prestavitev savinjske železnice pod Miklavški hrib. Tudi to vprašanje bi moralo biti do začetka izdelovanja glavnega regulacijskega načrta znano. Dela bodo potekala v etapah. Sicer pa je ta namera opozo- rila še na nujnost večjega zavarovanja virov pitne vode v Medlogu. To bosta morali napraviti žalska in celjska občina skupaj. In to kmalu, da ne bo prepozno! MB enoletna aktivnost celjskih komunistov se večja odgovornost 25. marca bo programsko volilna konferenca Povečana aktivnost osnov- nih organizacij zveze komu- nistov je ena od osnovnih značilnosti delovanja celot- ne organizacije ZK celjske občine v preteklem enolet- nem obdobju. Brez dvoma je na živahnejše in bolj zavzeto delo komunistov v osnovnih življenjskih in delovnih sre- dinah vplivalo dejstvo, da se je celčtna občinska organiza- cija spopadala predvsem z bistvenimi vprašanji gospo- darjenja in razvoja celjske občine. Takšno naravnanost je v svojem delu izkazovala tudi Občinska konferenca ZK, ki je svoje delo usmerja- la v celoten splet vprašanj družbenoekonomskih odno- sov in razvoja celjske občine vključno z vprašanji gospo- darske stabilizacije, pre- strukturiranja gospodarstva ter priprav srednjeročnih planov. Ob slednjem gre še ugotovitev, da je bilo v vse- binskem smislu sicer dogo- varjanje in sporazumevanje v procesu priprav srednje- ročnih planov dobro izvede- no v vseh družbenopolitič- nih organizacijah celjske ob- čine, da pa so bili napori vseh, tudi komunistov, ven- darle premalo naravnani na ustvarjanje ustrezne družbe- ne klime ob sprejemanju planskih dokumentov. Ppse- bej pa gre izpostaviti tudi po- večano aktivnost celotne or- ganizacije ZK v celjski obči- ni pri obravnavanju in reše- vanju vprašanj s področja SLO in DS in ob tem omeniti veliko vlogo, ki so jo imeli v lanskem letu ustenovljeni komiteji za SLO in DS. To so le nekatere od značil- nosti dela občinske organi- zacije ZKS Celje v prete- klem obdobju (od zadnje programsko volilne konfe- rence v maju 1980 do fe- bruarja letos). O podrobnem poročilu dela so v torek že razpravljali člani Občinske konference ZK, z današnjim dnem pa bo stekla razprava o poročilu ter o akcijskih usmeritvah celjskih komuni- stov v letošnjem in začetku prihodnjega leta še v vseh 307 osnovnih organizacijah ZK. Razprava komunistov o delu in bodočih usmeritvah občinske organizacije ZK bo sklenjena 14. marca, akcijski program dela pa bodo komu- nisti sprejeli na programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS, ki bo 25. marca. Na volilni konferenci bodo delegati sklepali tudi o nekaterih kadrovskih pred- logih, o katerih bodo skupaj s poročilom o delu občinske organizacije že prej razprav- ljali komunisti v osnovnih organizacijah ZK. Gre za predlog o obnovitvi mandata dosedanjemu predsedniku Občinske konference ZKS Celje Edu Stepišniku ter za predlog o izvolitvi dveh na- domestnih članov Občinske konference. DAMJANA STAMEJCIC SZDL V TRNOVLJAH O SVOJEM DELU Ni naključje, če so člani krajevne konference SZDL Trnovlje na svo- jem rednem zasedanju opozorili na neurejenost stanovanjskega naselja, sicer pa se krajani sreču- jejo še s problemi preskr- be, komunale, otroškega varstva in podobno. Posebej so na seji pou- darili, da krajevne druž- benopolitične organizaci- je dobro delajo in da usmerjajo družbenopoli- tično aktivnost v krajevni skupnosti. Tako so se nizale ugoto- vitve v poročilu doseda- njega predsednika kra- jevne konference SZDL Trnovlje Martina Piliha, pri volitvah pa so za nove- ga predsednika izbrali Ivana Glešiča, za sekre- tarja izvršilnega odbora pa Viktorijo Fidler. VIKTOR DOBRISEK comet zreče Prihranki tudi zaradi regeneracije surovin v zreškem Cometu že ne- kaj let namenjajo posebno pozornost vsem oblikam varčevanja, viri energije, zla- sti tistimi, ki so v današnjem času posebnega pomena. Pri vseh spremembah, ki so jih zaradi tega uvedli, pa jim je cilj tudi čim manjše onesna- ževanje okolja, kar povzroča ogromno stroškov, učinke pa ni mogoče preprosto ugo- tavljati. V preteklem obdobju so v Cometu postavili lastno transformatorsko postajo in se že od vsega začetka vklju- čili v izgradnjo plinovoda. Plin so najprej namenili kot energetski vir pri sušenju dolomitne moke, največjega porabnika električne energi- je. Potem so na plin preure- dili toplotno postajo, ki je bi- la na lahko kurilno olje. No- vo toplarno so priključili na plin. Da bi porabo čimbolj zmanjšali, so uvedli atomat- sko ogrevanje poslovnih prostorov. Sedaj pripravljajo nekate- re spremembe v sami proi- zvodnji, s katerimi bodo pri- hranki energije precejšnji. Pri proizvodnji magnezitnih brusov, ki zahtevajo delovno temperaturo 25-30 stopinj, ne bodo več ogrevali celega prostora, ampak samo delov- ni prostor. Pri izdelavi bake- litnih brusov bodo zmanjšali uporabo električne energije s skrajšanjem žgalnega ci- klusa, pri tem pa razmišljajo še o drugih postopkih, tudi o koriščenju jalovega toka. V razvojnem programu kera- mično vezanih brusov pre- dvidevajo kot vir energije plin, saj je poraba toplote pri tem postopku velika. Ogromne prihranke ener- gije pa predstavljajo regene- rirane surovine, zlasti ko- rund. Pri njih praktično ni več proizvodnje brez regene- riranih surovin, takšnih, ki jih pridobe iz odpadnih bru- sov. To pa seveda ne pred- stavlja le prihranka pri ener- giji, pač pa predvsem manjši uvoz. Tudi za repromateriale - polnila na primer in im- pregnirane mrežice, ki jih iz- delujejo v njihovi temeljni organizaciji v LočahI Pričujoč Cometov primer je dokaz, kako lahko posa- mezne delovne organizacije z načrtnim pristopom, predvsem pa z odgovornim odnosom do skupnih priza- devanj pri varčevanju z ener- gijo dosežejo vidne uspehe. Seveda ne gre vse čez noč, toda vztrajno in resno načr- tovanje mora dati uspešne rezultate. Ob tem bi se mora- li zgledovati predvsem tisti, ki premalo store za uveljavi- tev znanja, ne pa da samo dvigujejo cene svojim izdel- kom in tako umetno krijejo primanjkljaje. M. B. POKLIC Drago Klima, vodja razvoj- nega oddelka ŠENTJUR: TELEFONI SO NUJA Mnogo krajev, vasi in zaselkov v šentjurski ob- čini je brez telefona. Če- prav na prvi pogled poda- tek ni tako hudo zaskrb- ljujoč, tičijo za njim mno- goteri problemi, s kateri- mi se dnevno srečujejo krajani, ki so zaradi sla- bih cestnih povezav že ta- ko ali tako precej odmak- njeni od večjih središč. Po izteku novega sred- njeročnega obdobja upa- jo v šentjurski občini tudi na boljše telefonske zve- ze. Na področju poštnega, telegrafskega in telefon- skega omrežja bodo v na- slednjih letih dali. pre- dnost enakomernemu ra- zvoju teh kapacitet v vseh krajevnih skupnostih. Uredili bodo pošto na Ka- lobju, povečali število te- leprinterskih priključkov od 5 na 8, povečali kapa- citeto glavnih, vozliščnih in končnih telefonskih central od 710 na 1740. Število telefonskih naroč- nikov naj bi se od 630 v letu 1980 do konca sred- njeročnega obdobja po- večalo na 1410. Da bi bili telefoni dostopni čim večjemu številu prebival- cev, bodo postavili 20 te- lefonskih govorilnic. M. PODJED ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 ODMEVIr POGLEDI, STALISOA v tem sestavku nameravam načeti žgočo temo o brezbrižnosti skoraj vseh, ki bi se naj in bi se lahko bolj zavzemali za kulturnejši videz našega mesta, naše- ga širšega življenjskega prostora, v kate- rem stalno živimo, delamo, ustvarjamo. Iz dneva v dan delamo v stalni borbi za naš jutri, pri tem pa pozabljamo na naše zanemarjeno mesto in naravo, v kateri prebivamo. Naše reke, potoki, jarki, travniki, gozdovi in gore so polni nesna- ge pa tudi naše ceste in ulice niso nič boljše. Ni nič bolj grdega, kot zanemarjeno stanovanje, kaj šele, če si zamislimo, v kakšnem stanju so naše hiše, kjer odpa- da že leta dolgo fasadni omet, na napu- ščih pa vise zarjaveli in preluknjani plo- (oiah oziroma visokih šolah brez posebnega preizkusa znanja. Hkrati s tem razpisom pa bodo objavljeni tudi ostali razpisi za vpis na Delavskih uni- verzah, za štipendije, za sprejem v dija- ške domove itd. V tem času morajo tudi OZD pripraviti in objaviti svoje interne razpise za izobraževanje delav- cev ob delu. Denimo, da se učenec-novinec že od- loči za prijavo na ustrezno vzgojnoi- zobraževalno organizacijo. Kako po- tem? Prijave bodo učenci oddali v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. Rok prijave je 30 dni od objave razpisa, konkretno, ves mesec marec. Vsak novinec pa se mora pred prijavo opredeliti za nek poklic, ker je poklicna opredelitev osnova za vključitev v vzgojnoizobraževalni pro- gram. Tudi štipendije, tako kadrovske kot iz združenih sredstev, se bodo do- deljevale za posamezne poklice. Učnih pogodb ne bo več, zamenjale jih bodo štipendijske. So učenci oziroma starši s tem do- volj seznanjeni? Da bi bili res kar najbolj seznanjeni, bomo v času razpisnega roka organizi- rali na vseh šolah informativne dneve, na katere bomo povabili vse novince, ki se nameravajo vpisati v vzgojnoizo- braževalne programe posameznih šol. O času teh razgovorov bodo učenci pravočasno obveščeni. Glavni namen informativnih dni je, da se novinci sez- nanijo z vzgojnoizobraževalnimi pro- grami tistih usmeritev in smeri, ki jih bodo morali opraviti za dosego izbra- nega poklica. Seznanjeni bodo tudi s samim poklicem, ki ga želijo doseči, njegovimi dobrimi in slabimi lastnost- mi ter z dodatnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati za vključitev v ustrezen vzgojnoizobraževalni program in ka- snejše opravljanje poklica. Kaj pa v primeru, da kandidat nima izgledov za vpis, ker ne izpolnjuje vseh pogojev? V takem primeru sta šola, na katero se je novinec prijavil in pa občinska skupnost za zaposlovanje (služba za poklicno usmerjanje), dolžni in odgo- vorni, da takšnega kandidata preusme- rita na drugo ustrezno šolo. Bo za vse ukaželjne novince dovolj prostih mest? Vse šole v občini, pa tudi v regiji, razpolagajo z dovolj kapacitetami. Tu- di izbira vzgojnoizobraževalnih progra- mov je dovolj pestra, kar pomeni, da je za vse novince dovolj prostih mest in da imajo vsi možnosti, da se vključijo v nadaljnje izobraževanje. Seveda pa se lahko primeri, da bo prijav za nekatere vzgojnoizobraževalne programe več kot je dogovorjenih prostih mest, zato priporočam, vsem, da se odločijo za takšne poklice, ki jih bodo, glede na svoje delovne in učne navade, glede na svoje sposobnosti in interese ter nag- njenja, sposobni doseči. Pri tem pa je tudi zelo pomembno, v kakšni meri so izražene družbene potrebe po strokov- nih delavcih v poklicu, ki ga učenec- novinec, želi doseči. Kdaj bodo novinci seznanjeni z izi- dom vpisa? O tem, ali je učenec sprejet oziroma ali izpolnjuje pogoje za vpis v izbran vzgojnoizobraževalni program, bo ob- veščen v času od 15. do 30. junija. Vpis bo zaključen 1. oziroma 15. septembra za tiste, ki se iz objektivnih razlogov ne bi mogli vpisati v dogovorjenem roku. MARJELA AGREŽ Ml MED SEBOJ prenehanje delovnega razmerja Ni dvoma, da je prene- hanje delovnega razmerja eden najpomembnejših elementov delovnega prava. Še posebej takrat, kadar ne gre za takšno prenehanje delovnega ra- zmerja, ko delavcu le-to preneha, proti njegovi vo- lji. Predvsem v tem pri- meru, ki ga je mogoče razdeliti na dva temelja: prenehanje delovnega ra- zmerja, ne glede na voljo delavca, in prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu, se kažejo problemi, ki bistveno vplivajo na delavčev družbenoekonomski po- ložaj in njegovo socialno varnost. Opozoriti je tre- ba na nekatere probleme, ki izvirajo iz takšnega prenehanja delovnega ra- zmerja, ko je delavec izra- zil voljo, da mu delovno razmerje preneha, ko je dal pismeno izjavo, da ne želi več delati v TOZD. Zakon o združenem delu, pa tudi zakon o delovnih razmerjih določata, da mora biti takšna izjava pi- smena. Takšne izjave ni potrebno obrazložiti, ter jo je pristojni organ dol- žan vzeti na znanje, ter iz- dati sklep o prenehanju delovnega razmerja. Za- kon ne dopušča več sa- movoljnega prenehanja delovnega razmerja ter je mogoče dejstvo, da dela- vec ne prihaja več na de- lo, šteti za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za- radi katere se izreče ukrep prenehanja delov- nega razmerja. Zato je mogoče zaenkrat v pri- meru, da želi delavec pred potekom odpove- dnega roka prenehati z delom v TOZD, problem rešiti samo s sporazu- mom o prenehanju delov- nega razmerja pred pote- kom odpovednega roka. Kot smo že omenili, se lahko delavec dogovori s pristojnim organom o sporazumnem preneha- nju delovnega razmerja. V sporazumu, katerega namen je predvsem, da delavec preneha z delom v TOZD brez ali z drugač- nim odpovednim rokom, mora biti določen datum prenehanja delovnega ra- zmerja in obveznosti de- lavca ter TOZD. (Nadaljevanje v prihodnji številki) PIŠE: RUDI PEPERKO družbeni pravobranilec sa- moupravljanja 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 problemska konferenca mladih o štipendijah in zaposlitvi Zbrali so se delegati srednjih šol Kakšno je stanje oziroma perspektiva mladih na po- dročju štipendiranja in za- poslovanja, so ocenjevali delegati osnovnih organiza- cij Zveze socialistične mla- dine celjskih srednjih šol, ko so se preteklo sredo sre- čali na problemski konfe- renci v stranski dvorani Na- rodnega doma v Celju. V tem času poteka v slo- venski mladinski organizaci- ji enotna javna razprava o družbenoekonomskem polo- žaju mladih, ki se nanaša na razna vprašanja in probleme, s katerimi se srečujejo mladi ljudje, od stanovanjske poli- tike, štipendiranja, kadrova- nja in zaposlovanja do so- cialne politike in problema- tike ob prehodu na usmerje- no izobraževanje. Na problemski konferenci, ki jo je dobro pripravilo predsedstvo občinske konfe- rence mladih v vzgoji in izo- braževanju, so delegati sred- njih šol obranavali tiste pro- bleme, s katerimi se že danes soočajo ter spregovorili o problematiki, s katero se bo- do srečali po končanem šola- nju. Gre za vprašanja štipen- diranja in zaposlovanja mla- dih. Štipendijska politika se je v zadnjih letih temeljito spremenila. Štipendiranje je v naši republiki urejeno s po- sebnim družbenim dogovo- rom o štipendijski politiki in s samoupravnim sporazu- mom o izvajanju štipendij- ske politike. V celjski občini prejema letos štipendije 1125 dijakov in študentov. Od teh je 820 kadrovskih, 305 pa je štipendij iz štipendij iz zdru- ženih sredstev. Na problem- ski konferenci je prevlado- vala ocena, da višina štipen- dij še- zdaleč ne pokriva po- treb učencev in študentov, saj so močno porasli življenj- ski stroški v letošnjem letu precej poslabšali njihov družbenoekonomski polo- žaj. Poudarili so tudi po- manjkljivosti pri samou- pravnem družbenem nadzo- ru nad izbiro kandidatov za kadrovske štipendije ter nad podatki, ki strokovni službi občinske skupnosti služijo za izračun višine štipendije. Mladi so, upravičeno, nego- dovali tudi zaradi nerednega izplačevanja vseh štipendij. Prav tako so ocenili, da se združeno delo pogosto obna- ša neodgovorno, ko planira- nja na področju kadrovske politike ne izvaja v skladu z družbeno sprejetimi merili. Ob nekaterih vprašanjih, ki so jih mladi delegati postav- ljali v zvezi z višino dodelje- ne štipendije, pa jim je očita- ti dejstvo, da samoupravnih dokumentov, ki urejajo šti- pendiranje v naši republiki, ne poznajo dovolj dobro. Pri strokovni službi skup- nosti za zaposlovanje beleži- jo trenutno 165 mladih, ki so brez zaposlitve, od teh je 82 takih, ki prvič iščejo zaposli- tev. Med temi najdemo tudi gradbenega inženirja, pred- metnega učitelja, gradbene- ga tehnika! Nesprejemljivo je, da v strukturi nezaposle- nih v naši republiki prevla- dujejo delavci S strokovno izobrazbo, istočasno pa se stalno povečujejo potrebe združenega dela po poklicih ozkega profila, ki jih v veliki meri pokrivajo s prilivom delavcev iz ostalih republik. Tudi primer, ki ga je izposta- vila delegatka kmetijskega šolskega centra, da mnogi vrtnarski tehniki, ki so lani zaključili šolanje, ne dobe zaposlitve v stroki, za katero so se izšolali, ampak jih, med drugim, lahko najdemo tudi v knjižnici, dovolj pove. Očitno da teh problemov ne bo rešilo le »produktiv- no« zaposlovanje in omeje- vanje priliva delavcev iz dru- gih republik, niti ne toliko reforma vzgojnoizobraževal- nega procesa. Ti problemi so namreč povezani v veliki meri s problemom nizke go- spodarske rasti, ki jo bo v bodoče treba poživiti. PREJELI SMO: SMO VSI TAKŠNI? Kratek opis dogodka v eni izmed osnovnih šol Celje o izbiri kandidatov za smučarsko tekmovanje na Arehu dne 18. 2. 1981 Učitelj telovadbe zbira med učenci kandidate za udeležbo na tekmovanju v 6 razredu. Vsi navdušeno pripovedujejo kje so smučali med počitnicami. Eni doma, v bližini Celja, drugi v inozemstvu, odvisno seveda od odločitve in finančne možnosti staršev. Kan- didati so kmalu določeni, saj če so, po mnenju tovariša, smučali na zahtevnih terenih inozemstva, so vsekakor sposobni za tekmovanje. Tovariš odhiti, ostanejo otroci, eni navdušeni, drugi razočarani, saj so preživeli počitnice le doma. Smučali so na smučiščih v bližini Celja, včasih tudi v bolj oddaljenih krajih, toda bolje da molčijo saj se lahko osmešijo v primerjavi z bolj »izkušenimi« smučarji inozemstva. Vprašanje je le, kakšne misli jim rojijo po glavi po odločitvi tovariša, ki bi moral biti obenem v prvi vrsti tudi vzgojitelj. Mislim-, da je vsaka beseda odveč, priza- deti so otroci, starši pa zelo razočarani saj bi morali s pomočjo pedagogov vzgojiti svoje otroke v skromne in ustvarjalne občane, ki bi bili sposobni v skromnih razmerah doseči velike uspehe. ^.B. CVETJE IN IKONE NA DOBRNI 20. februarja so v hotelu Dobrna otvorili novo raz- stavo. Tokrat razstavlja svoja dela likovnik-amater Vinko Lever. Na platna je upodobil cvetje v različnih kombinacijah tihožitja. Pripravil pa je tudi nekaj ikon na lesu in steklu. Razstavljena dela bodo na ogled do 10. marca. Vinko Lever je član likovne sekcije pri prosvetnem društvu France Prešeren Vojnik. MP Priznanja je ob otvoritvi izročil predsednik delavskega sveta SM Ivan Čakš (v sredini), ki na sliki izroča namesto prvemu kupcu darilo predstavniku OŠ Polzela, ki so pri- pravili kulturni program. Foto: T.TAVČAR nova blagovnica na polzeli več in boue! Savinjski magazin za potrošnika Koncem prejšnjega tedna so na Polzeli odprli doslej najsodobnejšo blagovnico v žalski občini, ki jo je za Tr- govsko delovno organizacijo Savinjski magazin iz Žalca zgradil GIP Ingrad, tozd gradbena operativa Žalec. Objekt so zgradili v domala rekordnem času enajstih mesecev, meri pa nekaj več kot 2000 kvadratnih metrov, kar predstavlja 100 odstotno povečanje obstoječih dose- danjih prodajnih površin na Polzeli. Za gradnjo objekta, ob katerem je tudi 60 parki- rišč za osebna vozila, so po- trebovali 59 milijonov din, od tega samo za objekt 44 milijonov, ostalo pa pred- stavlja zalogo trgovskega blaga. Sredstva so prispeva- li: Družbenopolitična skup- nost občine Žalec, Beograd- ska banka enota Žalec, Sklad skupnih rezerv občine Žalec ter delovni organizaci- ji Tovarna nogavic Polzela in Garant Polzela. Ob otvoritvi, kjer so pri- pravili kulturni program učenci OS Polzela, so o po- membnosti objekta govorili direktor Trgovske delovne organizacije SM Tone Pri- vošnik, predsednik IS obči- ne Žalec Jože Jan in predse- dnik sveta KS Polzela ing. Vinko kolenc. Ob otvoritvi blagovnice, s katero je 351 članski kolek- tiv SM tudi slavil 30-letnico obstoja, so podelili številna priznanja, ki jih je izročil predsednik delavskega sveta SM Ivan Cakš. Plaketo z li- stino SM Žalec so dobili IS občine Žalec, Beogradska banka, Tone Privošnik in Jože Delakorda, priznanja z znakom pa Franci Lamut, REK Velenje tozd ESO, Al- pos Šentjur, Stane Satler, Ingrad Celje, Slovenija les tozd inženiring Celje, Ko- munalno podjetje Celje, Ob- nova Celje, LTH Škofja lo- ka, Tovarna nogavic Polze- la, Garant Polzela, Kovino- tehna Celje tozd inženiring, Marija Freitag, Slavka Oblak, Frida Vinder in Jože Grobelnik, ki je tudi vodja nove blagovnice. Namesto darila prvemu kupcu v novi blagovnici se je 60 članski kolektiv odločil za lepo potezo in darilo podaril Osnovni šoli Polzela. Trak za vhod v novo blagovnico je prerezal predsednik skup- ščine občine Žalec Vlado Gorišek. TONE VRABL SALON BIRO OPREME V CELJU Mladinska knjiga, po- slovna enota v Celju bo danes ob 12. uri odprla v Gregorčičevi 2 (nekdanji Transjug) nov salon biro opreme. V salonu bodo prodajali pisalne stroje, računske kalkulatorje, fo- tokopirne aparate, raz- množevalne stroje, pisar- niški material pa tudi us- njeno galanterijo. PREMIERA MARCA Gledališka skupina pri Prosvetnem društvu v Gotavljah že nekaj časa marljivo študira novo dramo Andreja Marinca: Odmev je vedno zadnji. Delo režira Romana Brez- nik, premiera pa bo 10. marca. T.T. KRIZA SOČLOVEKA Eden od tistih, ki so se vpisali med krvodajalce. Franc Gerzina (30 let) je več kot osem let kot pro- dajalec v Tkaninini pro- dajalni Dekor. In ni samo prodajalec, je tudi vnet in najmlajši krvodajalec, saj je doslej daroval svojo kri za sočloveka že štirideset- krat' »Za pot krvodajalca sem se odločil po končani osnovni šoli. Že doslej sem se štiridesetkrat od- zval klicu na pomoč in ta- ko bom ravnal tudi v pri- hodnje.« JOŽE GROBELNIK \_y zdravstvena postaja štore tja, kjer človek dela Plodno sodelovanje z Železarno Dobro leto je minilo, kar so zdravstveni delavci v Sto- rah oblikovali samostojno temeljno organizacijo v okvi- ru Zdravstvenega centra Ce- lje, kmalu bo eno leto, kar imajo nove prostore. Oboje se odraža na njihovem delu, tako kot se tudi tesno sode- lovanje z Železarno v Storah. Nova organizacijska obli- ka je združila delavce, ki so prej združevali svoje delo v različnih temeljnih organiza- cijah v Celju. S tem lahko svoje delo usmerjajo resnič- no po potrebah po zdrav- stvenem varstvu na svojem območju. Njihova osnovna naloga je še vedno približe- vanje zdravstvene službe uporabnikov. Razvili so am- bulantno dejavnost na nivo- ju ZP: kurativne ambulante, medicino dela (preventivni, predhodni pregledi, pregledi šoferjev, športnikov in tistih, ki delajo z živili), ambulanto za predšolske in šolske otro- ke s sistematičnimi pregledi, ginekološko posvetovalnico in ambulanto, kjer sploh ni čakalne dobe, pa tudi zobo- zdravstveno dejavnost. V zo- bozdravstvu so pričeli s si- stematskim zdravljenjem borcev s področja Stor, Te- harij in Svetine, pa tudi mla- dih z metalurške šole. Tudi zobni rentgen je že pričel z delom in se tako priključil fizioterapiji, funkcionalni diagnostiki obtočil in dihal in seveda laboratoriju. Sodelovanje med zdrav- stveno postajo in Železarno v Storah je že tradicija, lani pa so podpisali tudi samou- pravni sporazum o svobodni menjavi dela. Sodelovanje se odvija zlasti z delavci, ki v železarni skrbe za področje tehničnega, zdravstvenega in socialnega varstva. Cilj je preprost - čim bolj ustrezno zdravstveno varstvo in zago- tavljanje ustreznih, humanih delovnih pogojev. Pri tem ima pomembno vlogo tudi ekologija, zato tudi skupno opravljajo ustrezne meritve. Sicer pa se bo pri ekoloških meritvah treba še širše pogo- voriti o delitvi dela. Pomemben del sodelova- nja je tudi pri reševanju in- validskih primerov, saj ni preprosto uskladiti preosta- lo delazmožnost s pogoji dela. Sicer se pa v temeljni orga- nizaciji, ki je v preteklem le- tu namesto s 34 opravila vse delo s 24 delavci, še vedno pojavljajo težave. Vezane so na plačevanje uslug, odprav- ljanje napak v sami stavbi, pa tudi urejanje nagrajeva- nja po delu. Tu jih čaka še veliko dela. Preseči pa želijo predvses eno - vezanost dela na air bulante. Če bo le mogo6 bodo že letos jeseni prenes del opravil neposredno r delovna mesta, saj je tam v delavčevih težav. Humaniz cija dela in zdravstvena oa na delovnih mest je torej t sto, kar želijo narediti. Lal ko pa bodo, ko bodo dobi ustrezno opremo. Iz uvoza. MILENA B. POKLL Prizor iz fizioterapije, kjer nudi pomoč Martinu Krobal fizioterapevka Alenka Konda. hmezad gostinstvo-turizem žalec Komisija za delovna razmerja TOZD Hmeljar Žalec ponovno razpisuje prosta dela in naloge v prenovljenem lokalu v Šempetru v Sav. dolini »PRI RIMSKI NEKROPOkI« 1. kuhanje jedil širokega izbora 2. strežba jedil in pijač 3. točenje pijač v bistroju Pogoji: - poklicna gostinska šola - 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 2 meseca - pod 1. smer kuhar - pod 2. in 3. smer natakar Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Kandidati morajo v roku 15 dni od dneva objave vložiti pismene vloge z vsemi dokazili na gornji na- slov. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili zakonitem roku. ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 športni objekti v celjski občini letos le griček fla Celjana 1,72 m^ športnih površin v zadnjem srednjeročnem obdobju so se odprte in po- krite športno-rekreacijske oovršine v celjski občini na nrebivalca oz. občana pove- dale iz prejšnjih 1,28 m^ (od te^a 0,14 pokritih in 1,14 od- ortih ob koncu prejšnjega srednjeročnega obdobja) na 1 72 m'' (0,23 pokritih in 1,49 odprtih površin)! Še vedno pa je to kljub velikemu in pomembnemu napredku malo v primerjavi z idealno Dovršino na prebivalca, ki ie po študiji FAGG 1977, ki upošteva 100% aktivnost populacije od 6 do 65 let in 100% izkoriščenost telesno- kulturnih objektov znaša kar 7,40 m^ tekmovalnih po- vršin na prebivalca. Celjani so si kot svoj cilj v naslednjem obdobju posta- vili 60% tega normativa in to do leta 2000 (kriterij za rezer- vacijo prostora) oz. 30% nor- mativa kot svoj srednjeročni cilj do leta 1985. To pa pome- ni do leta 2000 4,5 m^ na pre- bivalca oz. do leta 1985 (ko- nec novega srednjeročnega obdobja) pa 2,25 m^ na prebi- valca. Glede na nastale teža- ve pa je seveda vprašanje, če bo plan za to srednjeročno obdobje realiziran v zastav- ljeni meji. Trenutno je v celjski obči- ni 28 pokritih objektov z net- to površino 14.165 m^. Od te- ga je največji prostor HDK Celje 18()0 m^, najmanjša pa strelišče na Gričku 120 m^ in bazen v Zavodu Ivanke Ura- njekove 75 m^. Odprtih ob- jektov je dvanajst z netto po- vršino 44.200 m^, je pa ta šte- vilka brez dvoma večja, saj v njen niso zajete površine Smartinskega jezera. Celjske koče iri Svetine ter delno Go- lovca (zunanjost). Tretjo ka- tegorijo predstavljajo objek- ti ob šolah in v krajevnih skupnostih, teh pa je 22 s skupno površino 48.370 m^. Tako imamo skupaj odprtih in pokritih površin za tele- sno kulturo 106.735 m^! V letošnjem letu bo glavna skrb namenjena dokončni ureditvi športno-rekreacij- skega centra na Gričku, kjer so se dela vsled objektivnih težav malce zavlekla. Tudi večina sredstev bo namenje- na za Griček, kjer poleg ob- novljenega pokritega objek- ta predvidevajo še ureditev asfaltiranega večnamenske- ga igrišča, ki bo v zimskem ^asu služil za naravno drsali- šče. Višje bodo prestavili vlečnico ter dokončno uredi- li trim stezo ir tekaško progo za smučanje i.. tek v naravi v aolžmi 730 m. To progo bodo verjetno tudi prevlekli s teni- Jtom. Uredili bodo tudi par- kirne površine, saj je bilo po- zinii le-to otežkočeno, poleti pa so parkirali na zelenih po- vršinah. Objekt naj bi bil go- do 1. maja, ko bi bilo na "čričku tudi tradicionalno prvomajsko praznovanje. V letošnjem letu bodo na- menili tudi precej sredstev (milijon dinarjev) za ureditev igrišč v krajevnih skupno- stih, kot dokončno ureditev v KS Ostrožno za igrišča na Lopati (okoli petdeset tisoč din) pa v KS Dobrna in KS Zagrad (Plastificiranje 25 metrske smučarske skakal- nice v vrednosti 275 tisoč din). Tako bodo vse krajevne skupnosti razen KS Teharje (ti se zaenkrat lahko rekrei- rajo v bližnjih Štorah) v celj- ski občini imele vsaj nekaj športno rekreacijskih povr- šin. V tem srednjeročnem pro- gramu bo zelo malo ali sko- raj nič investicij v nove ob- jekte, ampak bo vse bolj usmerjeno v vzdrževalna in obnovitvena dela. Glavna objekta, ki jih bodo v Celju obnovili sta atletski stadion in umetno drsališče, posku- šali bodo urediti zunanja igrišča pri Golovcu ter nada- ljevati z dograjevanjem in ustreznim opremljanjem športnih objektov v krajev- nih skupnostih. Za letošnja dela pri šport- nih objektih (adaptacije, vzdrževanje itd.) je pri ZTKO predvidenih 8 milijo- nov 340 tisoč din. V tej vsoti so združena sredstva amorti- zacije (šest milijonov 112 ti- soč), za vzdrževanje 105 tisoč in investicije milijon 123 ti- soč za sofinanciranje šport- nih objektov v KS. Vsekakor pa bo v nasled- njem srednjeročnem obdob- ju ves napor usmerjen v to, da se obstoječe športno re- kreacijske površine ne bi zmanjševale, ampak se mo- rajo približevati postavlje- nim načrtom, po možnosti pa k vsemu temu še kaj do- dati. Morda bo kaj takšnega možno z bližnjim novim celjskim samoprispevkom, kjer bi se tudi moralo najti mesto za potrebe športa in rekreacije. TONE VRABL TRIJE kONGREŠi SAMOUPRAVUALCEV - TRI ETAPE SAMOUPRAVNEGA RAZVOJA drugi kongres - bliže viziji socializma Drugi kongres samoupravljalcev je bil med 5. in 9. majem 1971. leta v sarajevski Skenderiji. Na njem je sodelovalo 1757 delegatov in 43 predstavnikov naših delavcev na začasnem delu v tujini. Prišlo je tu- di 172 opazovalcev iz štiridesetih držav, ki so zastopali 119 organiza- cij. V razpravi na kongresu je sode- lovalo okoli petsto razpravljalcev. Temeljno razpravo z naslovom »Ekonomski in politični odnosi v samoupravni socialistični družbi« je imel Edvard Kardelj. Da bi uvideli bistvo vsebine Dru- gega kongresa samoupravljalcev Jugbslavije v glavnem mestu SR Bosne in Hercegovine, je potrebno osvetliti vprašanja, s katerimi se je samoupravljanje soočalo v času pri- prav in trajanja tega vsejugoslovan- skega zbora. Leta 1963 je bila sprejeta v Jugo- slaviji nova Ustava, v katero smo zapisali, da je samoupravljanje neodtujljiva pravica vseh delovnih ljudi in občanov naše države. Usta- va je proklamirala nadalnji proces deetatizacije in spremembo etati- stičnih družbenih struktur s samou- pravnimi. Osmi kongres ZKJ, ki je bil koncem leta 1964, je oznanil uvod v gospodarsko in družbeno re- formo, ki se je pričela leta 1965 in ki je s svojimi cilji stremela k samou- pravljanju kot osnovni strateški na- ravnanosti naše družbe. Med dru- gim je reforma terjala še izenačeva- nje pogojev gospodarjenja, kar je bil eden od osnovnih pogojev za sta- bilizacijo ekonomskih tokov. Izven procesov, ki jih je zajela reforma, pa so ostali sistem planiranja, sistem razširjene reprodukcije, devizni si- stem in nekateri drugi deli gospo- darskega sistema. Problemi pa so se pojavljali tudi zato, ker niso bili ure- sničeni predvideni gospodarski ci- lji. To pa je bil razlog zaostrovanju ekonomske in politične situacije v Jugoslaviji. O tem je tovariš Tito na Drugem kongresu med drugim de- jal: »Za današnji trenutek je značilno, da je prišlo do protislovij in neskla- dja med rastjo proizvodnih sil in samoupravljalske zavesti na eni in sedanjih okvirov družbenopolitič- nega in ekonomskega sistema na drugi strani. In prav zaradi presega- nja opažene stagnacije oziroma za- stoja v razvoju samoupravljanja in zaradi potrebe po urejanju odnosov v naši večnacionalni skupnosti na novih osnovah smo se odločili, da bomo pristopili k pomembnim ustavnim spremembam.« amandmaji - močno orožje delavskega razreda Tito je za ustavna amandmaja 21 in 22, imenovana tudi »delavska amandmaja« dejal, da so močno orožje delavskega razreda. Obenem je poudaril, da »naš politični in eko- nomski sistem izpopolnjujemo ta- ko, da prihajajo v njem do polnega izraza samoupravni interesi delav- skega razreda in vseh delovnih lju- di, obenem pa se afirmirajo tudi pravice in interesi vseh naših naro- dov in narodnosti, vseh naših repu- blik in pokrajin. Za socialistično Ju- goslavijo ne obstaja dvom glede prioritete nacionalnega nad razre- dnim in obratno,« in dodal: »Ne gle- de na nacionalne specifičnosti so osnovni interesi delavskega razreda enotni v vsej državi in zato prav oni pomenijo cement, glavni kohezivni faktor naše samoupravne sociali- stične Jugoslavije.« Ne bi smeli pozabiti tudi na to, da je potekal Drugi kongres samou- pravljalcev v času, ki je bil predho- dnik dogodkom na Hrvatskem (po- jav nacionalizma) in v Srbiji (obra- čun z liberalizmom). Pet let pred Drugim kongresom, julija 1966, se je sestal Brionski plenum, na kate- rem so naši najvišji voditelji odloč- no presekali metode trde roke, s ka- terimi so želeli nekateri ljudje iz or- ganov varnostne službe uveljaviti strogo policijsko kontrolo. Poudar- janje vsega, kar je samoupravno in kar zbližuje delavski razred in vse delovne ljudi naše države, je imelo te pomladi leta 1971, ko se je sestal Drugi kongres samoupravljalcev, še večji pomen. To je bil v bistvu odgo- vor na poskuse nekaterih posamez- nikov in skupin, da bi jugoslovan- sko socialistično revolucijo skrenili z njenih demokratičnih tokov v dru- ge vode. o humani viziji jugoslovanskega socializma ■>Mi smo imeli vedno pred očmi predvsem humanistično vizijo so- cializma,« je na Drugem kongresu poudaril tovariš Tito. »Ko smo pred dvajsetimi leti sprejeli Zakon o pre- daji podjetij v upravljanje delavcem smo izhajali iz prepričanja, da ta ve- lika ideja marksizma ni stvar dalj- nje bodočnosti, temveč da jo lahko pričnemo uresničevati že danes, v prvi fazi izgradnje socializma... Sa- moupravljanje je postalo material- na sila naše družbe in dominantna zavest naših delovnih ljudi,« je dejal Tito. Ob tem pa je izpostavil tudi naše izkušnje, »da je največja moč samoupravljanja v tem, da osvobaja ustvarjalno pobudo najširših mno- žic in odpira poti k osvoboditvi člo- veka in človekove osebnosti...« sporočila za včeraj, danes, jutri Ob tem ko je poudaril, da smo »na pomembnem preobratu v razvoju naše družbe«, je Tito leta 1971 dejal: »Nihče nima pravice združenemu delu odvzemati dohodek... Vsesko- zi govorimo o razbremenitvi gospo- darstva, a doslej smo kaj malo stori- li... Zato si moramo prizadevati, da delovnega človeka razbremenimo teže preambicioznih naložb, pose- bej tistih nepokritih. Odločilno be- sedo o tem morajo imeti delovni ko- lektivi, ne pa birokrati in tehno- krati.« ■>In ko mi danes govorimo o do- slednem izvajanju stabilizacijskega programa želimo predvsem to, da ne bi nihče trošil nad svojimi mož- nostmi, več, kot ustvari,« je nadalje- val Tito. V govoru pa ni obšel tudi vprašanja cen. »... za gospodarstvo in družbo je nesprejemljiv nenehni pritisk nekaterih, da bi s poviša- njem cen prikrili svoje slabosti in si prisvojili rezultate tujega dela. Po- stavke naše gospodarske reforme so še danes aktualne,« je poudaril Tito pred desetimi leti. Zdi se, da njegova misel tudi danes ni nič manj aktualna. (se nadaljuje) društvo invalidov laško enakopravno sodelovati Aktivnost v vsakem letu, letos pa še posebej Generalna skupščina OZN je na 31. zasedanju ko- nec decembra 1976 razglasi- la leto 1981 za mednarodno leto invalidov. Ne gre za formalno zadostitev nače- lom o pravicah, svobošči- nah in dostojanstvu člove- ka, o miru in socialni pra- vičnosti na temelju listine združenih narodov, temveč za vsebinsko težnjo po ena- kopravnejšem in popolnej- šem sodelovanju invalidov v svetovnem življenju in delu mednarodne skupno- sti. Temu ges'u je pri načrto- vanju dejavnosti ob medna- rodnem letu invalidov pri- sluhnil tudi naš časnik in že objavil nekaj prispevkov. Danes je na vrsti društvo invalidov v Laškem. Dejavnost tega društva je izredno bogata, vendar na zunaj preveč skromna. Maja meseca letos bo osem let, kar je bilo društvo usta- novljeno. Danes šteje 1650 članov, članstvo pa vsako le- to narašča. Ustanovljenih imajo tudi že nekaj aktivov v delovnih organizacijah, zla- sti je močan v Papirnici v Radečah. Pred ustanovitvijo sta dva aktiva - v Timu in Boru Laško, tečejo pa tudi dogovori s Pivovarno, ki gre društvu invalidov še posebej na roke. V desetih krajevnih skup- nostih imajo organizirane krajevne odbore društva in- validov, v treh pa jih bodo ustanovili v letošnjem letu. Vsak odbor ima predsednika in poverjenike. Vsako nase- lje v krajevni skupnosti ima po dva poverjenika. Med vsemi socialnimi dejavnost- mi najbolj razvijajo sosedsko pomoč. Sredstva za obstoj prejema društvo iz dveh virov. Naj- večji je prispevek zveze - 120.000 dinarjev, od samou- pravnih interesnih skupno- sti laške občine pa so lani prejeli 60.000 dinarjev. Veči- no tega denarja porabijo za humanitarno dejavnost (po- gostitve, obdaritve, pomoč v stiski). V letošnjem letu imajo čla- ni društva pripravljen bogat program. V mesecu maju bo- do v Brezah nad Laškim sve- čano razvili društveni pra- por, v Zidanem mostu pa bo osrednja proslava ob medna- rodnem letu invalidov. Pro- slava bo tudi v Laškem. Društvo invalidov v La- škem skrbi za svoje člane tu- di rekreativno. Vsako leto prirejajo veliko izletov, lani so jih organizirali petnajst, letos pa jih imajo na progra- mu dvajset. Udeležili se bo- do regijskega zbora invali- dov na Graški gori, jeseni pa bodo množično obiskovali Beograd in Hišo cvetja. Pri- pravljajo še brezplačen izlet za invalidno mladino in težje pokretne invalide. Udeležili se bodo tudi Pohoda ob žici okupirane Ljubljane, naj- manj petdeset jih bo. V okvi- ru društva deluje tudi pla- ninska sekcija, ribiška, ki pripravlja dva tekmovanja: Prvi trnek 1981 in Ribiški car 1981. Člani gojijo tudi plavanje in imajo organizira- no trim akcijo »Hodi«. ZDENKA STOPAR v novi vasi je sadja in zelenjave dovolj Odkar je pričel v Novi vasi v Celju Šabani Devdet proda- jati sadje in zelenjavo, se nad izbiro tamkajšnji krajani res ne morejo pritoževati. Vedno ima tako rekoč vse. Pravi, da če se človek potrudi, ni težko priti tudi do tistih živil, ki jih sicer v trgovinah pogrešamo. Kljub dobri ponudbi in stalnim strankam pa mu posli le ne cveto tako, kot bi si želel. Verjetno še ne ve dovolj ljudi za njegovo prodajalno. Obupal še ni. Počakal bo, da bo v njegovi neposredni soseščini zgrajena samopostrežna trgo- vina. Če pa tudi takrat ne bo boljše, bo odšel. Tistim, ki so se nanj že navadili, gotovo ne bi bilo vseeno. Ker je od časa. ko je bil posnetek narejen, pa do današnje objave, je že minilo nekaj časa, medtem pa krajani ugotavljajo, da ga po več dni ni v kiosku in lepo sadje lahko opazujejo le skozi steklo. Je to že poslavljanje? M.B.P. »DOPOLDNE Z VAMI« JE VAŠA ODDAJA ^ najširšem sestavu v petek popoldne je bila na celodnevni osnovni šoli Fran in° problemska konferenca o podružbljanju vzgoje g. .JJ^^I^raževanja. Udeležili so se je pedagoški delavci celj- osnovnih šol ter predstavniki vseh ostalih občinskih Uv H in organizacij s področja vzgoje in izobraževanja. Roi ^ zanimivo razpravo, ki se je razvila, je podal Emil CK 7 vc^^"^ sekretar za področje vzgoje in izobraževanja pri op^^S. Problemsko konferenco je organizirala osnovna Kanizacija ZK na celodnevni osnovni šoli Fran Roš. M.A. 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 likovna snovanja celjskih umetnikov pestra paleta oblik Premalo tovrstnih razstav Likovni salon je po več letnem premoru predstavil javnosti pre- rez likovnih snovanj celjskih umetnikov zadnjih let. Čeprav razstava ni programsko usmerje- na, pa daje pregled umetniškega profila in teženj posameznih av- torjev, ter njihovih individualnih rešitev v najrazličnejših smereh likovnega izražanja. Razstava za- jema dela dvanajstih avtorjev, dvanajstih različnih izraznih me- dijev, ki se na tak ali drugačen način vključujejo v tok sodobne slovenske umetnosti. Ce naredimo kronološki prerez avtorjev, potem začenjamo z imeni: slikarke 2uža Jelice, ki je svoja študijska leta preživljala na ljubljanski, dunajski in zagreb- ški Akademiji likovnih umetno- sti. Slednja je pod vodstvom pro- fesorja Marina Tartaglia naredila nanjo največji vtis. Njen likovni svet je zaprt v barvni prostor, v katerem pride do izraza izredno likovno poznavanje in slikarkin intimni svet. Prečiščenost in po- polnost barvne konstrukcije, ne glede na portret ali tihožitje, vzbudi v nas občudovanje slikar- kine izpovednosti. Prav tako z in- timnostjo prepojena, pa vendarle povsem drugačna so dela slikar- ke Darinke Pavletič-Lorenčako- ve. V ospredje izstopajoče figure, ki nimajo svoje eksistence v pro- storu, v katerem živijo, in katerih otožni pogledi izzivajo gledalca k razmišljanju človekove usode, vzpostavljajo nesluten dialog med sliko in opazovalcem. Li- kovna dela slikarja Avgusta La- vrenčiča nastajajo na podlagi strogo domišljenega koncepta. Formalne in vsebinske težnje, virtuoznost barvne modulacije in natančnost same izdelave, nam govorijo o umetniku, ki presega vse meje povprečnosti. Nadreali- stično poslikana platna, kjer ni prostora za nadrobnosti, in ki ži- vijo v vsej svoji monumentalno- sti, so odraz časa, v katerem živi- mo, in kjer ni več mesta za člove- ški »individuum«. Milan Lorenčak je eden izmed redkih umetnikov, ki se ukvarja še s portretom. Tako v slikah, kot v risbi poudarja plastičnost, za- prto formo, negira eksperimen- talnost, hkrati s tem pa je dosto- pen vsakemu človeškemu očesu. Po letih se jim pridružuje slikar amater Jurij .<^arlah, katerega li- kovna dela temeljijo predvsem na drzni barvni kompoziciji. V štirideseta leta sodijo kipar Vasi- lije Četkovič-Vasko, grafik Pe- ter Krivec ter restavrator in sli- kar Viktor Povše. Četkovič se tokrat predstavlja s skupino lesenih plastik, tekton- sko sestavljenih in stiliziranih fi- gur. Polnoplastične lesene figure delujejo lahkotno, so estetsko dograjene, in katerih antropome- trična izhodišča se združujejo z asociativnimi oblikami v pre- pričljivo celoto. Ni dolgo tega, odkar smo se soočili s kompleksnejšo razstavo grafik Petra Krivca Tokrat se nam predstavlja samo z enim grafičnim listom, ki se po svojem vsebinskem in tematskem kon- ceptu ne razlikuje od prejšnjih. Iskanju izvirne simbolike pred- metnosti. njihovi vsakdanji pri- sotnosti, odkrivanju pomensko- sti vsakdanjega predmeta, se pri- družuje -še izredna tehnična per- fekcija. Viktorja Povšeta poznamo bolj kot restavratorja in manj kot slikarja. Tokrat se prvič pred- stavlja v Likovnem salonu s svo- jimi poslikanimi platni, ki so odraz umetnika, razpetega na dve tako kompleksni področji umetnosti, kot so restavratorstvo in slikarstvo, in katerima v enaki meri posvetiti se je izredno težko. S konceptualističnimi vidiki sodobne umetnosti lahko gleda- mo na likovna dela Ratimirja Pušelja Fotografski realizem je samo način, s pomočjo katerega dosega Pušelj svoj cilj: angažira- na in brezkompromisna misel o problemu bivanjskega prostora, dokument atomiziranega časa in odsev njegovih posledic. Med najmlajšo generacijo celj- skih likovnih umetnikov sodijo slikar Franc Košec in kipar Franc Purg ter slikarka Irena Spendl, sicer Celjanka, vendar že dve leti zaposlena v Ljubljani. Li- kovna izpovednost Irene Spendl se navezuje na predmetnost, sim- bol in prostor, na iluzionistično interpretacijo barvnega polja, ki presega meje realnosti in prehaja v asociativno abstrakcijo. O izraznem mediju pri Francu Košcu težko govorimo, saj so vsa njegova dela en sam poskus li- kovnega iskanja, pri čemer ga najbolj priteguje želja po barvah. Ne malo začudenja na razstavi je vzbudila plastika Franca Pur- ga gibljiv elipsoid, ki mnogim gledalcem postavlja vprašanje »pomen moderne plastike-. Ce izhajamo iz stališča, da so tako slikarstvo, kiparstvo in arhitek- tura prekoračili meje zgodovin- skih zakonitosti in da se vse bolj uveljavlja eksperimentalna umetnost, lahko iščemo odgovo- ra prav tu. Ne gre samo za trodi- menzionalno upodobitev pred- meta, gre za njegov pomen, za njegovo namenskost in ne nazad- nje za sintezo fizikalnih zakonito- sti oziroma uporabnosti, estet- skega videza in prostora. Čeprav na tem mestu ne moremo govori- ti o dokončno oblikovanemu umetniku, saj je šele zapustil tir- nice akademskega šolanja, pa lahko zagotovo trdimo, da njego- vo iskanje v tej smeri ni zaman in da na ta način v kiparski jezik prevedena ideja, je z umetniške- ga stališča povsem upravičena. Razstave celjskih likovnih umetnikov je imela izreden od- mev, saj si jo je v tem času ogle- dalo skoraj štiri tisoč gledalcev. Prikaz likovnih snovanj celj- skih umetnikov postaja nuj- nost, ne samo zaradi občinstva, temveč tudi zaradi avtorjev sa- mih. V naslednjih letih bo po- trebno pritegniti tudi najmlaj- še, ki si nabirajo še znanja na ljubljanski Akademiji in animi- rati tiste, ki tokrat iz objektiv- nih razlogov niso sodelovali. ALENKA DOMJAN Avgust Lavrenčič: Lapidariji, olje na platno 1981 ZAMliVOSTI IZ POMUUmSKEe« MUZEJA v CELiU OGLARSTVO Starejši način kuhanja oglja v jamah, je bil za prido- bivanje večjih količin oglja neuporaben. Zato se je ponekod razvil in v 19. stoletju prevladal način kuha- nja oglja v kopah. Ker so bili naši gozdovi polni pri- mernega lesa, ki v preteklem stoletju še ni imel svoje prave vrednosti, je bilo kuhanje oglja povsod zelo raz- širjeno. Novi način pripravljanja oglja je bil takšen, da so naredili kopo na površini zemlje in ne več v jami. Drvarji ali oglar sam so pripravili najprej cepanice. Les, ki so ga namenili za kopo so morali najprej okle- stiti, nažagati na primerno dolžino in razklati. Na me- sto kjer bo stala kopa, so zabili štiri do šest kolov in okrog njih začeli razporejati cepanice. Najprej so nalo- žili eno vrsto dolgih (80-100 cm) nato pa eno do dve vrsti kratkih (polovičnih ali krajših). Vrh kope so lepo zaokrožili, ter jo založili z manjšimi poleni, da je bila povsod lepo okrogla. Na tako pripravljen les so naložili smrekovih vej, listja ali slame in to pokrili z vlažno zemljo. Kopa je bila tako pripravljena. Skozi vrhnjo odpr- tino so kopo zažgali in potem ko se je ogenj dobro razgorel doložili drv ter jo zaprli. S pomočjo odduškov so ugotavljali, če je kopa že kuhana. Odduške so delai; od vrha navzdol okrog in okrog kope. Ko se je pri oddušku pokazal dim je bila kopa na tem mestu ku- hana, zato so ga zamašili in naredili drugega nižje na kopi. Ko je oglje kuhano mora kopa nekaj dni ostati zaprta, da ogenj ugasne. Ko kopa ugasne jo razkop- Ijejo. Najprej odstranijo zemljo in ostanke listja, nato pa oglje preberejo. Kopo razkopljejo postopoma, ker če bi odkrili celo bi se lahko oglje v stiku z zrakom razžarilo in vžgalo. VLADIMIR ŠLIBAR pogled na platno: minifest v celju od poprečja 00 kurosavve V Celju bomo videli v enajstih dneh enajst filmov Celjsko Kinopodjetje je tudi letos ostalo zvesto tra- diciji in skupno z ostalimi slovenskimi kinopodjetji pripravilo revijo filmov s pred dnevni končanega naj- večjega mednarodnega filmskega festivala v Jugo- slaviji - FESTA. Tako bo- mo Celjani imeli vnovič možnost že nekaj - dni po koncu FESTA videti revijo enajstih izbranih filmov, ki naj bi predstavili kar se da verno podobo letošnjega FESTA in s tem celotne lan- ske svetovne filmske proi- zvodnje. Revija se je pričela včeraj, festovske filme pa bomo gledali vse do 7. mar- ca - vsak dan po enega. Ker gre za filme, ki, če že nič drugega, zaslužijo vsaj po- zornost, smo veseli odloči- tve o dveh predstavah iste- ga filma dnevno - ob 17. in 20. uri v kinu Union. In kaj prinaša tokratni izbor? Takokot smo celoten spored letošnjega FESTA spremljali z mešanimi občut- ki, bomo tudi njegov »celjski izbor«. Letos je FEST ob mnogih zadregah s kopijami filmov pripravil spored, ki je segal od zelo poprečnih do res kakovostnih filmov. Izo- stali pa so vrhunski filmi, presenečenja in osvežitve. kakršnih smo bili že kar va- jeni od tega festivala. Ni bilo tudi nekaterih filmov, ki prav zdaj žanjejo največ za- nimanja (Pobesneli bik). Tu- di revija, ki prihaja na spo- red v Celje, je zasnovana po- dobno kot v prejšnjih letih. Ob nekaterih boljših filmih s FESTA je nekatere prepro- sto obšla (bržkone zato, ker še niso pripravljeni za redne predstave), ni pa se izognila močnemu prizvoku komer- cialnih kinematografskih uspešnic, ki jih rada uvršča v spored. Objektivnosti te ocene v prid pa je treba povedati, da je od filmov, ki so med kriti- ki na FESTU najbolj odje- knili, iz revije izostalih se- dem filmov (Človek slon. Dobrodošli gospod Chens, Konstanta, Srečanje Fabjana Balinta z bogom, Kaskader, Provincijski igralci in Na zdravljenju). V revijo pa so uvrščeni prav vsi. ki so jih ocenjevali najvišje. Nekaj besed o filmih, ki jih bomo videli. V sporedu sta kar dva novovalovska (punk) filma, ki ju ne rpore- mo odpraviti s preprosto oz- načbo glasbenih filmov. Gre res za nov pristop, ki v celoti odraža punkovsko gibanje v Veliki Britaniji. Medtem ko je Divji fant pretežno doku- mentarni film (igra skupina Clash), je Razbito steklo igrani. Oba imata vse atribu- te t. i. punkovske ideologije, polne upora in odpora proti družbenim razmeram, v ka- terih živi mlada generacija. Oba označuje obilica nasilja, nič kaj nežen besednjak in vulgarno vedenje kot znak upora proti institucijam. To- da, tako kot se je glasbeno punk ujel v mreže glasbene industrije, se bo bržkone tu- di film, zato razen svežine, ki jo prinaša nov prijem v obeh filmih na tej reviji, kaj več ni pričakovati. V zvrst povsem komercial- nih filmov sodi v prvi vrsti film Imperij vrača udarec. ki je nadaljevanje filma Voj- na zvezd. In če je v prvem delu film krasilo tehnično mojstrstvo, ki smo ga obču- dovali, potem velja za nada- ljevanje, da je tudi tehnično mojstrstvo izgubilo svoj mik in je tako ostala le plehka vesoljska kavbojščina. Tudi Pobeg iz Alcatraza ne zaslu- ži uvrstitve v ta spored, saj gre za povsem klasično ak- cijsko zgodbo. Zanimivo bo, siceršnji preprostosti navk- ljub, srečanje s filmom Me- gla, ki v celoti sodi med kla- sične grozljivke in drži s svo- jo zgodbo o maščevanju želj- nih utopljencih gledalca v grozi in napetosti ves čas tra- janja filma. Med manj za- htevne sodi tudi film Tom Horn, katerega zanimivost je v tem, da v klasični novo' lovski, romantike očiš6 vesternovski pripovedi, p naša zadnje srečanje z igi cem Steve McQueenom. Veliko srečanje s filmi 1 derica Fellinija je zanimi' In takšno bo tudi srečanji filmom Mesto žensk, ki jei tira na italijanske erotii sanjarije. Največ pa obetajo štirjel mi: francoski Zadnji meti ki je občutena in prefinje drama iz dni okupacije izvrstno Catherine Deneu v glavni vlogi. Poljski fi Dirigent, ki je vnovič potr mojstrstvo režiserja Andr ja Wajde, ki je s pripovedi' življenju glasbenikov v vi kem orkestru še enkrat iz! vedal mnogo resnic o tei bah in zadregah sodot Poljske. Je pilot v letalu je ena najbolj domiselnih svežih komedij ameriš proizvodnje. Polna je gaf in smešnih namigov" na i dobno letalsko piratstvo ne spusti gledalca iz kl^ smeha vse do konca. | Največ estetskega užitj prepričljive lepote in zanii vosti pa bo ponudilo srf nje z zadnjim filmom Alf Kurosawe Kagemusha, z epsko pripovedjo o bor^ za prevlado na Japonske' 16. stoletju ustvaril še ' mojstrovino, polno harm" je barv in lepote, hkrati zanimive pripovedi o dvoj ku znamenitega vojščaka Skratka, minifest v O bo ponudil zanimiva sr^ nja s filmi, ki so dajali to' podobo letošnjemu beo^ skemu FESTU. Vredno bo videti. , BRANKO STAMEJ^ SPORED MINIFESTA 25. februarja: DIVJI FANT (angleški glasbeni). Režija David Mingay, Jack Hazan. Vloge: skupina CLASH. Glasbe- ni (punk) film. 26. febuarja: IMPERIJ VRACA UDA- REC (ameriški znanstveno-fantastični film). Režija: Irvin Keshender. Vloge: Mark Hamill, Harris Ford, Carrie Fisher idr. 27. februarja: TOM HORN (ameriški vvestern). Režija William Wiard. Vloge: Steve McQueen, Linda Evans, Richard Farnswort idr. 28. februarja: DIRIGENT (poljski film). Režija: Andrzej Wajda. Vloge: John Gielgud, Krystyna Janda, Andrzej Seweryn idr. 1. marec: MESTO ŽENSK (italijanski film - satira). Režija: Federico Fellini. Vloge: Marcello Mastroianni, Ettore Manni, Anna Prucnal idr. 2. marec: KAGEMUSHA (japonski zgodovinski). Režija: Akiro Kurosavva. Vloge: Tatsuya Nakadai, Tsotumu Ya- mazaki, Keta Yui idr. 3. marec: RAZBITO STEKLO (angle- ški glasbeni - punk film). Režija: Brian Gibson. Vloge: Phil Daniels, Hazel 0'Connor, Jon Finch idr. 4. marec: ZADNJI METRO (francoski - drama). Režija: Francois Truffaut. Vlo- ge: Catherine Deneuve, Gerard Depar- dieu, Jean Poiret idr. 5. marec: POBEG IZ ALCATRAZA (ameriški akcijski film). Režija: Don Sie- gel. Vloge: Clint Eastvvood idr. 6. marec: MEGLA (ameriška srhljiv- ka). Režija: John Carpenter. Vloge: Adrienne Barbeau, Hal Holbrook, Janet Leight idr. 7. marec: JE PILOT V LETALU (ame- riška komedija). Režija: Jim Abrahams, David Zucker, Jerry Zucker. Vloge: Ro- bert Hays, Julie Hagerty, Lloyd Bridges idr. ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 ob sedemintridesetletnici kajuhove smrti V teh dneh ah točneje 22. februarja srno prazno- l-ah obletnico smrti prez- godaj umrlega partizan- skega pesnika Karla De- stovnika-Kajuha. Na ta dan, pred sedemintride- setimi leti so ga pokosili rafah nemškega mitralje- za na Zlebnikovi domači- ji nad Zavodnjami, pol ure hoda od njegovega ljubljenega Šoštanja. Ne pozabimo na to. da je zorel Kajuh za dni, v kate- rih je padel, od svojega štirinajstega leta. Pomi- slimo na njegova predvoj- na preganjanja, ki sprem- ljajo resnično aktivno in napredno politično delo in prav redki so primeri v njegovi generaciji, ki bi se mogli po taki aktivno- sti meriti z njim. Za to govori njegov od- hod med prostovoljce ob fašističnem napadu na Jugoslavijo. Nadalje, že- lja, da se bori v oddelku, ki prerašča v odporniško, partizansko skupino. Za- por v Šmartnem, tvegan odhod v Ljubljano, nato poldrugo leto trajajoče ilegalno delo v mestu in končno prav tako zavest- na vključitev v narodno- osvobodilno vojsko, ka- mor je njegova življenj- ska pot nujno vodila. Vse to so dovolj prever- jeni dokazi Kajuhove pre- danosti vseljudskemu bo- ju za nacionalno in social- no osvoboditev. In konč- no je tu tudi zaupanje, ki ga je tedanje politično vodstvo v vojni dokazo- valo Kajuhu s tem, da mu je kot najmlajšemu knji- ževniku zaupalo in tudi sproti preverjalo naloge ne le kulturnega, temveč tudi političnega pomena. Še predno je karkoli ve- del o pohodu XIV. divizi- je na Štajersko, kjer je vo- dil v njej kulturniško sku- pino, se mu je nudila možnost, da zapusti divi- zijo in se v celoti posveti literarnemu delu - s či- mer bi se približal onim obetom, ki so mu jih sta- vili v Ljubljani pred nje- govim odhodom v parti- zane. Vemo pa, da je vse ponudbe odločno odkla- njal. Namenoma smo tokrat izpostavili Kajuha - bor- ca, ob tem pa njegova lite- rarna zapuščina ni nič manj pomembna. Opozo- rili bi predvsem na njego- vo pesniško nadarjenost, ki jo je izpričal že v gi- mnazijskih letih in je da- nes premalo znana. Kaju- ha poznamo najbolj po njegovih revolucionarnih pesmih, ki so podžigale borce na težkih partizan- skih pohodih. Nekaj je znane tudi njegove ljube- zenske lirike, ki je nasta- jala v izjemnih okolišči- nah. Vse premalo pa je poznan Kajuhov celotni literarni opus. Iz njega izluščimo najbolj melo- diozne partizanske pe- smi, ki so tako primerne za recitacije. S tem pa ne- kako okrnimo celotno Kajuhovo podobo in nje- gov delež v slovenski lite- raturi. Na nebu seje poja- vil kot komet, ki je zaža- rel med 'narodnoosvobo- dilno vojno in v njej prek- malu ugasnil. Naš dolg do njega še ni v celoti porav- nan, prav zato, ker ga poz- namo v odlomkih. 35 LET NOVEGA TEDNIKA vsak teden ena knjiga Ko smo pred dnevi delali izra- čune o porabi papirja za izdajo Novega tednika v enem letu, smo prišli do zanimivih ugotovitev. Zanimivih zaradi številk, za nas pa nič kaj ugodnih, zaradi izre- dno visokih tiskarskih stroškov seveda« Za eno izdajo, ki ima 24 strani, porabimo tono in pol pa- pirja. Kar čeden kupček ga je. Se bolj pa so zanimivi podatki, ki govore o vloženih količinah dru- gega materiala za izdajo ene šte- vilke. Novinarji napišejo za vsako številko Novega tednika okoli 180 tipkanih strani rokopisa for- mata A-4, približno 20 do 30 stra- ni prispevajo zunanji sodelavci, ostalo pa so mali oglasi, reklame in razpisi. Tako v bistvu napiše- mo vsak teden po eno tanjšo knjigo najrazličnejših podatkov z vseh področij: gospodarskih, po- litičnih in vseh interesnih podro- čij. Tu so še seveda čiste novice, ki sodijo v javno obveščanje, pa razne zanimivosti in prispevki za kratek čas. Za vsako številko je potrebno približno 50 do 60 fotografij. To je seveda tudi odvisno od dogod- kov. Zgodi se tudi, da kakšen po- snetek ne uspe. V našem arhivu se je nabralo kar zajeten kup raz- nih portretov, zanimivih dogod- kov. Nič ne mečemo v koš. Čez sedem let vse prav pride, pravi stari ljudski pregovor. Rekord je imela lanskoletna novoletna šte- vilka, ko smo prebili magično številko stotih fotografij na eno številko Novega tednika. Vsi pri- spevki gredo preko mize odgo- vornega urednika, vse skozi prste tehničnega urednika, ki še v tiskarni vse enkrat pregleda, če so naslovi v redu, podpisi k sli- kam, ostalo pa opravijo korektor- ji. Z razvojem družbenih odno- sov in samoupravne prakse, so se tudi naloge novinarjev zelo raz- tegnile in povečale. Razpeti smo na mnogo strani in žal ravno za- radi tega lahko rečemo, da vemo vse, pa v istem hipu tudi nič, ker nam nikoli čas ne dovoljuje, da bi se bolj poglabljali v posamez- no snov. Marsikdo se čudi naše- mu delu, češ, kako lahko tako hitro preidemo z ene teme na drugo. To je pač narava novinar- skega dela, a o tem bi podrobneje kdaj drugič, ker je ta vidik naše- ga dela zelo razvejan in terja teht- nejšo besedo. Tehnika tiskanja se je v petin- tridesetih letih zelo spremenila. Vsi izvodi so bili tiskani v Celju do leta 1967. Potem je uredništvo preneslo tisk v Ljubljano, v ti- skarno Dela, v tako imenovani Dom tiska. 2e s tem prenosom se je tehnika nekoliko spremenila, čeprav smo Novi tednik še vedno tiskali v klasičnem načinu, to je v svincu, kot pravijo grafični de- lavci v žargonu. Crke so bile svinčene, klišeji iz cinkove zliti- ne in časnik se je odvrtel na rota- ciji tako imenovanega visokega tiska. Jeseni 1978. leta pa smo tudi mi prešli na ofset tisk in na poseben sistem stavljenja, na ta- ko imenovani foto stavek. Stroj- ne stavce so zamenjali računalni- ki, ki spreminjajo s tipkanega ro- kopisa besede in stavke v takšno tipografsko obliko, kakršno pri posameznih časnikih želijo. Be- sedilo je tako prefotografirano na poseben papir, ki ga časopisni meterji razvrščajo na zrcalo, ki ga je izdelal tehnični urednik, ki vnaprej v sodelovanju z odgovor- nim urednikom izriše celotno po- dobo časnika. Tako nam minevajo tedni od srede do srede, ko metiramo te- dnik v Ljubljani. Vsak torek re- dakcijo zaključimo in že načrtu- jemo vsebino za tekoči teden, pa za nekaj tednov naprej - zahtev- nejše prispevke. Vsako številko po izidu tudi analiziramo, a to je že druga zgodba. D. MEDVED JEZIKOVNO RAZSODIŠČE THERMOTAL in podobno Tovarna Juteks iz Žalca uporablja za svoje talne obloge ime thermotal. Zakaj ta h, ki se ne izgovarja? Gotovo je iz nemščine. Prosim, razsodite o tem. Tu gre za pisanje besed grškega (ali latinskega) izvora ne po našem izgovoru, ampak tako, kakor so se pisale v jeziku, iz katerega prihajajo (isto velja za nji- hove dele, kot v našem primeru). Koren therm- je iz grščine: tam se je th pisalo s posebno črko (theto), v latinščini pa s th; tako večinoma pišejo tudi v zaho- dnoevropskih jezikih, izgovarjajo pa seveda brez h. Naši slovenski predniki so se (na izrecno Kopitarjevo pobudo) odločili, naj se vse iz grščine in latinščine prevzete besede zapisujejo po izgovoru: tako imamo besede kot termometer, termostat, termalen in po- dobne vse brez nemega h (primer, še teater, terapija, teologija, teorija, Tesalija itd. še cela vrsta). Torej bi bilo prav pisati tudi termotal, če... Ce ne bi bilo po drugi vojni prišlo pri nas v modo, dajati izdelkom in podjetjem imena iz grščine in latin- ščine, in to v obliki, ki bi bila bolj zahodnoevropska, bolj imenitna. To naj bi dajalo stvarem večjo ceno. Tako smo dobili poleg thermotaia in podobnih občih besed še lastna imena tipa Avio-genex, Mercator, Me- dex, Color, Impex, Creina, Viator, Cerias in množico drugih, kakor da smo spet v stari Aemoni, Caelei ali Poetoviu. Pri tem ni povsem brez krivde Slovenski pravopis 1962, ki je v pisavi grško-Iatinskih imen močno zago- yarjal prvotno pisavo. Eno in drugo je ustrezalo na- šemu precenjevanju tujega nasproti domačemu. In tako se nam je pisna podoba marsikatere besede brez Potrebe odtujila. Dajemo vam torej prav: namesto thermotal naj bi bilo termotal. Ne hodimo s tujimi berglami, ko imamo yendar zdrave svoje noge. Očitno pa bo grajano prvino 'ahko odpravil le ustrezen zakonski predpis. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organi- zacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše J«^zikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razso- dišče, RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana, Komen- "^kega 7. ^^^^ober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! »svoboda« poje in igra mlade vrste Uspel nastop v Narodnem domu Delavsko prosvetno druš- tvo Svoboda iz Celja je tudi letos pripravilo svojo tradi- cionalno prireditev »SVO- BODA POJE IN IGRA«, na kateri so v Narodnem domu nastopile vse sekcije tega društva, ki je lansko leto praznovalo 60-letnico delo- vanja. To društvo je eno red- kih, ki spoštuje tradicijo vsa- koletnega prikaza svoje de- javnosti. Tudi letošnjo prireditev je pričel pevski zbor, ki je pod vodstvom Vida Marcena kvalitetno močno napredo- val in prav gotovo sodi med najboljše tovrstne zbore v občini. Harmonikarji so na- stopili pod novim vodstvom, dirigentsko palico je namreč prevzela Marija Zalokar. Re- sno delo tega orkestra se je pokazalo tudi na nastopu, saj je njihovo izvajanje tudi izre- dno zahtevnih skladb zvene- lo prepričljivo in enotno. Tu- di tamburaši so nastopili pod novim vodstvom, to je dirigentko Angelco Piki. V tem orkestru so na prireditvi igrali sami mladi glasbeniki, učenci prvega in drugega ra- zreda tamburaške šole. Po- kazali so, da bodo v nasled- njih letih dostojno zamenjali svoje starejše vzornike. 2e po tradiciji so nastop zaklju- čili člani narodnozabavnega ansambla Franca Zemeta in zabavni ansambel Kavalirji. Za letošnji nastop sekcij Svobode je značilno, da so izredno pomladile svoje vrste. Od tamburašev do har- monikarjev in tudi v ansam- blu Franca Zemeta igra veli- ko mladih glasbenikov. To pa je tudi porok, da bo to društvo tudi v bodoče nada- ljevalo svoje kulturno po- slanstvo. Delavsko prosvetno druš- tvo Svoboda pa se še vedno otepa s prostorskimi težava- mi. Usoda njihovega doma je namreč povsem negotova. Ne vedo ali ga bodo porušili ali ne, nemogoče pa je tudi vsakršno širjenje prostorov. To pa je za društvo, ki dela načrtno, velika ovira za še boljše delo. p p GASILCI ŽALSKEGA JUTEKSA BODO ZBOROVALI Industrijsko gasilsko druš- tvo Juteks opravlja po- membno nalogo na področju požarne varnosti v svoji de- lovni organizaciji. V nedeljo se bodo sestali ob 8. uri zju- traj v prostorih družbene prehrane na 34. redni letni konferenci, kjer bo podal po- ročilo predsednik, poveljnik in nadzorni odbor. Sprejeli bodo tudi program dela za letošnje leto. gledališče pod kozolcem bližina človeka Pred premiero v Šmartnem ob Paki Bližina človeka, hepening, predloga Milenko Strašek, adaptacija, scena in režija Bogomir Veras. To so osnov- ni podatki v najnovejšem gledališkem listu Gledališča pod kozolcem gledališke skupine v Šmartnem ob Pa- ki. Predstava bo v soboto zvečer ob 19.30 uri v kultur- nem domu. Tako je v Šmartnem. Gle- dališčniki-ljubitelji so se zbrali ob strokovnem vod- stvu celjskega gledališkega igralca Bogomirja Verasa in skoraj bi mu že lahko tudi rekli odrskega kantavtorja. Vsako leto naštudirajo novo delo. Uspešen pohod so za- čeli že pred leti, samo spo- mnimo se Burnsovih Vese- lih beračev, pa še prej Villo- na, pa Andersenovih pravljic z naslovom Nekoč in danes. Tokrat nam bodo predsta- vili hepening, kot so ga sami označili, po literarni predlogi (radijska igra) novinarja Mi- lenka Straška. To je njegovo drugo tovrstno delo in je bilo kot radijska igra izvedeno na Radiu Celje, še pred tem pa radijska igra Gašperjeva zgodba. Ko govorijo avtorji pred- stave o svojem delu in zapi- sujejo svoje misli v gledali- ški list. nam samo ta stavek, ki ga bom citiral, pove tudi bistvo nove predstave: ... Stiske v nas ljudeh pa so prisotne, zmanjkuje nam ča- sa za uporabljanje nakopiče- nih dobrin in sočloveka kmalu ne bomo več opazili, čeprav si domišljamo, da vse, kar počenjamo, počenja- mo prav zaradi njega. - D. MEDVED 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 Sredi decembra lani je v Motrealu na doslej nepojasnjen način iz posebej opremljenega in varovanega kontejnerja izginil zaboj z dvainšestdesetimi kilogrami najdragocenej- šega nakita celjskih zlatarn. Gre za vrednost 768.675 ameriških dolarjev, prvi in edini tako velik izvoz našega nakita v Ameriko. Našim organom pregona, Interpolu in kanad- ski policiji je uspelo doslej ugotoviti, da tatvina ni bila izvršena na našem ozemlju in ne na naši ladji Priština, ki je dragoceni tovor iz Kopra prepeljala v Montreal. osupljiva vest iz amerike Sedemnajstega decem- bra lani je v celjski zlatar- ni kot strela z jasnega od- meval teleks, ki je prispel iz Montreala. V kratkem • teleprinterskem sporočilu tamkajšnji zavarovalni agent, ki je zastopal dolž- nosti Zavarovalne skup- nosti Triglav, vodstvo zla- tarne obvešča, da so opra- vili carinski pregled pri- spelega tovora in odprli enajst zabojev, vendar v njih ni najti nobenega na- kita ... »Vest je bila tako osup- ljiva, da nisem mogla priti k sebi,« pripoveduje I^ža Bauman, vodja prodaje v zlatarni. »V rokah sem vr- tela teleprintersko sporo- čilo in ga vedno znova prevajala. Kadarkoli sem ga prebrala in prevedla, vedno znova je iz vsebine štrlel podatek, da so odpr- li enajst zabojev. To mi ni šlo v glavo, ko so vendar imeli v rokah našo faktu- ro, kjer piše, da smo mi poslali dvanajst zabojev. Nisem mogla verjeti, da bi bili Kanadčani tako buta- sti in ne bi znali šteti do dvanajst. V fakturi lepo piše, da je v enajstih zabo- jih kristal, v dvanajstem pa nakit... Toda drugi del vsebine je napovedoval najhujše, saj je govoril o policiji, o originalnih plombah, predvsem pa je vseboval trditev o upravi- čenosti suma, da je nakit izginil pred Montrea- lom...« Da bi razložili stisko in strah diplomirane ekono- mistke Puže Bauman, moramo povedati, kako ta pošiljka v Ameriko ni bila »vsakdanja« pošiljka. Šlo je za doslej največje naro- čilo dragega nakita v Ameriko. Točneje, za 45 kilogramov nakita iz zlata, za 16 kilogramov nakita iz srebra in za kilogram na- kita iz platine. V nakit je bilo vgrajenih na desetine dragih kamnov, celotna vrednost pa je znašala 768.675 ameriških dolar- jev, torej okrog 25 milijo- nov dinarjev... Naročilo so dobili od fir- me Terrasse, ki se poleg trgovanja na veliko, kiti tudi z dobro organizirano mrežo prodajaln po vsej Kanadi. Firma se je prvi- krat odločila za celjske zlatarje. Doslej so Zlatar- ne Celje v Severno Ameri- ko pošiljale manjše količi- ne svojih, v svetu znanih in cenjenih izdelkov. Po- šiljke dragocenega nakita so bile mnogo manjše. najpogosteje okrog dve sto, redkeje tri sto tisoč dolarjev in še to vedno z letali. Veletrgovec Less Terrasse pa je zahteval, naj njegov tovor v Ameri- ko prepeljejo z ladjo in to v prvih dneh decembra, da bi izdelke ponudil za predbožične in novoletne nakupe! zlatarji niso hoteli zamuditi priložnosti Less Terrasse, ki se do- bro spozna v posle trgova- nja z zlatom, je do lanske- ga julija posloval največ z zlatarji v sosednji Italiji. Zaradi že znanih nemir- nih razmer pri naših sose- dih, predvsem pa tudi za- radi nenehnih sporov o kvaliteti izdelkov, se je potem odločil za Zlatarne Celje. Ob tem ni odveč po- vedati, da so Zlatarne Ce- lje največji tovrstni proi- zvajalec nakita v Evropi. Proizvajalec, ki v okviru svoje proizvodnje združu- je vse vrste nakita in ne le posamezne, kot je to prak- sa manjših zlatarskih obratov. Nič manj po- membno ni dejstvo, da so kolekcije nakita Zlatarne Celje zadnja leta zaradi svojega modernega in vr- hunskega oblikovanja po- žele v svetu vrsto priznanj in pohval. Po sprejemu tega veli- kega naročila so celjski zlatarji delo organizirali tako, da so dali največ poudarka izdelavi nakita za ameriškega naročnika. Zavedali so se priložnosti in storili vse, da bi kupčijo v redu izpeljali. Spričo velikosti naroči- la in njegove vrednosti so izdelali posebni načrt za zaščito tega nevsakdanje- ga tovora, ki naj bi zapu- stil prostore Zlatarne Ce- lje zadnjega oktobra. Tega dopoldneva, bil je petek, je na dvorišče prispel vla- čilec Intereurope iz Ko- pra, ki bi v koprsko prista- nišče prepeljal kontejner modre barve z oznako JSPU 001489. Vse je bilo do potankosti predvide- no, vse po načrtu. V pro- storih za odpremo so de- lavci celjske zlatarne še zadnjič pred carinikom razlagali in prelagali vse- bino dvanajstih zabojev. Enajst zabojev je bilo več- jih, v njih je bil kristal, v dvanajstem, najmanjšem pa nakit. Tega so pregle- dali zadnjega. »Da bi zavarovali izje- mno pošiljko, smo se od- ločili, da bomo carinjenje. carinske formalnosti opravili v zlatarni. V dru- gih primerih opravljamo to delo na kraju samem. Trdim, da je naš delavec svoje delo v redu opravil«, pravi Miloš Blagotinšek, dipl iur., upravnik Cari- narnice Celje. »Upoštevali smo in se prilagodili nji- hovim varnostnim ukre- pom, saj nam je dobro opravljen posel vsem v korist in namen. Primer s to pošiljko nas samo opo- zarja, da moramo biti še bolj previdni, saj medna- rodni kriminal sili čez vse meje. Tudi k nam. Ali smo za carinski pregled nakita izbrali posebnega delav- ca? Zakaj le? Slo je za vsakdanje rutinsko delo, ki ga je vešč in ga opravlja sleherni delavec našega kolektiva. Višji carinik Antič je bil tokrat odrejen pač za to delo. Danes ga lahko najdete nekje na to- vorni postaji pri pregledu vagonov...« Delavci Zlatarne so za- boje po carinskem pregle- du prenašali v kontejner na vlačilcu. Zadnji med zaboji je bil najmanjši, meril je 65 x 60 x 65 cen- timetrov, v njem je bil na- kit. Tehtal je 110 kilogra- mov. Ko so že hoteli za- preti vrata na kontejnerju, je carinik predlagal, da to- vor preložijo. »Res je, predlagal sem, naj tovor preložijo in dajo zaboj z nakitom na sredo. Vendar ne zaradi morebit- ne tatvine, na to še pomi- slil nisem. Ne, zdelo se mi je, da se bodo tako zaboji manj premikali in ne bo prišlo do poškodb. V za- bojih je bil tudi kristal... Pred sabo so imeli še dol- go pot...«, nam je pripo- vedoval višji carinik Ra- dovan Antič, ko smo ga počakali po opravljenem vsakdanjem delu. »Ce je bilo kaj nevsakdanjega pri carinjenju pošiljke z nakitom? Nič. Delo kot vsako drugo. Kakšne ob- čutke sem imel ob tem, ko sem pregledoval' toliko zlata? Enake, kot jih ima- mo ob carinjenju vsak dan. Dnevno preverjemo milijonske vrednosti. Od krompirja, papirja, železa, strojev do - zlata in umet- nega gnoja...« Ko so vrata, kontejnerja zaprli, so nanj namestili še posebni ključavnici, na- kar je carinik kontejner zapečatil. Po preverjanju zvez, varnostniki iz spremstva so o odhodu obvestili varnostne orga- ne, je tovornjak z dragoce- nim tovorom krenil na svojo pot proti Kopru. V Kopru so delavci družbe- ne samozaščite Zlatarne Celje tovor predali kole- gom pri špediciji, pregle- dali pečate in kontejner preložili v skladišče. Va- rovanje so zdaj prevzeli delavci UJV Koper tako, da je bil tovor zastražen vse do natovarjanja na la- djo Priština, kjer se je pre- gled spet ponovil in je to- vor prevzel za to določen oficir ladijske posadke. Ladja Priština je prispe- la. v Montreal 6. decem- bra, kontejner pa so pre- gledali in razložili v tam- kajšno carinsko skladi- šče. 15. decembra so kon- tejner odprli... »Tudi v tem primeru smo do podrobnosti uve- ljavili vse varnostne ukre- pe, ki so za tovrstno dejav- nost v zadnjem času nuj- no potrebni«, trdi Jože Dragoš, vodja družbene samozaščite v zlatarni, predtem komandir posta- je milice v Celju. »Nekoč so bili ti varnostni ukrepi mnogo enostavnejši. Gle- de na sedanje razmere v svetu smo še bolj previdni in doslednji. Nikoli doslej nismo imeli nobene tatvi- ne, kaj šele kaj takega. Rad bi poudaril, da se ta- ko naši delavci kot delav- ci zlatarne zavedajo svoje- ga poslanstva. Za primer naj navedem, da v zlatarni še ni bilo niti enega disci- plinskega postopka zaradi tatvine. To dovolj zgovor- no priča o visoki zavesti v naši družbeni samoza- ščiti...« • Danes me srh spreleta- va, ko pomislim, kako smo na poslovnih poteh pred leti kar sami vlačili s sabo kolekcije našega na- kita. Živeli smo v prepri- čanju, da nas ne morejo okrasti. Toliko kriminala, kot v zadnjem času, takrat res ni bilo. Zato smo bili bolj brezskrbni,« dodaja Anica Brglez, direktorica tozd Zlatarna Celje. »Z ne- nehno inflacijo pa je zlato pridobilo na pomenu in vrednosti. Zato danes naši varnostniki ne sprejemajo odgovornosti, kot so jo nekoč, ko so sami preva- žali iz tujine zlato v zlatar- no. Pri nas ni bilo tatvin, vendar so nas primeri v drugih državah opozorili na nevarnosti.« škoda je neprecenljiva in nenadomestljiva V začetku smo zapisali, kolikšen preplah je spro- žil prvi teleks. Da je bil upravičen, je potrdil drugi teleks, ki je čez šest ur pri- spel od istega zavaroval- nega agenta. V njem je na- vedel, da en zaboj manjka. Torej zaboj z nakitom. Medtem so o zadevi obve- stili tamkajšnjo policijo, ki se je vključila v raziska- vo. Zadevo so vzeli v roke tudi naši organi pregona in za pomoč zaprosili še Interpol. V zlatarni poudarjajo, da so bile dragocenosti si- cer zavarovane, po poseb- nem zavarovanju v pove- čani vrednosti za deset odstotkov, torej dobi ko- lektiv zlatarne 845.543 ameriških dolarjev odško- dnine. »Toda naš kolektiv je utrpel večjo škodo. Prav tako naročnik. Mi bi se s to pošiljko dostojno pred- stavili ameriškemu kup- cu, saj smo izvozili najso- dobnejše in najboljše kreacije. Tako smo izgubi- li morebitne kupce, ki bi se za naše izdelke mogoče odločili že ob naslednjem nakupovalnem valu, to je v začetku pomladi. Ugo- tavljamo namreč, da se na zahodu na veliko prodaja predvsem dvakrat. To je pred božičem in novim le- tom ter pred veliko noč- jo,« razlaga Anica Brglez. »Kupec pa je ostal brez dobička, ki bi ga iztržil ob prodaji naših izdelkov. Naročilo smo izpolnili z večmesečnim delom, zato ukradeno nismo mogli na- domestiti z novimi izdel- ko. Kakorkoli že, to je hud udarec našemu kolektivu, ki ga tolaži le dejstvo, da je nakit izginil na ameri- ških tleh...«. Dosedanja preiskava te- ga največjega ropa našega nakita po vojni potrjuje, da je zaboj »izhlapel« v Ameriki. To je zdaj že dru- ga tovrstna izkušnja celj- skih zlatarjev. Pred leti, ob olimpijadi, se je prav tako v Montrealu »zgubi- la« pošiljka, ki jo je naro- čil Peter Ivšič, doma iz okolice Splita, ki že nekaj let živi in trguje v Kanadi. V zlatarni kategorično.za- nikajo, da bi imela ome- njena primera kakšno zvezo. Kakorkoli že, več kot sedem sto delavcev zlatarne je ob tej tatvini dokazalo svojo visoko za- vest družbene samozašči- te. Da bi namreč pomagali organom pregona najti krivca, so več mesecev prikrivali vest o tatvini. Po vesteh iz Kanade je moč soditi, da bo zadeva v kratkem pojasnjena, če že ne rešena. Kajti, način in okoliščine, v katerih je do tatvine prišlo, kažejo, da so akterji mojstri medna- rodnega formata. Toda to je že druga zgodba. Jože Dragoš, vodja druž- bene samozaščite Anica Brglez, direktori- ca tozd Zlatarna Celje Nekaj od številnih primerkov, ki so izginili ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN še enkrat: zakAj dražje? v skladu z zakonom o ti- sku dajemo odgovor na pi- sino, ki je bilo 12. februarja letos objavljeno v NT. Dogo- dek, ki ga opisuje stranka (Naslov: Zakaj dražje?, opomba uredništva) je bil v mesnici Kmetijske zadruge Laško. Bilo pa je tako: Marija Stritar je prišla ana- lo pred enajsto uro v mesni- co in naročila 3 komade go- veje kote ter 5 m črev. Sekač ji je izročil 3 kom ter 10 m črev z obrazložitvijo, da je to povez 10 m črev. Na metre, namreč zaradi obstoječih ve- terinarsko sanitarnih predpi- sov, črev ne morejo proda- jati. Vse to je stalo 170,00 din. Ker stranka ni imela dovolj denarja, je odšla iz prodajal- ne z namenom, da se vrne z denarjem. Ko pa je prišla na- zaj, je čreva vrnila. Prodaja- lec je pred tem blago že blo- kiral na registrski blagajni in ji je zato dejal, da ne more vrniti denarja, pač pa, da lah- ko vzame drugo blago. Stranka je nato naročila kos mesa, s katerim ni bila zado- voljna. Vrnila ga je in zahte- vala drug kos mesa ter še mi- ni desertni sir. Očitno je stranka pozabila, da je ob tej priložnosti naročila in vzela tudi kos mesa, kar pa ni ču- dno, saj od 22. decembra lani do objave pisma ni preteklo malo časa. Meso in sir je stregla v me- snici prodajalka ter vse sku- paj računala po veljavnih ce- nah. Za vse naše proizvode imamo določene cene in po takih cenah blago tudi pro- dajamo. Cen ne popravlja- mo, kot hoče dokazati stran- ka od primera do primera. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO TOZD Proizvodnja in predelava mesa UREDNIŠTVO: Hvala za hiter odgovor in pojasnilo. nakar še emilija Na oder celjskega gledali- šča je prišla igra Dušana Jo- vanoviča »Znamke, nakar še Emilija«. Ob obisku predsta- ve sem ugotovil, da se kljub čudoviti igri Jadranke To- mažič celjska Emilija močno razlikuje od one, katero je nekako pred desetimi leti v ljubljanski Drami odigrala Majda Kohkova. Res je zanimivo, kako je lahko ena in ista vloga ob različnem času, na različnih krajih in ob različnih režiser- jih tako različno zaigrana. Upam, da nas je zelo malo takih, ki smo videli obe upri- zoritvi, ljubljansko in celj- sko. Vsi oni, ki so videli sa- mo celjsko, pa za to razliko tako ne vedo. FRANC MOROHIC, VITANJE UREDNIŠTVO: Oh, tova- riš Mohorič, kaj še niste ugotovili, da se ženske hitro spreminjajo in da je deset- letje za takšno preobrazbo že cela večnost? Toda, šalo na stran - razlika v podaja- nju vlog je pač nastala zara- di različnega pogleda reži- serjev na to osebo. Ti pojavi so na gledaliških deskah že kar pravilo in nobena po- sebnost. odmev na oddajo Nekoliko pozno, pa vseeno iskreno čestitam novinarju, ki je pripravil na Radiu Celje oddajo z umetnikom Bori- jem Zupančičem. Želim mu še veliko uspeha, saj je do- bro povedal in tudi njegove pesmi so mi všeč. Strinjam se tudi z njim, da tisti, ki ima že veliko, hoče še več. To je pač v naravi človeka. Lep pozdrav novinarju in tudi Boriju Zupančiču! TEA iz Celja UREDNIŠTVO: Verjetno se bodo nekateri bralci vprašali, zakaj smo objavili to pismo, kljub temu, da ni podpisano s polnim naslo- vom. Še med oddajo, v kate- ri je govoril in prepeval Bo- ri Zupančič, smo namreč v uredništvu prejeli več tele- fonskih pozivov, v katerih so nekateri poslušalci meni- li, da njegove pesmi ne bi smeli predvajati. Kot vidi- mo pa so nekateri drugač- nega mnenja. obsojam! že štirideset let sem redna stranka v mesnici v Storah, ki jo J. T. iz Podgrada pri Šentjurju kritizira v zapisu v pismih, objavljenem 12. fe- bruarja letos. Kot upokojenka z nizkimi dohodki velikokrat kupim prav te kosti, ki so tako poce- ni v primerjavi z drugim me- som ali skoraj zastonj. In kadar jih kupim tudi vem, da za tak denar ne mo- rem dobiti prekajene šunke ali pršuta. Zato avtorja pisma obso- jam, ker je tako napisal o tej mesnici in ljudeh v njeji F. B., Store UREDNIŠTVO: Odmev na pismo, ki je bilo objav- ljeno 12. februarja. Avtori- ca tega zapisa za nas ni ano- nimna. hotel evropa, glasba in petje Ob koncu lanskega leta je Celje poleg Turške mačke dobilo tudi nov in obnovljen hotel Evropa. Projektant, dipl. inž. Lah, je idealno rešil prostorski problem. Hotel je lep. Sicer je tudi polno zaseden in kar je prav tako vredno vse pohvale - v hotelu imajo od 19. ure dalje glasbo in pevca. JURE SARLAH UREDNIŠTVO: Drobna, a zanimiva ugotovitev, za marsikoga tudi pomembna. zakaj tako, urbanisti? Zakaj so celjski urbanisti najlepše urejeno zelenico z asfaltiranim otroškim igri- ščem pri stolpnicah v Tru- barjevi ulici 53 a in 53 b dolo- čili za zaklonišče, ko je ven- dar vzhodno in zahodno od stolpnic veliko neurejenega zemljišča, kjer še trava ne ra- se in tudi nihče ne najde sredstev, da bi poleti vsaj plevel pokosili?! Kaj ne hodijo nič na teren in poznajo samo svoje papir- nate mape? Solze so nam tekle, ko smo poslušali prasketanje ognja, ko so požigali naše podrte breze, platane, akacije in raz- na okrasna grmičja ter ko so razbijali cementne klopi. Ko- liko dela je bilo potrebnega, da smo vse to z lastnimi sredstvi posadili. Vsaka individualna hiša ima lep vrt, 97 družin s sto otroki pa nima pravice do desetih arov ravne zelenice in otroškega igrišča! Bliža se pomlad. Kje bodo posedali invalidi, kam bodo šle mamice z majhnimi otro- ki in otroškimi vozički, ko pa imamo namesto klopi in igri- šča - gradišče?! STE ŽE NAROČILI NOVI TEDNIK? Povejte celjski urbanisti, kaj ste res vsa otroška igrišča na Otoku določili za zakloni- šča"' NADA PEŠEC UREDNIŠTVO: Če vaša trditev v zadnjem stavku drži ali ne, ne vemo, posta- vili pa ste vprašanje, ki ter- ja odgovor. Prosimo Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo - upamo, da smo se obrnili na pravi na- slov - da nam odgovori, ka- ko je s primerom, ki ga opi- suje Nada Pešec. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE: Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno zbirko. POKRAJINSKI MUZEJ: Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno arheološko raz- stavo, rimski lapidarij, in stalno razstavo, ki prikazuje umetnost- no kulturno zgodovinsko zbirko. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA: v galeriji bo od 21. februarja do 21. marca odprta razstava tkal- skih okvirjev in ročnega tkanja. Galerija je odprta od 8.30 do 11.30 in od 15. do 18. ure, ob so- botah samo dopoldne, v nedeljo pa je zaprta. Zavod ŠRC GOLOVEC: Zavod ŠRC Golovec prireja v tem in še v naslednjem tednu tri prireditve, ki so vezane na prilož- nostne dogodke oziroma prazno- vanja. V soboto, 28. tega meseca bo v dvorani Golovec IVIASKE- RADA, na kateri bo za zabavo skrbel ansambel Dobri znanci s pevcem Bracom Korenom, Ori- ginalne maske bodo nagrajene z lepimi nagradami. Vstopnina je 120.00 din. Na pustni torek bo v isti dvora- ni od 17. do 21. ure velika mladin- ska maškerada z naslovom DI- SKO MAŠKERADA. V četrtek, 5. februarja pa pri- pravljajo tradicionalni koncert v počastitev dneva žena, na kate- rem bodo nastopili Miki Jevre- movič, Mija Aleksič, Duško Dan- čuo, Vera Svoboda, Oliver Mla- kar in orkester Stjepana Miha- Ijinca. Vstopnice za vse prireditve so v prodaji v poslovalnici TTG in v tajništvu dvorane Golovec. Vabimo vas, da si v soboto, 7. marca ob 19.30 v okviru prazno- vanja dneva žena ogledate slo- vensko noviteto Dušana Jovano- viča PREVZGOJA SRCA (KA- RAMAZO\1), ki je nedavno do- živela v celjskem gledališču svoj odrski krst. Delo, ki ga je režiral letošnji Prešernov nagrajenec Mile Korun, je doživelo tako pri publiki kakor pri kritiki izjemen odmev. Na sceni in v kostumih Mete Hočevarjeve se bo predsta- vil ves ansambel celjskega gleda- lišča s sodelovanjem akustične skupine KLADIVO, KONJ IN VODA. Vstdpnice lahko rezervirate pri gledališki blagajni vsak dan od 9. do 11. ure in eno uro pred pred- stavami na telefon 22-960. ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE: v Narodnem domu bo 26. fe- bruarja ob 19.30 uri koncert de- kliškega pevskega zbora -Juhasz Gyula« iz Szegeda (Madžarska) pod vodstvom dirigenta Gy6rgy- ja Mihalke. Predprodaja vstop- nic pri Zavodu za kulturne prire- ditve v Gregorčičevi 6 in pred koncertom v Narodnem domu. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM: Dežurstva med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, in glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah je dežuren zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nedeljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je dežurstvo od 7. ure do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj. CELJSKE LEKARNE: Do sobote, 28. februarja do 12. ure dežura Lekarna Center v Sta- netovi ulici, nato pa prične z de- žurstvom Nova lekarna na Tom- šičevem trgu. VETERINARSKA POSTAJA: Neprekinjeno dežurstvo. TRGOVINE: v tednu od 23. do 28. februarja dežura sapomostrežba RIMSKI DVOR v Zidanškovi ulici vsak dan do 20. ure, od 2. do 7. marca pa je dežurna samopostrežba RIO v Prešernovi ulici. ROJSTVA CELJE: Rodilo se je 30 dečkov in 27 deklic. ŽALEC: Rojstev ni bilo. ŠMARJE PRI JELŠAH: Rodila sta se dva dečka in ena deklica. SLOVENSKE KONJICE: Rodila sta se dva dečka in dve deklici. PORČKE CELJE: Poročilo se je 7 parov od teh: Milan JE20VNIK iz Velike Pire- šice in Frančiška ŠLANDER iz Košnice, Pren PREKAJ iz Le- skovca in Vera ZIMAJ iz Djura- kovca, Rudolf PANiC iz Vojnika in Ana KUGLI iz Vranskega. LAŠKO - KRAJEVNI URAD RADEČE: Poročili so se: Anita BOZiC iz Radeč in Zoran KINK iz Sevni- ce, Marjan BLAJ iz Radeč in Vla- sta STIBRIC iz Radeč. ŽALEC: Poročili so se: Feliks ŠTEBIH in Marija STARiC oba iz Žalca, Jožef SKORNŠEK iz Metleč in Verica STRAHOVNIK iz Crno- ve, Anton KRIVEC in Božena PLANINC oba iz Vranskega, Marjan LESKOVŠEK iz Ojstri- ške vasi in Majda JUG iz Kaple. ŠMARJE PRI JELŠAH: Poročilo se je 5 parov. SLOVENSKE KONJICE: Poročila sta se Jože SITAR iz Sojeka in Jožica MITNJAK iz Bezine. CELJE: Rudolf JEZERNIK, 78, iz Voj- nika, Eduard VRATANAR, 74, iz Celja, Rozalija ŽUMER, 56, iz Škofje vasi, Alojz KOŠTRUN, 67, iz Vinca, Julijana KRALJ, 87, iz Žalca, Stanko KLINAR, 58, iz Šentjanža nad Štorami, Marija GROBELŠEK, 65, iz Verač, Franc CELINŠEK, 67, iz Laške- ga, Feliks IVANŠEK, 70, iz Kom- pol, Martin PLAHUTA, 66, iz De- bra, Andrej KORBER, 79, iz Oro- ve vasi, Anica STRITAR, 53, iz Velikega Širja, Marija SAJDL, 47, iz Rečice, Marija ARLIC, 67, iz Celja. ŽALEC: Umrli so: Marjeta REGOR- ŠEK, 74, iz Vojnika, Terezija LESJAK, 81, iz Lažiš, Frančiška CEPON, 61, iz Ljubljane, Neža HROVAT, 66, iz Studencev, Ma- rija MLAKAR, 78, iz Svetlega do- la, Jožef BOBNER, 77, iz Levca, Martin LAH, 70, iz Levca, Uršula ROZMAN, 80, iz Žalca. LAŠKO - KRAJEVNI URAD RADEČE: Jože JERNEJCiC. 77, iz Ra- deč, Edvard DREMER, 50, iz Zi- danega mosta. ŠMARJE PRI JELŠAH: -Marija GERŠAK, 55, iz Gorjna- ne, Marija KUŽNER, 72, iz Ro- ginske gorice, Frančišek LOR- GER, 68, iz Cerovca pri Šmarju, Jože BELE, 76, iz Dobovca, Tere- zija Kunstek, 81, iz Stojnega sela, Martin ŽABERL, 55, iz Škofij, Janez TURK, 55, iz Pristave. SLOVENSKE KONJICE: Umrli so: Marija ZABUKOV- ŠEK, 87, iz Žič, Martin LAH, 81. iz Spodnjih Laž, Viktor PLEC- KO, 79, iz Selškega vrha, Marija JAVORNIK, 64, iz Vitanja, An- ton KROPEJ, 69, iz Bukovlja, Marija ŠLAMBERGER, 75, iz Loč, Anton PUČNIK, 80, iz No- vega Tepanja, Marija SLEMEN- ŠEK, 81, iz Slovenskih Konjic. IŽ ŽIVLJENJA IN DELA DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU želijo si tesnejše povezave Kot ena velika družina so. Pri Augostinu in An- toniji Pešak iz Dobrove 9 pri Celju, ki imata obrt strugarstva in izdelovanja drobnih kovinskih pred- metov, so v službi še štir- je delavci. Eden kvalifici- ran in štirje nekvalificira- ni, a vendar tej stroki priučeni delavci, »Težko bi našla boljše,« pravita lastnika delavnice, ki sta lahko upravičeno pono- Delavci in obrtniki! Skupaj z agencijo Kompas si lahko ogledate mednarodni sejem obrti v Miinc- hnu. Cena potovanja za delavce je 500, za obrtnika pa 4500. Pri- javite se lahko do 5. marca. sna, da delo poteka po za- črtanem programu. Nji- hov delovni dan poteka v znamenju izdelovanja su- hih plamenskih varovalk različnih tipov, ki se upo- rabljajo pri avtogenem varjenju. Delajo po naro- čilih za grosiste. Fazonski komadi nastajajo na avto- matskih stružnicah. Prijeten, majhen, maj- cen kolektiv je to. V ure- jenem delovnem okolju je tudi delo prijetno. So- delavci in prijatelji so, ki se znajo odkrito in spro- ščeno pogovarjati o vrli- nah svojega dela. Štirje delavci, so se v sindikat povezali 1. '7. 1980, torej tedaj, ko so bi- le dane prve možnosti za organiziranost v sindika- tih v privatnem sektorju. Zaenkrat so zadovoljni z obveščanjem s strani ob- činskega sindikalnega sveta, čeprav si želijo, da bi le prišel mednje kak- šen predstavnik sindika- ta, s katerim bi se lahko pogovorili o svojih željah in zahtevah. Njihovi osebni dohodki so sicer zelo dobri, a vendar bi ra- di čimprej dobili pravil- nik o osebnih dohodkih za leto 1981. Obiskali smo Krajevno sku i Mladi ljudje v mladi krajevi razlikuje od drugih STANE CEVZAR. predse- dnik skupščine krajevne skupnosti Dip. inž. MARJAN Ž\ predsednik sveta sku krajevne skupnosti Krajevna skupnost, ki ni- ma zgodovine, vsaj takšne ne, ki bi jo zabeležila sto ali več deset let stara kronika. Zato je brez tradicije. Vse je novo, mlado. Hiše in v glav- nem tudi ljudje. Pred desetimi leti še ni bi- lo takšne Lave kot je današ- nja. Zamočvirjeni travniki, le tu in tam kakšna hiša. Po- tem se je začelo. Naenkrat je na tem območju, na robu Ostrožnega, nastalo veliko gradbišče. Rasle so visoke hiše, stolpnice in bloki in ra- sle individualne, ena lepša od ruge. To območje je dobi- lo tudi prvi solidarnostni blok v Celju. In tako se je začela pisati zgodovina Lave. Začela se je pot, ki so jo utirale predvsem mlade družine. Zato Lava ni le mlada krajevna skupnost po nastanku in dosedanjem delu, marveč je mlada tudi po svojih prebivalcih. Svojo pot kot krajevna skupnost pa je začela v bi- stvu 5. februarja 1978. leta, na dan, ko so se prebivalci tega območja na referendu- mu odločili za ustanovitev lastne krajevne skupnosti in zato za odcepitev od KS Ostrožno, kamor so do tedaj pripadali. V resnici pa je no- va krajevna skupnost zažive- la 1. aprila 1978. leta. 5. februar- krajevni praznik Ta dan, peti februar, so si krajani te skupnosti izbrali tudi za svoj krajevni praznik. Tudi v tej odločitvi je odsev spoznanja, da so brez tradici- je, brez zgodovine. Tudi kakšnega posebnega dogod- ka in časa narodnoosvobo- dilnega boja to območje ni doživelo. Zato se je skupšči- na Krajevne skupnosti odlo- čila, da proglasi peti februar za krajevni praznik. Ta dan je vsekakor najpomembnejši dogodek v nekajletni zgodo- vine KS Lave. In letos so na Lavi prvič počastili svoj krajevni praz- nik. Bil je to praznik v pra- vem pomenu besede. Na slavnosti so podelili tudi prva priznanja Krajevne skupnosti. V tem je tudi prvi dokaz, da je krajevna samou- prava zaživela, da so zaživela društva in družbenopolitič- ne organizacije, da je Lava stopila na svojo pot, ki v bi- stvu ni prav nič drugačna od poti drugih krajevnih skup- nosti, pa vendar. Gre za ne- kaj značilnosti, ki so tu svoj- stvene, ki jih drugje ne poz- najo. Krajevna skupnost La- va v resnici ubira svojo pot, ki pa je v marsičem vezana na svojo sosedo, na KS Ostrožno. Podelili so krajevna priz- nanja. Plakete so dobili: - osnovna mladinska or- ganizacija, - krajevna organizacija Rdečega križa - Leopold Pere, kot vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti celjske občinske skupščine. Poleg tega je svet skupšči- ne Krajevne skupnosti pode- lil še devet priznanj. Prejeli so jih: Vinko Jovan, Boris Božič, Hilda Novak, Stanislav Ku- Ijat, Franc Mirnik, Anton Mirnik, Peter Naraks, Magda Klarer in Dragica Turk. Imena, ki so povezana z delom organov krajevne sa- mouprave, imena, ki govori- jo o veliki aktivnosti, požr- tvovalnosti in zavzetosti. Vse to v mladi krajevni skupno- sti. iz njene legitimacije V Krajevni skupnosti Lava živi okoli 3400 ljudi. Ne samo po hišah, novih in lepih, z mnogimi več kot skrbno ure- jenimi vrtovi, pravimi cvet- ličnimi in drevesnimi nasa- di, tudi po ljudeh, ki živijo na teh 76 hektarjih, se vidi, da gre za mladost. Od skupnega števila krajanov jih je okoli 3000 starih do 35 let. Starej- ših, nad 65 let, jih je le 110. To je Krajevna skupnost, ki nima industrije ali drugih večjih proizvodnih in dru- gačnih obratov. Šola, vrtec, samopostrežna trgovina, krojač, avtoprevoznik, ko- zmetika ... to je v glavnem vse. Tu je devet blokov in ne- kaj več kot 300 individualnih hišic. Ograj med njimi ni, vsaj visokih ne, če pa so že, so v glavnem grmovnice, cvetice, drevje... Imajo tudi vremensko postajo. Krajevna skupnosfLava je komunalno urejena. Zato se na sejah organov krajevne samoupravne ne srečujejo z vprašanji makadamskih cest, vodovodov, javne raz- svetljave in podobno. Njiho- vo delo je osredotočeno na druga vprašanja. razvita krajevf samouprava Čeprav ni vse najboi bi lahko dosegli še dos se lahko postavijo, di teh nekaj letih, predvsi zaslugi določenega 1 aktivistov, vnetih del; močno razvili krajevi moupravo. Delo hišn^ tov tu ni fraza. Njihovai nost je očitna na vsakfl raku, zlasti pa tedaj, lotevajo akcij ža ureji okolja. Hišni sveti J Med najboljšimi so 'A Pucovi 2,4 in 5. Tudi' ne zaostajajo. j Posebnost Krajevne« nosti na področju hi;? mouprave je obstoj in* no delo sveta hišnih ^ pri svetu skupščine 3 ne skupnosti. Tos jej ki je nosilec vseh dejsj in aktivnosti pri orga» nju stanovalcev ter ur* okolja. To je pot, ki b^^ bila za zgled drugim S Ob kitari tudi recitacija: Bojan Sajnkar in Mojc*^ Nastopila sta na proslavi krajevnega praznika o Stolpnice, bloki in veliko lepih in skrbno urejenih individualnih hišic. To je zunanja podoba Krajevne skupnosti Lava Dva posnetka in lep spomin na prvo praznovanje krajevnega praznika, petega februarja. Zdaj so krajani Lave sedli v šolske klopi in sledili lepemu programu, tudi podelitvi priznanj... Pevski oktet Studenček. Od leve proti desni: Ivan Knez (vodja okteta), Ivan Kidrič, Milan Knez, Anton Kovač, Jože Repar, Jože Čerčnik, Mirko Kodela, Jože Plahuta V Celju '' ' ' ' ^ losti - Tudi zato svojstvena pot, Id se v marsičem i inž. MARJAN ŽVRAJ, Isednik skupnosti dveh levnih skupnosti Dipl. inž. IVANBRATANIČ, predsednik krajevne konfe- rence SZDL (skupnostim. Svet hišnih »v uspešno vodi Franc nik. adar se lotevajo skupnih ij za urejevanje okolja, je Itovoljcev veliko. In ne lO to - tudi kadar morajo Iti sredstva za nakup sa- in drugega podobnega eriala, ne poznajo bese- ! - ne. V teh akcijah veli- pomaga tudi krajevna pnost. Tudi z denarjem.. Dnilna sila v krepitvi kra- »e samouprave sta prav )vo skupščina in svet pščine Krajevne skupno- Zlasti svet. Toda, tu je še ) krajevnih družbenopo- nih organizacij, predv- ' Socialistične zveze, ki ^jja svojo dejavnost v ok- 1 štirih območij. Zveze lunistov, borcev In dru- Največkrat je tako, da je 1 njimi težko postaviti 0 in reči: to je napravila 1 ta organizacija. Tudi Iju- so tisti, ki delajo v eni in Prepletenost v aktivi- 31 je velika. ahko se pohvalijo z de- .delegacije za zbor kra- skupnosti občinske PSčme. Tudi druge dele- te dobro delajo. Prav ta- nJ^^l organi pri svetu in Psčmi krajevne skupno- '^ot potrošniški svet itd., [ahno v društvih organizacijah Krajevni skupnosti še dobro dela mladin- l-^^^^.^^^izacija. IVHadih je Njihovo delo se odra- •a mnogih področjih. V tudi jamstvo, da bodo ' kmalu vključili v i^nejše organe krajev- ^»Jpnosti dovolj mladih. «^^ivnost mladih se kaže v '^cijah, tudi v izletih, u in rekreaciji, kulturi, "avanju političnega si- stema in ne nazadnje v sode- lovanju z drugimi mladinski- mi organizacijami. Tudi z mladimi v Lescah, na Ptuju, v Vrbju pri Žalcu, Mostu na Soči in s sosedi na Ostrož- nem. Mladinska organizacija je zaživela, še posebej od tedaj, ko je mentorstvo nad delom mladih prevzel sekretar kra- jevne organizacije Zveze ko- munistov Radivoj Faletič. Z dobrim delom se ponaša krajevna organizacija Rdeče- ga križa, ki jo vodi Janko Go- vejšek. Organi Krajevne skupno- sti in družbeno politične or- ganizacije so posebno pozor- nost posvetile področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Dobro delajo borci, tudi organizacija Zveze komuni- stov na terenu aktivno de,la, četudi vključuje v svoje vrste predvsem upokojence. Od kulturnega društva »Marija Goršič«, ki deluje za obe krajevni skupnosti. La- vo in Ostrožno, je zaenkrat ostal le pevski oktet Studen- ček, ki ga vodi Ivan Knez in ki se prav zdaj pripravlja na svoj prvi samostojni kon- cert. Sicer pa ta skupina pev- cev deluje že šest let in ves ta čas vneto ter zagnano. Zato imajo za seboj tudi več uspe- lih nastopov in ni prireditve doma, da bi ne zapeli. skupnost krajevnih skupnosti Tudi to je posebnost KS Lave. In ne samo Lave, tudi sosednje KS Ostrožno. Čeprav imata KS Lava in Ostrožno dokaj različne po- goje za delo in življenje, ima- ta vendarle nekatere skupne interese. To ne velja samo za osnovno šolo Veljka Vlaho- viča, ne samo za otroški vrtec, enoto »Zarje«, marveč tudi za gasilsko društvo, kul- turno življenje in še za marsi- kaj drugega. Zato sta skup- ščini obeh krajevnih skup- nosti izglasovali sklep o ustanovitvi Skupnosti obeh krajevnih skupnosti. Za to pot so se odločili zategadelj, da bi skupaj lažje reševali skupne probleme in jih us- klajevali. Višek takšnega skupnega dela pa je prav go- tovo na referendumu izgla- sovan krajevni samoprispe- vek za obe krajevni skupno- sti. S sredstvi tega samopri- spevka rešujejo skupne na- loge. Teh pa je veliko. Skupnost obeh krajevnih skupnosti vodi dipl. inž. Marjan Zuraj. Kot rečeno, imata obe kra- jevni skupnosti več stičnih točk. Gre tudi, ali predvsem za to, da ne Lavi ne bi gradili tistega, kar že imajo na Ostrožnem in obratno. Zato so se odločili, da bo kulturni center, tudi prostori za to de- javnost na Ostrožnem. Prav tako gasilski dom. Na Lavi so zdaj vse moči usmerjene v gradnjo novega družbenega in poslovnega centra. Gre za večnamenski objekt, v kate- rem bodo nekateri nujno po- trebni poslovni prostori, tudi pošta, zatem manjša trgovi- na, nekateri obrtni servisi, slaščičarna... zraven tega pa prostori za delo krajevne skupnosti in njenih organov, krajevnih družbenopolitič- nih organizacij itd. Kot skupno nalogo, tudi s sredstvi krajevnega samo- prispevka, rešujejo in ureju- jejo površine za rekreacijo. To velja tako za Lavo kot Ostrožno in še za nekatera druga naselja. V ta okvir na- log sodi ureditev in usposo- bitev vodnih virov, studen- cev. Tudi ponovna oživitev de- la kulturnega društva, je na- loga, ki jo hočejo izpeljati. Delo je dobro zastavljeno in tudi v tej dejavnosti potrjuje- jo svojo odprtost. V društvo in njegove sekcije vabijo tu- di druge občine, iz drugih krajevnih skupnosti. Skratka, skupnost dveh krajevnih skupnosti je pri- mer dobrega skupnega reše- vanja aktualnih nalog, pri- mer, ki živi samo tu. In to dobro. šola pomembno središče Sodelovanje med šolo in krajevno skupnostjo je do- bro, življenjsko, konkretno. Sola je odprla svoja vrata tu- di za dejavnosti, ki ne sodijo v njen krog. Ne samo za zbo- re krajanov, za krajevne pro- slave, na voljo je tudi telova- dnica za redno rekreacijo krajanov tega območja. Kra- jevna skupnost je tudi z de- narjem pomagala pri uredi- tvi šolskega igrišča. Toda, to ni le šolsko igrišče, to je igri- šče za vse! Sodelovanje sega tudi na socialno področje, prav tako v narodno zaščito. Sola je pod budnim očesom doma- činov, pripadnikov narodne zaščite, zlasti tedaj, ko delo v njej, zaradi počitnic, zamre. Obiski in razgovori pred- stavnikov krajevne skupno- sti in šole niso le vljudnostni, vselej imajo svojo vsebino, ki zadeva eno in drugo stran. Sola živi s krajevno skup- nostjo in krajevna skupnost s šolo. To je kakovost, ki bo- gati. Zato tudi ni naključje, če prihaja tudi šolska proble- matika redno na dnevne re- de sej sveta ali skupščine krajevne Skupnosti. Osnovna šola »Veljko Vla- hovič« ima nekaj več kot 700 otrok. Pretežna večina jih je prav iz krajevne skupnosti Lava. Tudi v tem je dokaz, da gre za mladb krajevno skupnost v vsakem pogledu. živ-žav v vrtcu Tudi vrtec je delček v raz- gibanem življenju Krajevne skupnosti Lava. Obiskuje ga 269 otrok, tudi iz KS Ostrož- no, ki so razporejeni v dva- najstih oddelkih. Tu pa pož- najo tudi primer domskega varstva. Gre za primer, ko mati v družini sprejema vsak dan v varstvo po šest otrok. Njeno delo je povezano z vrtcem, oziroma je kar se- stavni del organiziranega otroškega varstva. skrb za sončni park Krajevna skupnost Lava je tudi tista, ki je že nekajkrat prejela prehodni pokal kot najlepše komunalno in horti- kulturno urejena skupnost v celjski občini. Sprehodi po dobro označenih ulicah, ki jih poudarjajo smerokazi, zlasti v poznospomladan- skem in poletnem času, so pravo doživetje. Urejeni vr- tovi, okolja hiš, nudijo pravo pašo za oči. Zato ni naključ- je, če se. oči krajanov tega območja obračajo tudi na zemljišče, kjer naj bi bil Sončni park. Pripravljeni so pomagati, tako kot so delali za napeljavo telefonskih priključkov in dovoljevali razkopavanja vrtov, ne da bi za to terjali kakršno koli od- škodnino. Pri Skupnosti obeh krajevnih skupnosti menijo, da bi ljudje radi pri- jeli ne samo za Ipato in kramp, marveč pomagali tu- di s sadikami, saj gre za sončni park, torej za nizko rast. Načrti pa segajo še dlje. Polni so jih. Z njihovo ure- sničitvijo bi radi še bolj po- pestrili življenje, mu dali svojstven pečat. Napisal in fotografiral MILAN BOZiC Cicibani iz otroškega vrtca na sprehodu... Predsednik skupščine KS Lava, Stane Cevzar (na levi) izroča priznanje predsedniku krajevne mladinske organi- zacije Mateju Romihu za dobro delo mladih v krajevni skupnosti Dipl. iur. JANEZ GORŠiC, sekretar izvršilnega odbora krajevne konference SZDL FRIC DOSEDLA, ravnatelj osnovne šole > Veljko Vlaho- vič« MARA MOHORKO, vodja enote VVZ »Zarja^< na Lavi MILAN KOLAR. tajnik kra- jevne skupnosti 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 pomladanska setev kar naprej ovire! Cene gnojil in rezervni deli — glavobol! Setev, ki je pred nami, bo ena od največjih ofenziv na njivah v naslednjih letih, če bomo seveda upoštevali vse pokrajinske in republiške načrte. Po prvih računih bo treba zasejati več kot 4,5 milijonov ha njiv, kar je si- cer zelo ambiciozno, toda izvedljivo. Površin za seja- nje je dovolj, če seveda upo- števamo tudi tistih 300 ti- soč hektarjev, kolikor jih je ostalo minulo jesen nezase- janih. Ob tem seveda ne smemo izgubiti iz vida naj- man 600 hektarjev zemlje, ki vsako leto ostane neob- delana. Vsekakor pa nastaja vtis, da so želje in potrebe družbe na eni strani in kmetov na drugi, v precejšnjem razko- raku. Zato ostaja načrtovana struktura setve v negotovo- sti. Po načrtih republik in pokrajin bi morali s koruzo zasejati 2,3 milijone hektar- jev, 180 tisoč hektarjev s sladkorno peso, 277 tisoč hektarjev s sončnico in okoli 60 tisoč hektarjev s sojo in 1,5 milijona hektarja z zele- njavo in krmilnimi rastli- nami. Dobri poznavalci razmer v zasebnem sektorju predvi- devajo, da bo tudi letos ime- la koruza glavno vlogo in to na ok. 2,5 milijona hektarjev. Dosedanji rezultati dogovar- janja, posebno na področju proizvodnje industrijskih kultur, ne puščajo mnogo prostora za optimizem. Zato je nujno, kot je bilo rečeno na seji Zveznega komiteja za kmetijstvo, treba izoblikova- ti nove proizvodno-prodajne cene, ki bi bile bolj stimula- tivne za proizvajalce. Ambiciozni načrt pomla- dne setve lahko spremeni pomanjkanje posameznih reprodukcijskih materialov. Tudi letos se pojavlja stara zgodba o pomanjkanju azot- nih gnojil, in sicer 140 tisoč ton kana in 50 tisoč ton uree. Pristojni organi so sicer pra- vočasno odobrili uvoz manj- kajočih količin, toda kot obi- čajno, so bile tudi tokrat ka- men spotike - devize, ki jih republike in pokrajine z veli- kimi težavami priskrbijo. Kot pravijo v Agrokemiji, je za sedaj kupljena polovica potrebnih količin iz uvoza. Toda že dalj časa so na vidi- ku opozorila, da nekatere to- varne, ki so pod pritiskom ustavile izvoz rastlinskih hranil, krijejo svojo devizno izgubo na ta način, da svoje proizvode tudi na domačem trgu prodajajo porabnikom za devize. Zaradi tega je po- sebno prizadet zasebni sek- tor, ki že itak premalo upo- rablja mineralna gnojila za dohranjevanje posevkov. Ta- *ko lahko predvidevamo, da se bodo proizvodi zaradi po- dražitve surovin na svetov- nem tržišču podražili za 20 do 30 odstotkov. Več 100 tisoč vozil in kme- tijskih strojev pa lahko pri delu ovira pomanjkanje re- zervnih delov za traktorje in druge kmetijske stroje iz uvoza. Zaradi tega ni bil opravljen zimski remont v mnogih delovnih organizaci- jah, čeprav se nam pomla- danska setev hitro približu- je. Na seji Zveznega komite- ja je zato bila dana pobuda, da se v kmetijskih organiza- cijah in v zadrugah ustanovi- jo posebni servisi za mehani- zacijo, ki bi bili v pomoč pri setvi na neobdelanih ali sla- bo obdelanih poljih, poseb- no še na takšnih, ki so v lasti kmetij z ostarelimi gospo- darji. Bilo je tudi poudarje- no, da bi morali raziskati in regulirati cene uslug pri se- tvi, ker mnogi lastniki trak- torjev in sejalnikov izsiljuje- jo kmetovalce pri najemni- nah. Kmetom, ki bodo s koruzo zasejali 300 tisoč hektarjev njiv več kot lani, bo na raz- polago zadostna količina ka- kovostnega in raznovrstnega semena. Toda po višjih ce- nah. V prodaji na veliko bo po besedah direktorja Inšti- tuta za koruzo v Zemunu dr. Vladimira Trifunoviča cena za seme hibridne krouze 40 do 65 dinarjev, medtem, ko cena v prodaji na drobno ne bi smela pri najdražjih hibri- dih preseči 70 ^dinarjev pri kilogramu. Toda že to je 20 pa še več dinarjev dražje kot lani, a odločitev o podražitvi je bila dana enostransko s strani proizvajalcev semen. Ob tem pa je lanska jesen glede na stanje s koruzo dala dobro lekcijo kmetovalcem, ki so v glavnem sejali pozne sorte hibridov, ker je zaradi podaljšane vegetacije bilo obiranje koruze v zamudi za cel mesec dni. Tudi zaradi tega in zaradi drugih slabo- sti, je še danes neobrana ko- ruza na poljih. Zato bi morali pri setvi, ki je pred nami, več pozornosti posvetiti dobre- mu izboru semen glede na klimatske pogoje in zemljo, ki naj bo posejana. VESNA ARSENIČ ŠENTJUR: USTANOVILI BODO DRUŠTVO SADJARJEV IN VINOGRADNIKOV Zamisel o ustanovitvi društva je vzniknila v čebelarskih vrstah, ki si žele čvrstejšega sodelovanja s sadjarji. Organizira- nje drobnih kmetijskih proizvajalcev iz ljubiteljskih nagibov v društvo pa narekuje še vrsta drugih okolnosti. Naši ljudje so si v obdobju zadnjih dveh desetletij zgradili veliko število stanovanjskih hiš, okoli njih pa so večji in manjši vrtovi. Poleg pridelovanja vrtnin, gojitve cvetja in lepotičnega grmovja so se lastniki vrtov lotili vzgoje sadnega drevja, jago- dičevja, vinske trte itd Pri tej dejavnosti so naleteli na večje in manjše težave v strokovnem smislu, ki so jih premagovali na zelo različne načine. Nekdo, ki je posedoval osnovno znanje na tem področju, si je pomagal sam, drugi je poklical na pomoč soseda, sorodnika, znanca, pač človeka, ki se je na to delo spoznal. Slo je za pripravo zemlje za posamezne sadike, za njih izbor, sajenje, gnojenje, obrezovanje, zaščito pred škodljivci in še vrsto drugih prijemov. Iz učnih načrtov naših osnovnih šol so na žalost črtali kmetijstvo, ki je zajemalo tudi vrtnarstvo, tako večina povojnih generacij nima niti najosnovnejšega pojma o vrtnarstvu in sadjarstvu. Kmetijske organizacije, ki se bavijo s tovrstno proizvodnjo zanimajo samo tržni proizvajalci, tako so bili ti drobni proizvajalci prepuščeni sami sebi. Mnogo naših delovnih ljudi si je kupilo manjša kmetijska zemljišča, ki so jih prejšnji lastniki zaradi težke dostopnosti in nedonosnosti prodali. Novi lastniki so ta zemljišča največkrat v potu svojega obraza temeljito kultivirali, posadili z vinsko trto, jagodičevjem, sadnim drevjem itd. Tem »novopečenim« vinogradnikom in sadjarjem je bila sicer na voljo razmeroma bogata strokovna literatura, ki pa jih je obogatila le teoretično - manjkala je praksa. Ena izmed nalog bodočega društva bo vsekakor nudenje praktične pomoči s prikazi raznih del v sadovnjakih in vinogradih, saj predvidevajo sekcije za sadjar- stvo, vinogradništvo in jagodičevje. Iniciativni odbor vabi vse, ki se zanimajo za ta področja, da se udeleže ustanovnega občnega zbora, ki bo v petek 27. fe- bruarja ob 19. uri v dvorani gasilnega društva Šentjur. E.RECNIK hribernikovi z boharine ne na kmetijo? Ženska ni socialno varna Prav ob novi cesti, ki vodi iz Zreč na Roglo, je Hriber- nikova domačija. Ob cesti, ki je na to strmo pohorsko pobočje prinesla novo živ- ljenje. Tudi za Marijo in Franca Ravničana. Pa ven- dar - vsega ni rešila. Gozd daje Hribernikovim največ dohodka, zemlja (6 hektarjev je obdelovalne) to- liko, da preredijo devet glav živine. Za meso in za mleko. Mleko sedaj, kar vodi mimo njih cesta, tudi oddajajo. Drugače pa... Živijo, kot se v hribih živi. Strmina, na ka- teri zemlja zahteva veliko de- la. Z vsakim strojem pač ni mogoče po njej. Veliko do- bre volje je treba in trdih dla- ni. Hribornikova to imata, le pravega cilja ne vidita več. Sest otrok je rodila gospo- dinja, šest sinov. Pa ne ve, če bo kdo pripravljen prevzeti kmetijo. »Nobena snaha se ne more odločiti za življenje na kmetiji,« je potožila. Zato, ker ni zagotovljena socialna varnost. Ker je pokojnina sa- mo ena, ker ob porodu ne more odložiti dela, ker je tre- ba majhne otroke tudi v hišo zakleniti in oditi na polje. Ta- ko se je Justini godilo. Sino- vi pa tudi. Pravijo, da ni pra- ve bodočnosti tu gori na Bo- harini. Njihovega očeta gru- di tudi strah za stara leta. Ves čas, kar je mogoče, pla- čuje za socialno zavarovanje. »Delam vse dni, pa nikoli ne bom dobil toliko, kot najbolj len delavec. Mislim, da ni prav, če ti vse, kar si že vlo- žil, propade, če zapustiš kmetijo nekomu, ki je v služ- bi, Moji otroci so v službi. Zakaj sem potem toliko pla- čeval?« Tako razmišlja go- spodar Franc, Sama z ženo ne zmoreta več velikih del. Kmetijo bosta samo še vzdr- ževala, Čeprav bi lahko ra- zvili kmečki turizem. Kaj ho- čemo, še za delo v hiši in na polju sta dva premalo! Tudi lepa cesta pri tem ne pomaga kaj dosti. Morda bo pa le kateri izmed sinov sprevidel, da bi šlo življenje na Boharini. Po- tem oče ne bi več dejal: »Kdaj bomo pa kmetijo pre- pustili, še ne vemo. Ne ve- mo, če jo bo možno komu!« MILENA B, POKLIC "DOPOLDNE Z ¥AMI« je vaša oddaja Kmečki turizem bi lahko razvili na Hribernikovi kmetiji. PODKOVANI Z ZNANJEM Mladi zadružniki iz šmarske občine so svoje sposobnosti pokazali na tekmovanju, ki je poteka- lo pod geslom Mladi in kmetijstvo in ki so se ga udeležili aktivi mladih za- družnikov iz vseh šestih zadružnih enot v šmarski občini. Mladi so se pome- rili v znanju poljedeljstva, živinoreje, travništva, sa- djarstva, vinogradništva, kmetijskega strojništva, varstva pri delu, kmetij- ske zakonodaje in druž- benopolitične prakse. Najboljši aktiv mladih za- družnikov - aktiv iz Šmarja pri Jelšah - se bo udeležil še regijskega tek- movanja najboljših akti- vov, Le-to bo potekalo v soboto, 7. marca v Kultur- nem domu v Šmarju pri Jelšah. S. JAVORIČ zasebni sektor kmetijstva Osnovna usmeritev bo živinoreja Osnovna razvojna naloga v kmetijstvu zasebnega sek- torja v šentjurski občini v naslednjih petih letih bo po- globljeno razvijanje družbe- no-ekonomskih odnosov na vasi. V tem obdobju naj bi se kmetje v večji meri vključe- vali v procese načrtovanja, upravljanja in seveda tudi odločanja. Kmetijski proi- zvajalci naj bi se vključevali v neposredne proizvodno- dohodkovne odnose, kjer bodo, kot delavci v organiza- cijah združenega dela, sou- stvarjali in odločali o rezulta- tih proizvodnje. K tako začr- tanim nalogam lahko največ- ji delež doprinese le usklaje- na in učinkovita kmetijsko pospeševalna služba, ki de- luje v okviru kmetijske orga- nizacije. Se bolj bo moral za- živeti neposredni stik s proi- zvajalci, ki jim bo treba omo- gočiti prenos nove tehnolo- gije in raziskovalnih dosež- kov v njihovo vsakdanjo prakso. Ta dejavnost mora široko zaživeti in mora biti usmerjena do slehernega kmeta v občini. Posebno pozornost bodo namenili tudi reševanju so- cialnih vprašanj kmetov, ozi- roma kmečkega prebival- stva in zagotavljanju social- ne varnosti ostarelih kmeto- valcev. Ti, slednji, naj bi od- dali zemljo na podlagi pre- živnine in v skladu z zako- nom o preživninskem var- stvu kmetov. V šentjurski občini se za- vedajo, da lahko dobro go- spodari in kmetuje le razgle-1 dan kmet, zato bodo v pri- j hodnje nemenili več pozor- nosti tudi stalnemu strokov- i nemu usposabljanju kme- tov, Le na tak način bodo kmetje sposobni povečati obseg proizvodnje in ustva- riti večjo blagovno proizvod- njo. Osnovna proizvodna usmeritev v zasebnem sek- torju bo živinoreja. Pridelo- vanje črnega ribeza in jabolk bosta dopolnilni dejavnosti. V bitki za čimvečjo proi- zvodnjo hrane se bodo v ob- čini zavzemali za nadaljne ustanavljanje strojnih in proizvodnjih skupnosti. V temeljni organizaciji koope- rantov, ki je organizirana v petih proizvodnih okoliših (Šentjurju, Dramljah, Ponik- vi, Slivnici in na Planini), je bilo ob koncu leta 1980 vključenih 565 članov. Do konca srednjeročnega ob- dobja pa naj bi to število po- raslo na 750 članov. Kmetije bodo v naslednjih letih spre- minjale svojo podobo v prid večji proizvodnji. Zraslo naj bi 50 novih govejih hlevov, 60 jih bodo adaptirali. Pre- dvidena je izgradnja 200 no- vih silosov in 10 farm za broj- lerje, 10-15 mini farm za pi- tane prašiče, 10 kmetij pa bi razvili in preusmerili v kmečki turizem. Razvoju kmetijstva v za- sebnem sektorju bo morala krepko stati ob strani sa- moupravna interesna skup- nost za pospeševanje kmetij- stva in skupaj s samouprav- no interesno skupnostjo za preskrbo ter pospeševalno službo bodo načrti in predvi- devanja za naslednjih pet let lahko uresničljiva. Vsekakor pa bi bilo dobro, da vi v obči; ni ustanovili organ, ki bi sproti in natančno spremljal izvajanje zastavljenih nalog na področju zasebnega kme- tijstva. MATEJA PODJED klepet s pušnikovimi v hramšah težave so z gnojili Tudi v hribih je možno moderno kmetijstvo Ozka makadamska cesta vodi do hišne številke 25 v Hramšah. Tu živi Pušnikova petčlanska družina. Gospo- dar Jože je bil eden izmed tistih krajanov, ki se je že pred nekaj leti odločil, da bo svojo kmetijo uredil nekoli- ko drugače, 18 ha zemlje, od tega 8 ha obdelovalne, je raz- treseno na hribovitem po- dročju, delo težavno, zato so se Pušnikovi odločili za živi- norejo. V modernem hlevu stoji danes okrog 20 glav živine, ob njem silos in vrsta stro- jev. Vsak dan oddajajo 25 li- trov mleka v zbiralnico, ki ni ravno v bližini in za nameček je cesta v teh dneh tako sla- ba, da mleka ni mogoče od- peljati s traktorjem. Ne gre drugače, z mlekom je treba oditi peš. Zato je želja kraja- nov, da se cesta uredi, še toli- ko večja. Po načrtih naj bi se vozili po novi cesti že letos, pa je zmanjkalo denarja. Vsako leto posekajo še 20-30 m^ lesa. »Vse bi še šlo, če bi le hlev bil zgrajen do kraja,« pravi gospodar. Pred petimi leti jim je kmetijska zadruga posodila 30 milijo- nov in po dogovoru naj bi sredstva začeli vračati po dveh letih. »Toda že prva krava je ostala v zadrugi, za- to hlev še danes ni dogra- jen,« pravijo Pušnikovi. Me- nijo, da se zadruga vse pre- malo poveže s kmetom, zla- sti sedaj, ko se pojavljajo vse večji problemi pri dobavi umetnih gnojil, krmil in dru- gih sredstev. Jože in Marija sta še pre- mlada in otroci premajhni, da bi premišljala o tem, kdo bo ostal doma. Starejši sin letos končuje osnovno šolo in se bo verjetno odločil za poklicno šolo. Za njim pa so še mlajši in eden izme njih bo prav gotovo nadaljeval njuno delo. I. J. ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 ^EBOLD opla voda v bazenu pbuda turističnih delavcev in Tekstilne tovarne fnt vse kaže bo prebold- turistični kompleks z lenom in vikend nase- « letos le dobil novo po- J:, pred desetimi leti in ie bil to eden najlepših iiktov pri nas, žal, pa so ti ki so ga upravljali bo- dalo vlagali v njegovo navijanje. In tako je prizadevanjem kolek- Z hotela Prebold, ki je v objekt vložil določena ^stva in ki ga upravlja Ij postalo obratovanje Impleksa vprašljivo, '[•o dejstvo je spodbudilo istične delavce v Prebol- na čelu s turističnim ištvom, da so pričeli veli- akcijo za obnovo celotne- kompleksa. Tem prizade- pjem je dodala svojo po- lic tudi Tekstilna tovarna ebold za napeljavo tople de v bazen. ,Po načrtu, ki smo ga pri- ■vili, bi obnova celotnega ^pleksa veljala okoli pet lijonov dinarjev. Po razgo- rih, bi pri sofinanciranju Jelovale organizacije tuženega dela v krajevni Upnosti, Telesnokulturna upnost občine Žalec, Go- Ustvo Hmezada, Turistič- , društvo. Krajevna skup- jst in drugi. Vso podporo je tudi Občinska skupšči- , Žalec. Seveda pa bo po- |ben tudi delež krajanov, isti s prostovoljnim delom. I zadnjem sestanku, ki >0 ga imeli vsi zajfiteresira- bo nosilec naloge Hmeza- va temeljna organizacija gostinstvo. Ne glede na to, bomo turistični delavci še prej zavzemali, da s skup- bi močmi uresničimo tejeti načrt. Pri tem ne gre pozabiti, da šta kolektiv ho- tela Prebold in Turistično društvo nerazdružljiva de- javnika, ki lahko le z dobrim sodelovanjem pripeljeta tu- ristično ponudbo na ustrez- no raven,« je med drugim dejal predsednik Turistične- ga društva Prebold Edvard Peternel. V razgovoru je inž. Jože Razboršek, vodja Energeti- ke v TT Prebold in strokovni svetovalec za napeljavo to- ple vode v bazen dejal, da gre pri tem za izkoriščanje odpadne toplote, ki nastaja pri hlajenju kondenzatorja parne turbine. Voda ima temperaturo okoli 30 stopinj Celzija, po izgubi med preto- kom pa temperature vode v bazenu ne bo nikoli padla pod 22 stopinj, oziroma bo v povprečju 25 stopinj. Z na- peljavo tople vode se bo ko- palna sezona v bazenu po- daljšala za najmanj dva me- seca. Sicer pa gre pri tem še za obnovo bazena s keramič- nimi ploščicami, prav tako tlaka okoli bazena, sanitarij in garderob. Ce bi hoteli na- logo rešiti do sredine junija, bi morali z deli začeti prvega marca. Tudi Miloš Frankovič, di- rektor Hmezadove temeljne organizacije za gostinstvo je poudaril, da pri tej nalogi ni pomemben nosilec, marveč namen, da s skupnimi napo- ri dosežejo zaželeni cilj. Gre tudi za akcijo, ki jo podpirajo delovni ljudje in občani. Tako torej o pomembni akciji najodgovornejši turi- stični delavci v Preboldu. Upajmo, da bo načrt uresni- čen, saj bi bilo več kot nepri- jetno če bi morali zaradi neuresničenih načrtov more- biti ta edini bazen v žalski občini celo zapreti. DARKO NARAGLAV ŠOŠTANJ: ZBOROVANJE TURISTIČNEGA DRUŠTVA Pred dnevi so se zbrali števil- ni prebivalci Šoštanja in okoli- ce v dvorani Kajuhovega doma v Šoštanju na letno konferenco Turistično olepševalnega druš- tva Šoštanj. Konference so se udeležili tudi predsednik Celj- ske turistične zveze Marjan Ašič, predsednik Turističnega društva Mozirje Ivan Zupan ter predstavniki družbenopolitič- nih organizacij, društev in obeh šoštanjskih osnovnih šol. Predsednik društva Štefan Szabo je poročal o lanskoletnem delovanju in opozoril na nekate- re neurejene zadeve še zlasti gle- de javnih sanitarij na avtobusni postaji, ki jo je pred leti zgradilo turistično društvo. Ker društvo nima dovolj finančnih sredstev za vzdrževanje tega prepotrebne- ga objekta na avtobusni postaji, bo treba najti ustrezno rešitev skupno s krajevno skupnostjo. Tudi zelenice in otroška igrišča niso najbolje vzdrževana, zato bo treba le-tem kakor tudi okolici šoštanjskega jezera posvetiti še več pozornosti. O problematiki in delovanju turističnih društev sta spregovorila še Marjan Ašič in Ivan Zupan, ki sta amaterskim turističnim delavcem Šoštanja zaželela še naprej čimveč uspe- hov in dala hkrati nekatere na- potke za bodoče delo in sodelo- vanje s sosednjimi društvi. Pred- stavnik krajevne skupnosti je go- voril o problematiki urbanistič- nega in gradbenega načrta Šošta- nja, saj je znano, da le-ta nima novih zazidalnih površin. Tajnik zveze borcev pa je navzoče sez- nanil o vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij NOB ter o postavitvi spomenika verskemu referentu 14. divizije domačinu Jožetu Lampretu. Podan je bil predlog za ureditev športnih igrišč in čolnarne pri šoštanj- skem jezeru, kar bi nedvomno pripomoglo k večjemu obisku domačinov in turistov. Razprav- ljali so tudi o predlogu velenjske- ga društva, da bi ustanovili ob- činsko turistično zvezo v Vele- nju, za kar pa še niso povsem jasni pogoji, ker sta v občini le dve društvi. Morda bi kazalo ustanoviti turistično društvo tu- di v Šmartnem ob Paki, ki se zelo hitro širi in razvija. Za zaključek konference je predstavnik jamarskega kluba iz Velenja Janez Ravljen v krajšem predavanju pokazal številne barvne diapozitive o raziskova- njih članov jamarskega kluba bližnje kraške jame Hude luknje, ki pa za obiskovalce zaenkrat še ni dostopna. V. KOJC Edvard Peternel, predse- dnik Turističnega društva Prebold DO TORKA ŽE 732 PRIJAV ZA IZLET Ko je bil v Novem tedniku objavljen zadnji, četrti, kupon za letošnji, deveti izlet »100 kmečkih žensk na morje«, se je že naslednji dan v uredništvu povečalo ištevilo prispele pošte. Med njo so seveda prednjačila ipisma z oznako »100 kmečkih žensk na morje«. Tako •smo do torka (24. februarja) opoldne dobili že 732 prijav, kar pomeni, da se bomo po tem številu pribli- žali lanskim prijavam, ko jih je bilo nekaj več kot 1200! V rumenih, modrih, belih, oranžnih in tudi drugač- nih pisemskih ovojnicah so lepo zloženi po štirje izre- zani kuponi z vpisanimi naslovi pošiljatelja. V mnogih pismih so tudi različni pripisi, katere seveda prebe- remo. Samo nekaj odlomkov: Polčka Krumperger, Jakob 16, Šentjur: Že peto leto sem skrbno zbirala kupone za 100 žensk. Upam, da bom letos med izžrebankami. Do sedaj sem bila na morju le »v sanjah'!« Frančiška Guček, Loke 8, Planina: »Stara sem 65 let. Rodila sem enajst otrok, živi jih še deset. Doma sem z velike kmetije (18 ha), zato nisem imela časa, denarja in priložnosti, da bi šla na morje, kar sem vedno želela. Prosim, da me sprejmete medse na izlet, da bom vsaj na stara leta. če že v mladosti nisem imela priložnosti, enkrat videla morje.« Polda Slemenšek, Brdce, Frankolovo: »...bi bila zelo srečna in vesela, če bi tudi mene zadel žreb, da bi trikrat videla tako opevano Jadransko morje. Vem, da me bo težko našel žreb, ker živim v ozki dolinici pod konjiško goro, pa vendar upam...« Panika Kačun, Bukovca, Laško: Ker nisem imela 'ani sreče poskušam še letos, ker si zelo želim na ■^orje. Čeprav sem stara 70 let ga še nisem imela priložnosti videti.« Marica Trebovc, Trnovec, Drami je: Sem kmečko ^^kle stara 21 let. Moj poklic je in bo ostal kmetica, ^stala sem na kmetiji pri svojih ostarelih starših. ■"^^na in vesela bi bila če bi me našel žreb in bi mogla Potovati z veselo druščino na izlet in pozabiti na vsak- danje težave ifi skrbi.« Verica Pušnik, Lemberg, Strmec pri Vojniku: »Sem gospodinja in kmetica. Sem mati treh otrok Se rejnica treh tujih otrok. Želim si videti morje!« ne samo nekaj odlomkov iz prispelih prijav. Da- ^ s bo zaključeno prihajanje prijav, žreb pa bomo koncem tedna ali v prvih dneh prihodnjega, obi^v pa bodo srečne izžrebanke izvedele, ko jih bo nam PoStar ter povabil z našim vabilom na izlet! Žal vii^ i?' ^^ moremo nikoli popeljati vse, ki se prija- 'Jo- Pa srečno! TONE VRABL CELJE: TKALSKI OKVIRJI v mali galeriji Turistič- nega društva v Celju je od sobote odprta že druga le- tošnja razstava. Zdaj so na vrsti tkalski okvirji, posebnost našega &asa. ki ji Ivo Marine, Celjan in urednik slovenske stro- kovne revije Tekstilec, posveča veliko prostega časa. Sicer pa se ne samo Ivo Marine, marveč tudi nje- gova žena Dana v pro- stem času veliko ukvarja- ta z ročnim tkalstvom. To delo dobro poznata, saj sta v osnovnem poklicu tekstilna tehnika. Toda, medtem ko se Ivo bolj po- sveča konstrukciji in iz- delavi ročnih lesenih tkalskih naprav, se žena bolj ubada z ročnim tka- njem. Oba pa sta na tem področju dosegla že lepe uspehe. Razstava, ki bo odprta do 21. marca, nima name- na prikazati končne izdel- ke, marveč le, kako takš- ne izdelke naredimo s po- močjo preprostih tkal- skih pripomočkov. šempeter kdaj telefon? Ivo Kuhar ostane predsednik TD Bil je to občni zbor, kakrš- nega smo že navajeni: polna udeležba (200 navzočih) in obračun uspešnega dela. To so značilnosti, ki že nekaj let veljajo za eno najmočnejših in najboljših turističnih dru- štev na našem območju, za društvo v Šempetru. Delo turističnega društva lani je bilo zelo pestro. Ni se ustavljalo samo pri rimski nekropoli in kraški jami Pe- kel, marveč še na drugih po- dročjih. Antični park si je la- ni ogledalo 13.397, jamo Pe- kel pa 23.206 gostov. To je sicer manj kot leto dni prej in kljub temu še vedno od- lično. Močno je bilo delo na pro- pagandnem področju, saj je društvo izdalo v ponatisu dva prospekta, zatem pet barvnih razglednic in novo značko nekropole. Člani društva so bili več kot zavzeti ne samo za redno »obratovanje« jame in antič- nega parka, marveč tudi za njuno vzdrževanje. Žal pa v nekaterih akcijah niso uspeli tako kot so želeli. To velja tako za napeljavo te- lefona do jame Pekel, kot tu- di za postavitev nove trans- formatorske postaje za po- trebe jame ter za dela pri vrelcu v Podlogu. Očitno se bo morala v vseh treh prime- rih bolj zavzeti krajevna skupnost, čeprav se pri druš- tvu zavedajo, da bodo morali zlasti za napeljavo telefona primakniti ustrezen delež. Postavitev transformatorske postaje pa je vsaj po mnenju društva naloga Elektra, med- tem, ko bi se naj pri nadalj- njih geoloških raziskavah za vrelec v Podlogu in za njego- vo ureditev, predvsem za tu- ristične namene, ne pa za morebitno ribogojnico, bolj zavzela krajevna skupnost. Na občnem zboru so znova obudili staro vprašanje: turi- stične takse. Spet so namreč opozorili, da se naj ta denar vrača za turistične namene, ne pa, da gredo ta sredstva v občinski proračun. Razen te- ga so znova opozorili na nuj- no ureditev gostinskega obrata v hmeljarskem domu. Kaže, da bo ta načrt v krat- kem uresničen. Več kot do- slej pa bo treba napraviti za vzdrževanje zelenic ob glav- ni. cesti in tudi za poživitev življenja v kraju sploh. Prire- ditev ni, kraj je zaradi tega mrtev. Ugotovitev torej, ki bi morala spodbuditi marsiko- ga in ne samo turistične de- lavce. Ko so ob sklepu sprejema- li delovni načrt za letos in volili člane v društvene orga- ne, so predsedniško mesto vnovič zaupali Ivu Kuharju. M.BOŽIC URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE CELJE ZA OBDOBJE OD 1.1. DO 31.12.1980 Za v petek, 27. 2. 1981 je sklicana 20. seja izvršilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Osrednji točki dnev- nega reda sta sklepanje o zaključnem raču- nu Splošne banke Celje ter obravnava Po- ročila o uresničevanju srednjeročnega pla- na razvoja Ljubljanske banke Spiošno ban- ke Celje za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1980. Poročilo o uresničevanju načrta v letu 1980 na področju združevanja zbiranja in pridobivanja sredstev kaže ugodno sliko. Dobri rezultati gospodarjenja zadnjih me- secev leta 1980 so imeli vpliv na višino sredstev v banki. Združena in zbrana sred- stva gospodarstva, negospodarstva in pre- bivalstva v letu 1980 so v primerjavi s prete- klim letom porastla zg 24%, v primerjavi z načrtom za leto 1980 pa 4%. Sredstva so se povečala za 2.801,9 milijonov dinarjev ali za 603.7 milijonov dinarjev več kot je bilo na- črtovano. Letni načrtovani obseg so presegla sred- stva delovnih organizacij. Povečanje ima vzrok v večjem izvozu koncem leta, v deval- vaciji dinarskih sredstev ter v zadrževanju sredstev na žiro računih godpodarstva za predviden uvoz surovin in repromateriala. Tudi sredstva organizacij združenega de- la za stanovanjsko in komunalno gradnjo so v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 večja za 34%. Največji porast beležijo sred- stva organizacij združenega dela, samou- pravnih interesnih skupnosti in družbeno- političnih skupnosti. V strukturi sredstev stanovanjsko komunalnega gospodarstva niso dosegla planirane višine le združena sredstva pravnih oseb iz dela stanovanjske- ga prispevka. Slabši rezultat je le pri zbira- nju sredstev občanov, ki v primerjavi z le- tom 1979 in še posebej s prejšnjimi leti kaže neugodno sliko. Sredstva občanov so se povečala za 23%, brez upoštevanja prepisa obresti pa za 15%. Porabo dinarskih sredstev so po- večevale višje cene in nižji realni dohodki, zato so načrtovane dinarske hranilne vloge dosežene le s 68%, vloge na tekočih raču- nih pa le 74%. Kljub temu pa so za 41% presežena načrtovana stanovanjska sred- stva občanov. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 svibno nad radečami kako si za pusta mastimo usta Da ne bi šle v pozabo stare navade, ki lahko služijo tudi danes Nikakor ni naključje, da so se v Svibnem odločili za kulinarično razstavo, na kateri so v nedeljo pri- kazali pester in bogat pro- gram pustnih ter pristnih domačih, že davno pozab- ljenih kmečkih jedi. Skrb za ohranjanje kulturne de- diščine v tej laški krajevni skupnosti, visoko pod skalami Ostrega yrha, kjer je na pečino »naslonjena« znamenita cerkev z boga- timi umetnostnozgodo- vinskimi zakladi, je pri- sotna na vsakem koraku teh ljudi. Ni jim namreč vseeno, kaj bo od vse te zakladnice ostalo poznej- šim rodovom. Tudi obuja- nje pristnih domačih obi- čajev sodi v njihovo skrb za ohranjanje naše kultur- no-etnološke dediščine. Vsa ta in podobna priza- devanja so torej vtkana v vsakdanje življenje teh ljudi, ki ljubijo svoj kraj in znajo ceniti njegovo pre- teklost. Komaj pol leta je minilo od takrat, ko so na Svib- nem pripravili prvo raz- stavo domačih jedi, ki je dobro uspela ter požela veliko pohval in priznanj. Ta pa so bila tudi razlog in spodbuda za odločitev, da teden dni pred pustno ne- deljo organizirajo drugo kulinarično razstavo, to- krat pustinih domačih jedi. Pripravljalni odbor, ki deluje pri sekciji za razsta- ve v okviru prosvetnega društva Svibno, je resno zgrabil za delo. Treba je bilo najprej sestaviti jedil- ni list razstave. Visoka strokovnost in bogate de- lovne izkušnje Karoline Gračner, so bile še kako dobrodošle. Zbrale so se domala vse dobre kuhari- ce Svibnega, Jagnjenice in tudi Radeč, da bi, vsaka po svojih sposobnostih, prispevale, da bi bila raz- stava čimbolj bogata in verna tradiciji pustnih na- vad. Sobota je bil dan peke in cvrtja, zgodnje nedelj- sko jutro pa čas priprave in dekoracije razstavnega prostora, kjer je imel glav- no besedo učitelj Milan Gorišek, nepogrešljiva pa sta bila tudi tokrat zakon- ca Marta in Janko Starina ter Martin Oblak, in, seve- da, tudi Karolina Gračner, ki je obiskovalce vodila po razstavnem prostoru in predstavljala posamezne izdelke. Najbolj zanimiva so bi- la, seveda, tista jedila, ki so predstavljala pustni je- dilnik izpred petdeset in več let. Za zajtrk so bili takrat na mizi ajdini žgan- ci, zaliti z juho iz svinjske- ga mesa, za malico topla ocvirkova potica ter vino, za kosilo je bila pripravlje- na svinjska juha, zakuha- na z močnikom, svinjska glava, krompir v kosih, hren in vino, za večerjo pa ostanki suhega mesa od kosila, hren, vino in »štraube«. In kakšen je bil jedilnik na postno pepel- nično sredo? Tisti, ki se niso mogli povsem odpo- vedati hrani, so ta dan jed- li sir iz topljene smetane ter mešano suho sadje. Na razstavi smo se srečali z davno pozabljenimi kmečkimi jedačami iz aj- dine moke kot so ajdina torta, gibanica, ajdin kruh in kolač. Zanimiva je bila šunka, pečena v testu, prsna potica, šarkelj ter pustno cvrtje od mišk in flancatov do debelih pust- nih krofov z belimi »kran- celjni«. Na dobre stare ča- se je spominjalo tudi suho sadje, ki si ga danes v na- ših trgovinah niti zamisliti ne moremo. Domiselnost in izvirnost domačinov so izpričevali tudi šaljivi iz- delki kot na primer druži- na krofov^ hiša Janka in Metke, strašilo iz krofov. Pa niso bili avtorji vseh razstavljenih dobrot le go- spodinje. Drago Kavšek, dimnikar po poklicu, se je predstavil z jabolčnim in sirovim zvitkom, Franc Planine, pek pri rade- škem »Rodu«, pa s pravo menažerijo pustnih mask in peciva iz kruha, ter Ra- do Gospodarič z debelimi rumovimi kroglicami. Kako resnične so prav- zaprav misli obiskovalca te razstave, ki je v knjigo vtisov med drugim zapi- sal: »Ta in njej podobne razstave imajo velik in šir- ši pomen za našo družbo, tako pri ohranjanju naše kulturno-etnološke dedi- ščine kot tudi pri razvija- nju sistema SLO in DS in ne nazadnje v medseboj- nem sodelovanju kraja- nov sosednjih krajevnih skupnosti. Z veseljem gle- da človek na te dejavno- sti, ko vidi, da ljudje spo- štujejo delo svojih predni- kov in jih ohranjajo, saj bo le na tak način zagotovlje- na slovenska samobit«. BESEDILO: MARJELA AGREŽ FOTOGRAFIJE: DRAGO MEDVED Karolina Gračner, duša kulinaričnega gibanja na Svibnem stabilizacijski pust - okroglih ust V RADEČAH DESETLETNA TRADICIJA Kdo bi jih ne poznal? Vsa- ko leto, na pustni torek, se srečamo z njimi na celjskih ulicah, ko nas, pikro-šaljivi, pozdravljajo z vozil. Mi pa se jim smejemo in niti ne ra- zmišljamo, kdo so ti ljudje, ki se tako goreče trudijo, da bi nas s svojim karnevalskim programom, spravili v smeh, da bi vsaj za trenutek pozabi- li na vsakdanje težave in skrbi. V okviru DPD »Svoboda« Radeče že celih deset let de- luje skupina navdušencev, varovancev stoletja starega ljudskega običaja, ki mu pra- vimo pustovanje. Organizi- rali so se v klub maškar, ki danes šteje že 40 aktivnih članov. Edino plačilo za dol- gotrajno in zahtevno delo jim je naš smeh, ki ga izziva- jo maske, ki jih sami izdelu- jejo. Maske in vse ostalo pa gotovo tudi stane. Kar deset starih milijonov je drag nji- hov karnevalski sprevod. Družbenega denarja za svojo dejavnost kljub maškar ne prejema, torej so viri sred- stev lastni žepi članov kluba. Na pomoč jim priskočijo še delovne organizacije kot na primer Kora Radeče, TIM Laško, Papirnica Radeče, Pi- vovarna Laško, nekaj cven- ka pa pade tudi od prodaje klubskih značk. Stare slovenske šege in običaji kot so tudi pustni, so del naše kulture. Ko jih vsa- ko leto obnavljamo, ohranja- mo s tem naše bogate etnolo- ške tradicije. In če so pustni običaji tudi del naše kulture, bi bilo razumljivo, da tudi kulturne skupnosti po svoje prispevajo, da bi ostali stari slovenski običaji čimbolj pristni. Tudi s finančnim de- ležem. Tako kot že deset let zapo- vrstjo, bodo imeli člani rade- škega kluba maškar tudi le- tos na Pusta svojo standar- dno turnejo po krajih in va- seh od Sevnice preko Radeč in Laškega do Celja. Ob 13. uri bodo prišli v Celje, so nam povedali, in še dodali, da želijo krajši upravni po- stopek pri pridobivanju mnogih dovoljenj in soglasij za vstop na celjske mestne ulice kot so ga bili vajeni do- slej. Bolj kot zaradi karnevala v Celju pa se člani kluba ma- škar iz Radeč pripravljajo, da bi razveselili Radečane. Na pustni ponedeljek bodo organizirali maškarado za najmlajše, na pustno soboto in pustni torek pa se bodo v prostorih TVD Partizan Ra- deče poveselili še starejši ob- čani. MARJELA AGREŽ KOZJE: STABILIZACIJA TEPE PUSTA Čeprav so Kozjani že dolgo znani po svojih zanimivih pustnih prireditvah, se letos ne bodo posebej izkazali. Pravijo, da pusta tepe stabi- lizacija in da ni dovolj denar- ja za to, da bi organizirali kaj večjega na pustno nedeljo. Turistično društvo, ki je si- cer pobudnik in organizator vseh dosedanjih pustnih pri- reditev v Kozjem, je letos pripravilo bolj skromen pro- gram. Organiziralo bo sicer pustno veselico, ki bo v so- boto, 28. februarja v dvorani gasilskega doma v Kozjem, kakšne pustne povorke, s katero so Kozjani prejšnja le- ta želi priznanja daleč naoko- li, pa ne bo. Pustna veselica bo seveda vključila tudi tek- movanje mask in zabavni program. Nečemu pa so kljub vse- mu ostali v Kozjem zvesti pustu. Tudi letos bodo na- mreč kot že pet let poprej izdali satirični list Zmajev glas, ki ga bodo razdelili vsem občanom Kozjega, da se bodo lahko v pustnih dneh muzali lastnim napa- kam ... DS V CELJU POKOPAN PRED 6 LETI Kot priča posnetek, narejen leta 1975 pred Narodnim do- mom v Celju, smo pokopali celjski pustni karneval pred šestimi leti in si ni še do danes ni opomogel, vedno manj izgledov pa je, da bi si v teh stabilizacijskih časih. Celje si je odsihmal pustne povorke izposojalo od Radečanov in Koz- janov, letos najbrž še tega ne bo. Pa bi bilo prav, če bi se spomnili stare partizanske: -Hudi časi, vedro čelo!« MOZIRJE: ZA PUSTA NA MADONNO Dl GOLTE Več kot stoletno tradicijo ohranjajo tudi zdajšnji orga- nizatorji pustnih prireditev. V vseh podrobnostih in v enakem programu. Le neka- tere bodice dobivajo trenut- no časovno obeležje. V Mozirju bodo pričeli sla- viti pusta že v soboto, 28. t. m. Ta dan bo maškarada v domu Partizana, naslednji dan popoldne pa tudi za otroke. V ponedeljek, 2. marca, bodo sodelavci Pusta najprej povabili domačine na slavje. Ofiranje. Zvečer pa se bo skozi trg razvila povorka in na njenem čelu ansambel »Boj se ga.« Živahno bo na pustni to- rek, 3. marca. Najprej bo bu- dnica, zatem iskanje pusta in po pustnem oglasu »Okol' oznanilo«, bo pust izvedel mini državni udar. Prevzel bo občinsko oblast in za en dan odstavil župana. Potem obiski delovnih organizacij, popoldne pa veliko zborova- nje, na katerem bo v pustni kroniki prišlo marsikaj na beli dan. Tudi transportni trak na Madonno di Golte, tudi otvoritev pustne oštari- je, te pa prav zares, in potem bazen, hotel HoUdav Hilton in še in še. Same ^-aktualno- sti.« Zvečer bo spet pustno ra- janje. Opolnoči bo gloria za pustom, njegov temeljit pre- gled, ležanje na parah... vse do srede popoldne, ko ga bo- do pokopali. MB ŽALEC: VELIKO PRIREDITEV Kakšne osrednje občinske pustne prireditve v občini ne bo, zato pa ne bo manjkalo drugih tovrstnih zabavnih prireditev. Kot kaže pa bo tudi letos veselo razpolože- nje v hotelu Prebold, kjer na pustno soboto pripravljajo zabavo, na kateri bosta igrala kar dva ansambla, gostom pa bo na voljo tudi nočni klub. Za zabavo bosta skrbe- la ansambla Jogy band in Utrip. Ponovitev te priredi- tve bo na pustni torek. 28. februarja bo pustovanje tudi v restavraciji žalske Name, igrali pa bodo Vokali. Veselo razpoloženje p povedujejo tudi v ii( Golding Rubin in v Hn dovi dvorani. Povsod 1 najboljšim maskam po nagrade. SLOVENSKE KONJICE: VESELO PUSTOVANJE Ce sodimo po številu! ditev, ki bodo v času p vanja v konjiški občin tam letošnji Pust vesel ga že pripravljajo malč otroških vrtcih in s sode njem društva prijateljev dine bo za vse poskrbi: Še bolj kot za njih pa za malo večje. V soboto st stovanja kar vrste. Od škeradnega plesa v hi Planja na Rogli, pa na bravi, pa v gostišču Jele: tudi v Vitanju, kjer prip Ija veselje tamkajšnji pevski zbor, ki niti na s? lov ni pozabil. Vse bi bil' težko našteti. Morda le^ na pustni torek bo ob > popoldan na Rogli sm' maskah. ŠTENTJUR: SAMO^VESELI^ Na nek način se je pa| ba razveseliti. Ce ni možnosti, tudi pustne v« ce prav pridejo. V SenV na to niso pozabili, koli"! pa pri tem mislili na in^ ki še edini vso stvar jei^^ hudo za res, je pa težko' ti. Kaže, da bolj malo. bo nobene organiziran^ reditve. , ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 MLADI PIŠEJO ivioj prijatelj janko Imam veliko prijateljev v šoli, na dvorišču, na deželi. Tudi moj prijatelj Janko je doma na deželi. Zelo rad sem hodil k njemu, ker me je ve- dno sprejel v družbo, če so igrali karte, šah ali gledali te- levizijo. Nekega dne sem ga povabil igrat fliper. Ko je vstopil mi je rekel, da je do- bil poziv za k vojakom. Od začudenja sem ostrmel. Po- vedal mi je, da gre k vojakom v Gospič na Hrvatsko. Pre- dno je odšel, se je poslovil. Jaz sem ga opazoval, kako je bil žalosten. Vendar sem se motil. Janko je bil vesel, da je lahko postal vojak. Ni še minilo teden dni, ko sem prejel pozdrave od nje- ga. Jaz sem se pozdravov zelo razveselil in sem srečen, ker imam prijatelja vojaka. BOGO ČAKS, OS Slavko Slander, , Celje pri obrambnem krožku smo začeli z delom v naši šoli smo ustanovili obrambni krožek. V okviru tega krožka se bodo poleg se- stankov prirejali tudi razni pohodi in predavanja. Že za prvo uro tega novoustanov- ljenega krožka je mentor to- variš Božič povabil tovariša polkovnika Vaso Staroviča, da nam je pripovedoval o bit- kah na Sutjeski in neretvi, v katerih je bil udeležen kot član mladinske brigade. Na začetku ga je v našem imenu pozdravila predsednica mla- dinske organizacije, nato pa nam je začel pripovedovati o četrti ofenzivi, ki se je začela januarja 1943. Takrat sta nemška in italijanska vojska pričeli napadati osvobojeno ozemlje v zahodni Bosni. Tu so ostale obrambne enote, enote operativne skupine pa so prodrle v Hercegovino, Črno goro in v Sandžak. Sre- di februarja so morali čakati na ostale enote, ki so se z mnogimi ranjenci le počasi pomikale za ostalimi divizija- mi. Proti Neretvi je nemško poveljstvo poslalo nove sile, ki so se pri Prozoru že močno približale ranjencem, druge pa so zasedle Konjic. Od Mo- starja proti Jablanici so pro- dirali Italijani in četniki. Ta- ko je nastala nevarnost po- polne obkolitve partizanskih enot, med katerimi je začel razsajati tifus. Vrhovni štab je poslal del sil proti Prozoru in gornjem Vakufu ter ukazal porušiti vse mostove na Ne- retvi od Mostarja do Jablani- ce. Zaradi tega je sovražnik dobil vtis, da glavnina parti- zanske vojske ne bo šla čez Neretvo, ampak se bo obrnila v vzhodno Bosno. Ta zvijača je omogočila, da so inženirci postavili poleg porušenega, pontonski most, preko kate- rega so najprej jurišali bom- baši, ki so uničili italijanske in četniške bunkerje na le- vem bregu, nato pa so čez prenesli ranjence. Sovražnik se je po tej neuspeli ofenzivi začel pripravljati na novo. Z boji, ki so se začeli sredi maja v Črni gori, je sovražnik ob- kolil glavnino enot ter glavno bolnišnico z ranjenci. V ne- prestanih bojih so partizani dosegli kanjon Pive, Tare in Sutjeske. Prve dni junija 1943 je štab ukazal preboj preko Sutjeske v vzhodno Bosno. Prva in druga prole- tarska divizija sta z vrhovnim štabom prešli Sutjesko in se vzpeli preko Zelengore proti cesti Foča-Kalinovik v vzho- dno Bosno. V nemškem obroču je ostala zaščitnica, tretja divizija pod vodstvom Save Kovačeviča in ranjenci. Večina divizije s Savo Kova- čevičem je padla v obrambi in v boju za ranjence, del di- vizije se je prebil iz obroča, večino ranjencev pa so Nem- ci pri Tjentištu pobili. Kljub zelo težkim razmeram so se partizani junaško borili in ko je sovražnik že bil prepričan, da bo uničil glavnino parti- zanske vojske, je ta nadome- stila izgube z novimi borci. Tako je namesto tragedije prišlo do zmagoslavne ofen- zive partizanskih enot v vzhodno Bosno. Ura s tovarišem polkovni- kom se je približevala koncu. Tako je zmanjkalo časa, da bi nam povedal eno od zgodb, ki so si jih pripovedovali bor- ci na spominski slovesnosti bojev na Sutjeski in Neretvi. katere sta se udeležila tudi predsednika Tito in Naser. Na koncu smo se tovarišu polkovniku zahvalili s šop- kom cvetja. MARJANA TRBOJEVIC, 8. a. OS I. Celjske čete, Celje papagaj Imam papagaja. Ime mu je Miki. Dobila sem ga od očka za rojstni dan. Je lepe rume- nozelene barve. V kletki se ves dan igra. Kadar dobimo obisk, je zelo poreden. Ker glasno kriči, ga mamica po- krije s cunjo. Mikija krmim in ga imam zelo rada. BREDICA ARLIC, 1. a. OS Franjo Malgaj, Šentjur moja skrb za čisto okolje Doma skrbim, da okoli hiše ne ležijo odpadki. Nekega dne smo jaz in še nekaj otrok pometli cesto. Kadar imam kakšen papir, ga vržem v košek. Ce dobimo obisk, grem pometat okoli hi- še, da je lepše. Kadar vidim papirček, ga poberem in vržem v košek. Ce bi vsi od- metavali odpadke na tla, bi bilo okolje zelo grdo. Vsi bi morali skrbeti, da bi bilo oko- lje čisto! ALENKA HREN, 3. b. OS B. Vinter. Zreče moje počitnice V osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem smo se odločili, da bomo imeli po- daljšane počitnice. Ob koncu šolskega pouka smo razdelili spričevala in se veselo razšli. Nekaj dni po koncu pouka sem zbolel. O, ti smola, zamu- dil sem lepe zimske igre na snegu in tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju. Ko sem ozdravel, sem se san- kal in smučal v bližini soma. Ker imam doma pet majhnih zajčkov, mi ni nikoli dolgčas. Krmo dobivajo trikrat na dan, večkrat pa jih spustim na dvorišče. Zajčki so zelo ljubke živali, zato jih imam rad. V mestu pa je vse bolj pusto. Ko prideš domov, te pozdravijo le sive stene in kakšen papagaj. Skoraj vsak dan smrdi po plinih in te mo- ti hrup avtomobilov. Takšne so bile moje počit- nice, brez smučanja v tujini in brez potepanja po svetu. Temu se tudi pravi varčeva- nje. TENI ORTL, 4. c OS Primož Trubar Laško brat si je zlomil nogo v nedeljo je bilo lepo vre- me, zato smo se šli na Areh smučat. Očka in brat Boštjan sta se smučala pri veliki vleč- nici, jaz pa na srednje veli- kem hribu. Ko se je Bošjan trejič spustil po hribu, je pa- del in si zlomil nogo. Odpelja- li smo ga v Maribor v bolniš- nico, kjer ie dobil mavec. Se- daj leži doma in ne more v šolo. SUZANA IRSIC, 2. a. OS Edvard Kardelj, Slovenske Konjice prebčlela sem gripo v ponedeljek zvečer, ko sem prišla iz šole, sem bila zelo utrujena. Sl?bo sem se počutila že ves dan. Izmerila sem si vročino. Ugotovila sem, da imam zvišano tempe- raturo, saj je kazal toplomer 38° C. Mamica mi je rekla, naj grem takoj v posteljo. Jaz sem pa hotela narediti še na- logo, čeprav sem jo le s teža- vo napisala, ker me je tudi zelo bolela glava. Naslednji dan mi ni bilo nič bolje, zato nisem mogla v šolo. Pila sem čaje z limono in medom ter jedla tablete Andol. Zdravni- ku nisem šla zato, ker je ta- krat razsajala gripa in je bilo pri zdravniku zelo veliko lju- di. Doma sem ostala ves te- den. Najbolj me je jezilo to, da niti po spričevalo nisem mogla iti sama. Obiskovala me je samo sošolka, ki stanu- je blizu mene. Ostale sošolke, ki tudi niso daleč od mene, so se pa bale, da bi se tudi one nalezle gripe, zato ni bilo no- bene k meni. Ozdravela sem po enem tednu. Želim si, da za gripo ne bi več zbolela. SABINA REBERNAK, 4. a. OS Edvard Kardelj, Slovenske Konjice V veleblagovnici »T« na oddelku ženske konfekcije že lahko izbirate plašče in kostime - modnih barv in krojev za prehodno obdobje. 48 Ta moj surovi nastop je poma- našla sem pravi način in že čez dvajset minut smo bili pred hotelom, ki so mi ga bili priporočili. Jastrebi v člove- podobi so zahtevali dva dolarja za vožnjo, ki je bila ^^^na petdeset bronastih novčičev. Hotelir mi je predla- pa/' ^^^ dam petdeset centov, nakar jih je napodil s '^^iglasneje se je usajala garjava starka, kije pihala vame ^^oj smrad. fiotel je bil poln. V hišo, ki so mi jo bili priporočili in so v J^l ^fsnovaii Rusi, me ni mikalo iti, in skoraj sem se že angleški penzion, ko mi je hotelir rekel: Veste kaj, poskusite v Fu-Laiju. To je čisto blizu v io ^an Hutungu, vodi ga prijazna nemška gospa, ki se ^^ poročila s Kitajcem.« * ^ avzaprav sem bolj mislila na angleški penzion, ampak si zadevo vsaj lahko ogledala. Sluga mi je ■'Ve ^ata, stopila sem čez prag in našla za njim prijazno bilT W meje peljala gor, da bi si ogledala sobo. Soba je gleri'^!^ j^ imela tri okna, ki je vsako od njih jen drugo stran in je bilo tudi vsako drugače gra- nav^ soba je bila tako zelo tiha, da sem se takoj J f^^a zanjo in jo kljub svoji varčnosti in visoki ceni ^^iel petdeset dolarjev na mesec) tudi precej rni i ^ f^ajemnino ni bila vračunana hrana, toda ugajala '^lej veranda pred oknom, okoliščina, da nisem dvg^^^osedov, in ugajal mi je zid, ki je obdajal hišo in /liže samostan in ki je tipičen za kitajske l^i-^j-^^katerih zato zares lahko živiš kot kralj v svojem se^^^f-' ^ salonu sem čakala, da so pripravili sobo - bila umazana, kajti odkar sem bila zapustila Heijo, se nisem mogla več umiti. V vlaku sem se sicer vozila v prvem razredu, vendar se nisem umila iz strahu, da se ne bi okužila; na Kitajskem je namreč zelo veliko kožnih bolezni - in prvo, kar sem zdaj storila, je bilo, da sem se odpravila po stopnicah navzdol v kopalnico. Tako nepomemben korak - omahovanje med dvema penzionoma. - Bežno vprašanje - pogosto odloča o priho- dnosti, o človekovi usodi. Kadar sem se pozneje spomnila teh dobrih prijateljev, sem vselej postala otožna. To, kar tako odločno poseže v človekovo življenje, ne more biti zgolj čisto naključje. Po drugi strani pa: ali ni morebiti vsako naše dejanje že klica v naročju prihodnosti, ki samo čaka, da lahko vzklije? Fu-Lai je postal moj popotni paradiž. Še je ostalo dovolj senc, ostala je samota srca, ostalo je veliko bolečine, ki je nobeno sonce ne bi moglo pregnati, toda imela sem mirno sobo - ki sem si jo tako vroče želela, a tako redko prišla do nje - in ljudi, ki so me imeli radi, poleg tega pa skrivnostno okolje, dovolj denarja, da sem se vsaj za nekaj časa lahko posvetila študiju, in dobre novice od doma. Pisala sem za triindvajset časopisov in listov, deloma so izhajali v Nem- čiji, deloma v Avstriji, in v času, ko sem živela v Pekingu, sem pripravljala tudi zbirko novel, ki so me duševno vso zaposlile. To so bile že resnično počitnice, ki so me odvra- čale od mojega pravega jaza. Ali pa je morda človek v meni samo senca, in je pravi jaz umetnik, ki se izživlja v svojem ustvarjalnem delu ? Danes mislim... breskve Kar zdaj pišem je pogled v prihodnost. Prvi teden v Pekingu niti slutila nisem, kakšna sreča me čaka. V vsaki trgovini so me opeharili, vedno sem morala za isto stvar plačati različne vsote, vselej so vozniki rikš planili name. kadarkoli sem stopila skozi škrlatna hišna vrata - Za belce se namreč ne spodobi hoditi peš. Jaz pa sem bogu od srca hvaležna za svoje noge. ki me ubogajo kot stroj, in vse preveč rada med hojo lagodno sanjarim in tako pogosto predem svoja dela. da bi se bila zaupala z ušmi ali kolobar- nikom blagoslovljenemu kuliju. razen seveda, če sem bila zaradi nepoznavanja mesta, a nikoli zaradi oddaljenosti, k temu primorana. Medtem sem zaradi nenehnega pomanjkanja in ob ne- prostovoljnem prerivanju med nižjimi plastmi ljudstva do- bila vešče oko za poceni trgovine ali trgovce, in že drugi dan sem odkrila Kitajca, ki mi je za deset centov, ki sem mu jih pomolila, rožnato vrečko do vrha napolnil z bresk- vami. Breskve, kajpak, niso bile najboljše vrste, saj je stala prodajalčeva lopa sredi Hatamenske ceste, se pravi, le ne- kaj korakov od »vzvišenih vrat znanja«, ki se sivo in gro- zeče vzdiguje iz pekinškega obzidja, poleg njega je potujoči brivec bril svoje žrtve in zbiral pobrite lase na perjačasto pahljačo, ki jo j^ držala žrtev, potujoči kuhar je rezal na koščke meso za svoje nenavadne jedi, ki so dišale po soji- nem olju. dve starki sta si v nekem hišnem kotu obirali uši. otroci »središča zemlje« so pljuvali na vse strani, medtem pa so okorne kamele iz puščave Gobi hodile tik mimo nas. zadnja vselej z nosom privezana za rep prednje živali - toda breskve so stale samo deset centov in dobila sem jih brez neprijetne jeze... S takim breskovim bremenom sem šla trikrat na dan mimo služabnikov - mimo debelega čuvaja vrat. ki se ni nikoli umaknil iz vdolbine pri vratih in kije moral paziti na to, da bi ne prišel skoznje kak lopov ali sumljiv človek, in mimo dveh natakarjev, ki sta v svojem svetlo modrem išangu (talarju podobnem oblačilu) bila videti prav čedna in ki sta se mi vedno globoko priklonila. Toda vselej le nisem mogla neopazno smukniti mimo gospe L., ki me je vsakokrat opozorila na to, da je treba v Pekingu previdno jesti sadje in da ga je treba oprati v vreli vodi. jaz pa sem jo pobožno poslušala. V sobi bi mi bili kuhanje na špiritnem kuhalniku gotovo prepovedali, vode nisem smela piti (saj je morala biti prekuhana) in zato nisem hotela jesti nič takega kar bi zbujalo žejo. pa sem raje trikrat na dan jedla breskve. Nazadnje se mi je zdel trebuh podoben trebuhu volka, ki so mu namesto kožic zašili vanje kamenje. Gospe L. je postalo naposled teh breskev dovolj - saj so v meni in okoli mene plesale kot potujoča kolera - pa mi je rekla, da mi bo po služabniku pošiljala zjutraj vrč tople vode, ki si z njo lahko pripravim čaj. na poslaništvu Nemški poslanik v Tokiu mi je bil dal, kot je obljubil, ljubeznivo priporočilno pismo za poslanika v Pekingu, ki pa je bil prav tedaj v znamenitem kopališču Peitaiho. Po- slanik me je precej hladno odpravil, kot bi bila neprijetna uradna listina. Tudi sicer so bili na poslaništvu vsi — razen neke gospe - hladni. in ko sem šla ob kamnitem levu nekajkrat noter in spet ven. sem se spomnila nasveta, ki so mi ga bili dali. in se obrnila na nasprotni tabor, kar je bilo sicer prepovedano, dokler sem bila nekako še povezana z oblastjo. Imela sem namreč tudi priporočilno pismo za gospoda Ericha von Salzmanna. znanega dopisnika berlinske Mor- genpost. Kolnische Zeitung. in številnih drugih nemških časnikov. Ze dvajset let je živel na Kitajskem in je bil na Vzhodu znana osebnost Kadarkoh sem prebrala njegovo ime na bakreni ploščici, sem se vselej zdrznila: rada bi bila šla k njemu, toda nemški kamniti levi. kot sem jih prisi- ljena imenovati, so me svarili. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 ZA KHATEK ČAS IN RAZVEDRILO vulkan ST. helens v zda OBGLA VLJE NA GORA Kadar nanese beseda na velike naravne nesreče, o ka- terih načelno sicer že veliko vemo, človek vedno postane pozoren. Najbrž zaradi tega, ker kljub večjemu poznava- nju vzrokov, še vedno nima- mo pravega vpliva nanje in nas seveda vse v zvezi z velf- kimi naravnimi silami tudi zanima. Eno takih področij so vulkani, saj predstavljajo po svoji pojavnosti in pa se- veda aktivnosti, neposredno vez s skrivnostmi zemlje, ki jih naš planet skriva v svo- jem središču. Najbolj so nam znani vulkani, ki so v naši neposredni bližini, ali pa si njihova imena zapomnimo zaradi križank. To sta Etna in Vezuv, vemo pa za mnoge druge tudi na japonskem in na številnih tihomorskih otokih. Kmalu pa bo preteklo leto od strahotnega dogodka, ko je meseca maja s silovito močjo izbruhnil 2950 m vi- sok vulkan St. Helens v ZDA in kilometre daleč pokril po- krajino s pepelom, osem lju- di je umrlo, mnogo pa je bilo ranjenih, na tisoče pa so jih morali evakuirati. Gigantski oblak iz dima in pepela je še dolgo lebdel nad celino in tu- di vplival na vreme. Gora se je z izbruhom znižala za 200 metrov. Prebivalci ameriške zvez- ne države Washington pa tu- di v Oregonu so ga imenovali • za »Fudžijamo« - po zname- nitem japonskem vulkanu. St. Helens pa je gora on za- hodni obali z mestoma Van- couver in Portland ob vznož- ju. Vrh je bil stalno pod sne- gom in ledom. Geologi, ki so ga opazovali že več desetle- tij, ga imenujejo »vroči otro- čiček«. Mnogim hotelirjem je prinesel mnogo dobička, ko so si turisti zadnjih nekaj mesecev hodili ogledovat manjše vulkanske izbruhe. Prvi so zlo slutili gozdarji iz obsežnih gozdnih pobočij, kajti ogrožen je bil njihov življenjski prostor in delov- na mesta. Spraševali so se, ali bo vulkan »začel bljuvati hudičeva jajca ali pa bo spet zaspal?« Otročiček je začel bljuvati hudičeva jajca. Bilo je v nedeljo ob pol desetih dopoldan, ko je eksplodiral vrh gore in strahovito bru- hnil pepel, pline, kamenje m vodno paro v obliki sivega dimnega stebra 20 km viso- ko pod nebo. David John- ston je tisto nedeljsko jutro opravljal svoja opazovanja na severnem grebenu gore, osem kilometrov pod vrhom. Prejšnji dan je sple- zal celo do kraterja in oprav- ljal meritve plinske koncen- tracije in spremljal vedno bolj hormonično ritmično tresenje, kar je znanstveniku dalo vedeti, da si magma uti- ra pot navzgor. Zanj ni bilo več rešitve. Se je uspel po radiu sporočiti v Vancouver, da se je začelo, nato je bila veza prekinjena. Kot ob eks- ploziji atomske bombe je za- gorelo področje daleč nao- krog. Kar ni takoj zagorelo, je pometal pred seboj močan zračni val. Ta pritisk je bilo čutiti 320 km daleč. Lava se je na nekaterih mestih valila s hitrostjo 80 km na uro proti dolini, zahtevala 8 žrtev in ogrozila bližnje jezero, saj je njegova gladina skoraj pre- stopila jez in lahko bi prišlo do velike poplave. Na tem področju živi 5000 prebival- cev. V hipu se je stemnilo na severovzhodu. Ogromen pe- pelnat oblak je prekril sonce. Pepelnat dež je bil tako gost, da je prekril tla kot debela cementna masa in ogrozil poljske pridelke. Sole so bile več tednov zaprte, dihanje je bilo zelo otežkočeno. Ni še povsem jasno, kako se bo vulkan obnašal v pri- hodnosti. Znanstveniki so že dolgo pred katastrofo opo- zarjali na nevarnost, vendar teh opozoril ni nihče jemal resno. To potrjuje tudi dej- stvo, da so pričeli celotno po- dročje urejati za turizem in graditi ob vznožju samega vulkana turistične objekte, saj so v njem videli le atrak- cijo, ki bi prinesla kaj cven- ka. Bo slednja katastrofa kaj zalegla? Vprašanje ni reto- rično. Predvsem ne zaradi tega, ker znanstveniki napo- vedujejo izbruh v bližini le- žečega vulkana, 5000 metrov visokega Mount Rainerja. Izbruhnil naj bi še pred kon- cem tega tisočletja. Pod njim leži znano ameriško veleme- sto Seatle... energija MORJE - NEIZČRPEN VIR ELEKTRIKE Vsak dan časopisi po vsem svetu svojim bralcem prinašajo sestavke z naslovi kot so: »Zmanjšujte porabo elektrike, zaradi okvare v elektrarni bo prišlo do redukcij«, »Pomanjka- nje električne energije povzroči- lo škodo v industriji" ... Vsi se- stavki s takimi in podobnimi na- slovi pa govorijo o kruti resnici, da se je civilizacija, katere sou- stvarjalci smo, že kar boleče na- vezala na električno energijo. Ta velika navezanost nanjo, oziroma njena velika poraba pa je povzro- čila, da je elektrike pričelo pri- manjkovati. Tako lahko izpad proizvodnje že v eni elektrarni povzroči velike nevšečnosti v na- šem življenju. Da je temu res ta- ko, smo se tako pri nas kot v svetu že lahko prepričali. Med najboljšimi primeru je prav goto- vo »mrk" v New Yorku. Takrat je zaradi okvare na elektrarni, ki skrbi za nemoteno preskrbo z elektriko tega »velikega jabolka« prišlo do škode, ki so jo kasneje ocenili na več deset milijonov dolarjev. V tem »mrku", ki je tra- jal 26 ur, so namreč obstala dvi- gala v mogočnih nebotičnikih, klimatske naprave so prenehale čistiti oziroma hladiti zrak. Višja nadstropja šo ostala brez vode, saj vodne črpalke poganja elek- trika. Mnogo dela pa je imela tu- di policija, saj so mrk dobro izko- ristili tudi morilci in roparji. Da je pomanjkanje elektrike tudi pri nas pa tako vsi vemo. O tem smo se lahko prepričali ob december- skem razpadu električnega omrežja, do katerega je po mne- nju strokovnjakov prišlo prav za- radi nesorazmerja med proizvod- njo in porabo. Pomanjkanje električne ener- gije, ki je posredno povezano tu- di s pomanjkanjem nafte pa je povzročilo, da so se znanstveniki iz vsega sveta pričeli ukvarjati s tem tako akutnim problemom. Tako so se že kmalu po zadnji vojni razvile in uveljavile jedrske elektrarne. V zadnjih nekaj letih pa se vse bolj uveljavlja prepriča- nje, da tudi te niso najboljša reši- tev, saj tudi urana na zemlji ni na pretek. Zato so znanstvene razi- skave s področja pridobivanja elektrike zadnje desetletje usmerjajo v take energetske vire, ki se stalno obnavljajo. Ta priza- devanja so tako ustvarila elek- trične centrale, ki bi uporabile za pogon svojih turbin moč mor- skih valov, pa vetra ter ne nazad- nje tudi sončne energije, kakor tudi energije pridobljene iz tem- peraturne razlike med toplo po- vršinsko in hladno globinsko morsko vodo. Zadnja možnost je seveda naj- boljša, saj ni odvisna od vremen- skih muh. Čeprav praznuje ta si- stem letos že 100-ti rojstni dan, pa naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov dajal že leta 2000 (čez 19 let torej) 20 odstotkov ta- krat potrebne električne energi- je. Kako sistem torej deluje? Vsi vemo, da v vodi z globino pada tudi temperatura. To je ve- del tudi francoski fizik A. d"Ar- sonval (1851-1940 - izumitelj gal- vanometra), ki je ta pojav izkori- stil in izdelal tako imenovano to- plotno črpalko, ki deluje takole: Topla morska voda zalije stene toplotnega izmenjevalca. V njem je tekoči amonijak. Zaradi toplo- te tekočina hlapi, plin poganja lopute turbine, od koder gre v kondenzator, ki ga zaliva hladna voda in tu se plin ponovno ute- kočini. Ciklus se ponavlja. Nje- govo zamisel je izpopolnil in ure- sničil 49 let kasneje njegov rojak G. Claude, ki je s prijateljem po- stavil 22 kilovatno električno centralo pred kubansko obalo. Toda imel je smolo, saj mu je huda nevihta že po enajstih dneh napravo uničila. D.'Arsonvalova zamisel je nato bila za nekaj desetletij pozablje- na. Ponovno so jo »odkrili« v preteklem desetletju, ko je nastal projekt OTEC (Ocean Thermal Energy Conversion). Pri njem so- delujejo nekatere najbolj zri ameriške firme, med katerimi tudi Westinghouse. ! Za začetek projekta so zgrai 2 km pred Havaji 50 kilova^ centralo »Miniaturno OTEC- so jo 2. avgusta 1979 podrli.] njeno mesto pa sedaj postavllj večjo, z močjo enega MW. Ce se bo sistem »toplotne) palke« izkazal kot ekonomij kar so strokovnjaki, ki delajc| tem področju, prepričani, b^ seveda pokazale nadaljnje skave, že sedaj pa lahko rečel da je morje za človeka res ^ stransko koristno. M GAI^ J AMADEUS POROČA živeti ali voziti, to je vprašanje današnjega časa. Kot gf^} ljubezen skozi želodec, ima tudi vožnja z avtomobilom nek^ skupnega s tem važnim organom. Mleko je še vedno ceneje ^ od bencina in tako avtomobil postaja spet luksus. Zlasti tiste, ki imajo po dva. pa bi radi postali namesto parni - •»P''' nazaj neparni! s. ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 odlični v kbosu v Ljubljani je bilo v nemo- - vremenskih pogojih re- ubliško prvenstvo v krosu, je nastopila tudi močna "idpa celjskega Kladivarja in dosegla lep uspeh, saj je svojila tako med posamez- Iti kot ekipami v določenih 1 Jltegorijah celo vrsto naj- I Siših ^^^ ^ dinkami je bila najboljša Ba i bičeva, ekipno pa Kladivar i drugi- Med mladinci je slavil juteršek. Cmok je bil tretji, i Kladivar pa znova prvi. Med j^l člani je zmagal Miklavži- iz Velenja pred Rozma- nom in Radakovičem oba Klad-var, ki je bil prvi tudi ekipno, Velenje pa drugo. Pri « (jianicah je slavila Bunderla, ' Kladivar je bil tretji. Med čla- ni na najdaljši progi 10 kilo- nietrov so prva štiri mesta ; osvojili Kladivarjevi tekmo- ; ^.gici: Lisec, Svet, Ukič, Milo- ; vac . - Kladivar je bil prvitu- : di ekipno. telesna kultura v občini celje 81-85 odpravljati probleme Vključevanje starejših občanov in žensk, delo v KS Telesnokulturna skup- nost Celje je pripravila PLAN RAZVOJA TELESNE KULTURE V OBČINI CE- LJE ZA OBDOBJE 1981-1985. V dokaj zajetnem gradivu je izpostavljeno, da je plan nastajal skozi daljše obdobje in v več delovnih fazah. Javna razprava o osnutku bo omogočala, da se bo plan izpolnjeval, us- klajeval s samoupravnim sporazumom in tako usme- ritvijo, ki so jo oblikovali delovni ljudje in občani v teleskokulturni skupnosti. Kateri so najbistvenešji dosežki na tem področju v pravkar končanem srednje- ročnem obdobju? Vse več je mladine, delovnih ljudi in občanov ki se vključujejo v telesnokulturno dejavnost. Tako je v redne oblike aktiv- nosti vključenih okoli 21.500 ljudi ali 33 odstotkov vseh prebivalcev v občini. Naj- večji napredek je bil dosežen v vzgojnoizobraževalnem procesu, kjer ima vsaka osnovna in srednja šola šol- sko športno društvo, v kate- rih je zajetih več kot 80 od- stotkov vseh učencev. Izre- dno se je razširila tudi dejav- nost med zaposlenimi, kjer je vse manj delovnih organi- zacij, ki se aktivno vključuje- jo v organizirano športno re- kreacijo. V redno vadbo, trim akcije ter tekmovanja se od 153 OZD letno redno ali občasno vključuje od 120 do 130 OZD, Se najmanj je bilo napravljenega v krajev- nih skupnostih, kjer je to de- lo zaživelo v samo enajstih KS. Za ugodno množičnost gre zahvala številnim akcijam. kot so hoja, kolesarjenje, smučanje, učenje plavanja ter izredno bogata in pestra dejavnost zlasti planinske in drugih organizacij. Napre- dek je bil dosežen v borilnih veščinah, strelstvu in še zla- sti v delu TVD Partizan Ga- berje in Store. V vrhunskem športu je v temeljne in usmerjevalne selekcije vključenih 680 učencev osnovnih šol, v Celju pa ima- mo trenutno 53 kategorizira- nih športnikov. Pri kadrih je na področju športne rekrea- cije enajst poklicnih stro- kovnjakov in 197 amaterskih ter v vrhunskem športu osem poklicnih in 74 amater- skih strokovnih sodelavcev. Izboljšale so se razmere gle- de pokritih in odprtih tele- snokulturnih površin, o če- mer poročamo na drugem mestu. Ob vsem tem so zabeležili tudi primankljaje in slabosti, ki se kažejo predvsem v na- slednjem. Žal se zlasti dele- gatski odnosi niso uveljavili dovolj učinkovito. Slabo so razviti samoupravni odnosi, kar velja predvsem za odno- se znotraj osnovnih nosilcev prioritetnih panog tako v re- giji kot republiki. V priori- tetnih panogah (posebej eki- pe) se kažejo zlasti v zad- njem času velika nihanja v kvaliteti. V nekaterih sredi- nah še niso zaživeli aktivi ZK in mladine, ki so prema- lo aktivni. Na področju mno- žičnosti se kljub lepim do- sežkom še premalo pojavlja širše vključevanje, starejših občanov, žensk in invalidov, problemi pa so tudi v krajev- nih skupnostih, kjer razen redkih izjem ni pravega živ- ljenja. Čeprav so na področ- ju kadrov zabeležili premike na boljše, pa še vedno to ne pomeni, da bi lahko bilo bo- lje, zlasti kar se tiče večje strokovnosti. Z uspehi in slabostmi bo tako telesna kultura v celjski občini startala v novo sred- njeročno obdobje. Med dru- gim bo največja pozornost posvečena prav krepitvi na- daljnjega razvoja samou- pravnih odnosov in delegat- skega sistema v skupnosti, kakor tudi v telesnokultur- nih organizacijah in njihovih asociacijah, ki izvajajo tele- snokulturne programe. Po- seben poudarek bo na orga- niziranju nosilcev množično- sti v krajevnih skupnostih ter večjemu vključevanju predšolske mladine in žensk. Na področju vrhun- skega športa bo potrebno izboljšati športne dosežke posameznikov in višje uvr- stitve ekip v zveznem meri- lu. To bo možno doseči predvsem s strokovnim tim- skim delom ter boljšim de- lom selekcij, še zlasti pionir- skih. Sredstva namenjena za gradnjo in vzdrževanje tele- snokulturnih objektov bodo usmerjali v objekte, ki. so na- menjeni za športno rekreaci- jo ter posodobitev in adapta- cijo obstoječih objektov. Brez dvoma bodo v nasled- njem srednjeročnem obdob- ju potrebni veliki napori, da bomo dosegli zastavlje- ne cilje iz pripravljenega programa. Del osnove, pov- zet iz prejšnjega srednjeroč- nega obdobja, je dober in ga je treba dograjevati, po- mankljivosti pa je treba čimprej odpraviti. TONE VRABL mve medalje £4 kladivar ' Prvi in drugi dan dvoranskega prvenstva so celjski atleti dosegli ^pe uspehe v tekih na 60 m in 10 m z ovirami, kjer so osvojili ^r 14 medalj. Tokrat pa je bilo v Celju sklepno tekmovanje v sko- lu v višino in troskoku, kjer so Celjani osvojili dva naslova in ireč drugih ter tretjih mest. Prvaka sta postala Stanka Pre- lelj pri članicah z 175 cm ter Ana- ijlij Kač pri mlajših mladincih z 95 cm. Drugo mesto je pri čla- ah osvojil Boris Cop 207 cm, ^tje pa Dušan Prezelj 204 cm. prigita Topole je bila tretja med (Hanicami - 169 cm. ! J. KUZMA košarkarski ; s v 4 ' ;, PIŠE: ZMAGO SAC^DIN za obstanek dobiti zadnje tri tekme v 19. kolu I. B ZKL smo gostovali v Ljubljani in klonili proti Slovanu 95:110. Takoj na začetku tekme smo izpustili veliko priložnost, da se odlepimo in da mi diktiramo tempo. Namreč, igralci Slovana so pričeli izredno nervozno in prvih 5 minut srečanja niso mogli zadeti oz. so metali na koš 10:0! Na žalost pa so naši igralci prehitro in neprecizno metali v teh trenutkih. Zlasti Hauptman. ki je na silo metal z distance (3:0) in Muha. ki je grešil pod košem (4:1) bi z odgovornejšo igro lahko naše moštvo pripeljala v višje vodstvo od 5:0. Naš met v teh minu- tah je bil 10:2. sila slabo. Vodili smo vse do 9. minute, ko nas je Slovan pri 15:15 prvič ujel. Kot bi odrezal so se Ljubljančani otresli nervoze in zaigrali fantastično! Zadevali so z vseh polo- žajev in nas z 85% metom pregazili v teh trenutkih. Precejšnjo pomoč so imeli v naših igrahfh. ki so izgubili glavo in divjali gor - dol v Slovanovem ritmu ter metali »prve<- žoge na koš. Pa tudi sodnika, predvsem Lozič iz Nove Gorice, sta brez potrebe obilno pomagala Slovanu in povsem vrgla iz tira Golca. na katerega so domačini preostro startali. Vodstvo Slovana 66:41 v polčasu je kazalo na katastrofo. V drugem polčasu je potem peterka Medved. Gole. Sabolčki. M. Sagadin in Hauptman (Kuljad) ujela ravnotežje in pričela zmanjševati razliko. Slovan je igral še naprej na vso moč in nas želel na vsak način pregaziti. Proti široki 3-2 coni se niso znašli in proti koncu tekme je zapisniška miza puščala uro. sa se ni bi preveč približali. Če bi tekma trajala še pet minut.... Na vsak način je Slovan zasluženo zmagal bil boljši, predv- sem pa preciznejši v metih (65%:48%). boljši v skokih (31:26) in hitrejši v protinapadih. Imeli so izrednih deset minut, ko so zadevali -vse živo« iz vseh položajev. Igrali pa so umazano predvsem na Golcu in Hauptmanu. kar pa sodnika nista hotela videti (držanje za roko. vlečenje za dres. suvanje...). Tudi mi smo igrali precej ostro, vendar brez nešportnih prijemov, saj jaz nikoli nisem učil oz. dovolil igralcem, da igrajo umazano. NAPOVED: do konca sezone ostajajo še tri kola. za obstanek v ligi bi morali dobiti obe tekmi doma in srečanje z Železničar- jem v Čačku. V soboto. 28. februarja bomo ob 19.00 v dvorani TSC gostili sarajevski Alhos. ki ima štiri visoke in močne centre tako. da bo boj pod košem zopet izredno težek. Slabo pa igrajo proti agresivni obrambi na celem igrišču, kar bo ob borbenosti in hitrosti naše glavno orožje. Naj še povem: da Pribanovič, ki v zadnjih dveh kolih ni igral, leži z zlatenico celjski bolnišnici, izgubil je sezono pa tudi kariera je vpraš- ljiva. Na srečo pa je Sabolčki vsaj za silo saniral poškodbe in bolezen pa tudi Medved je prebolel angino. Na tekmo z Alhosom ima mladina prost vstop, ob 17. uri pa bo ženska predtekma republiške lige med Libelo in vodilno Savo (Kranj)! NA KRATKO kadeti v finalu Mladi rokometaši - kadeti Ae- ra Celje so se po zmagi nad Veli- ko Nedeljo 18:9 uvrstili v zaključ- ne borbe za republiško prven- stvo Slovenije. Strelci za Aero: Guček 7, Filipič 4, Trbovc 3, Se- iko in Regner po dva ter Bala fcnega. Nogometni turnir in pokal fešku v Celju je bil nogometni tur- nir štirih pobratenih ekip, ki naj bi postal tradicionalen in naj bi se igral vsako leto v dru- Kem kraju za prehodni pokal, ^a prvem turnirju v Celju je «nagala ekipa FEŠK, ki je v fi- nalu premagala Papuk iz Oreho- medtem ko je v borbi za "etje mesto domači Kladivar »Snal Mrakovico. 9 '"rnirju je povedal predse- dnik tehničnega odbora pri NK kladivar Brane Stamejčič: •Turnir je popolnoma uspel. ekipe se bodo tako vsako ■eto pomerile med seboj. V pro- »ramu celo imamo, da bi se vsa- «0 leto srečali spomladi in jese- Lep pokal je kot prva osvoji- la ekipa RESK. naši fantje pa so ^aigrali tako, kot trenutno zna- Jo Bo pa seveda še bolje.« JJAJeja aubreht 'JRZAVNA prvakinja Ven je bilo državno pr- Dinn^° za starejše pionirje in nin 1 ^ umetnostnem drsa- «Jer je med 31. tekmovalka- B^^opila tudi MATEJA AU- 1 ^^^ premočno drža ® osvojila naslov j^^^avne prvakinje. Ostale Celjan- teia '^odušek je bila peta, Ma- deveta, Nataša Mež- bef L in Barbara Novak '^""dvajseta. boljši od ■^edveščaka riainf^flovarju je bi! -Memo- nič R Vladimir Smilja- Pet eki j® nastopilo I»arti» Zmagali so domačini, h Ban®" Bj«'ovar pred Borcem CfiLlP je bil AERO četrti Medveščak Za- greb in peti Borac Zagreb. Naj- boljši strelec turnirja je bil Ce- ljan Stanko Anderluh, ki je dal 39 golov. Kegljači prvi Kvalifikacije za vstop v enotno republiško ligo so končane. Tudi po nastopu v Mariboru in Raden- cih so Celjani ostali na prvem mestu, medtem ko je Konstruk- tor drugi ter Rudar iz Trbovelj presenetljivo tretji pred Cardo. Ekipa Aera Celje je osvojila osmo mesto. Celjani so v soboto nastopili v Mariboru in porušili 5340 keg- ljev. Naslednji dan, v Radencih, pa niso dosegli najboljših rezul- tatov. Vendar so imeli dovolj ve- liko prednost, da so si lahko pri- voščili nekoliko slabše rezultate in četrto mesto na tem kegljišču. hud boj za drugo mesto Na strelišču v Celju so strelci izvedli 5. kolo občinske lige z zračno puško. Ekipno so že petič zapored zmagali tekmovalci strelske družine »CELJE-, ki so si tako praktično že zagotovili prvo mesto. Med posamezniki je zmagal Jože Jeram z odličnim re- zultatom 281 krogov od 300 mož- nih. Vrstni red najboljših ekip po seštevku petih kol: -CELJE !..• -KOVINAR »TEMPO«, »CE- LJE II.", »MILIČNIK«, -IN- GRAD«, »FRANC STEKLIC«, -BRATOV DOBROTINSEK«, ■•ZLATAR«, »2ICNA« in ostali. Najboljši posamezniki po petih kolih: Jože JERAM 1385, Ervin SERSEN 1359, Alenka JAGER 1358, Tone JAGER 1357, Ivan Kočevar 1355, Marjam Dobovič- nik 1355, Mladen Petrovič 1346, Vili Dečman 1335, Franc Hoče- var 1325, Marko Kobale 1324 kro- gov itd. Tekmovalci SD »CELJE« so se na strelišču v Celju v prijatel- skem dvoboju pomerili s strelci SD »2ARKO KVEDER« - Griže. Po pričakovanju so zmagali Ce- ljani. V celjski ekipi sta bila naj- boljša Jože Jeram 368 in Alenka Jager 363 krogov. Pri gostih pa sta se odlikovala Rudi Kotnik 356 in Ivan Novak 355 krogov od 400 možnih. T J. naši športni delavci vlado privšek Ko ne bi bilo kvalifikacij Za tehničnega sekretarja RK Aero Celje Vlada Privška so vse- kakor bili najtežji trenutki v pre- tekli sezoni, 22. junija, ko so celj- ski rokometaši izgubili v kvalifi- kacijah proti Slogi iz Doboja. Ko se je po 60. minutah igre semafor v športni dvorani Golovec usta- vil pri rezultatu 23:20 za Aero in ko Celjani niso ujeli »dobojsko« razliko 22:18 je bil eden najbolj razočaranih in brez besed ravno Vlado Privšek. Tega se spominja še danes: »Te kvalifikacije ne bom poza- bil. Ce že sedaj, pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva v II. ligi, pomislim, da bomo po- novno verjetno uspeli zmagati v tej ligi in da nas potem čakajo nove kvalifikacije, se mi kar ste- mni pred očmi in najraje bi iste kar prespal. Toda tega ne bo mo- goče in zaradi tega postajam že počasi nekoliko nervozen, kajti same kvalifikacije so najbolj kri- vičen način za dvig v tekmoval- nem sistemu. Največkrat namreč zmaga slabša ekipa ali pa tista, ki je nekaterim bolj -simpatična«.' Upam, da letos, ob morebitnem našem uspehu, tega ne bo. Prava mrzlica pa bo kljub temu kon- cem junija, ko se bomo pomerili proti prvaku zahodne skupine II. zvezne lige.« Je vaše delo zanimivo? -Je! Pri Aeru sem že tri leta. To je zdrav športni kolektiv, v kate- rem se točno ve, kdor kaj dela. Imamo izredno organiziranost v klubu. Tu je predsedstvo, baje smo tretji v Jugoslaviji, ki so med rokometnimi klubi uvedli kolektivno vodstvo kluba, potem je Izvršni odbor in sekretariat kluba. Kot tehnični sekretar sem dejansko povezovalec med orga- ni kluba, igralci in predvsem med DO AERO Celje, ki je naš pokrovitelj. In ravno tej delovni organizaciji se moramo zahvaliti, da vse naše selekcije uspešno de- lujejo. Zato rad opravljam svoje delo, ki je pestro, zanimivo in večkrat tudi zelo zahtevno.« USPEHI LE POVRNEJO TRUD? -Da, vsakega uspeha smo vese- li. Trenutno so nas razveselili mladi igralci na državnem mla- dinskem prvenstvu v Skopju. Pa še ponosni smo na drugo mesto, zlasti potem, ko smo dobili ugo- dne pohvale in kritike o prikaza- ni igri našega moštva, ki je bilo tehnično odlično, se primerno vedlo in zlasti športno na terenu. Naši mladi igralci so bili tri dni ljubimci skopske publike. In ta uspeh nas obvezuje, da v bodoče tekmovanja v mladinskih selek- cijah republiško prvenstvo vza- memo dovolj resno, da nam ne bo potrebno stopati na državno prvenstvo skozi zadnja vrata.« Zelje? •Okrepiti delo v klubu. Iz igral- skega kadra moramo dopolniti še iz\'Tšni odbor, kajti Slavko Ivezič je odšel v JLA. Mimo tega bomo te dni organizirali v klubu mladinsko sekcijo in ponovno organizirali aktiv članov ZKJ. S tem bomo poglobili delo vseh članov in okrepili naše skupno delo na poti v I. zvezno ligo.« J. KUZMA vesti iz košarke V republiški moški ligi je Co- met doma odpravil Koper 103 proti 85 (najboljši strelec Smid 46), Elektra pa v Šoštanju Lo- kainvest 76:74 (najboljši strelec Breznik 26). Na lestvici je Comet četrti, Elektra šesta. V 12. kolu gostuje Comet pri Lokainvestu, Elektra pa pri kranjskem Tri- glavu. V ženski ligi sta obe ekipi izgu- bili: Libela v Mariboru 107:56, Rogaška pa na Jesenicah 96:87. Na lestvici je Rogaška peta. Libe- la pa zadnja, enajsta. V prihod- njem kolu: Libela igra doma pro- ti vodeči Savi, Rogaška pa proti Dravi, ki je na šestem mestu. V II. SKL - Vzhod so oddigrali 11. kolo. Največje presenečenje je bilo v Storah, kjer je vodilni Kovinar presenetljivo izgubil srečanje proti Dravogradu 91:82, Šentjur je zmagal v Brežicah 81:68, izgubil pa je laški Zlatorog proti Pomurju 72:62. Kljub pora- zu še vedno vodi (sam) Kovinar Store, Zlatorog je tretji in Šent- jur osmi. V prihodnjem kolu igra Šentjur doma proti Dravi, med- tem ko bo derbi v Laškem med vodilnim Kovinarjem in tretjeu- vTščenim Zlatorogom. ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 14 Celje je bilo kar (dvakrat organizator (državnega šahovskega prvenstva za posameznike, in sicer leta 1921 ter leta 1940. Letos je takšno prvenstvo v Borovu. Vprašanje: Kdo je bil šampion Jugoslavije v šahu med posamezniki v letu 1980? LJUBOMIR LJUBOJEVIČ SVETOZAR GLIGORIČ PREDRAG NIKOLIČ Tokrat podeljuje nagrade METKA CELJE, kupone pa je treba poslati v naše uredništvo najkasneje do 10. marca! 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 hotel prebold tam, kjer sta doma zabava in dobra voua Preživite sobotni večer nasmejani v Preboldu v HOTELU NI DOLGČAS Kdor je zadnje čase obiskal hotel v Preboldu, mu prav goto- vo ni moglo biti dolgčas. To še zlasti velja za dneve ob koncu tedna. Gostom je na voljo ple- sna glasba v veliki restavraciji, lahko pa se odločijo tudi za sprostitev ob plesu v nočnem klubu, ki je presegel okvire zgolj disco kluba. Preurejen prostor nekdanjega disco kluba je sedaj odlična priložnost za za- bavo gostov vseh generacij: To pa pomeni, da je glasba v noč- nem klubu prilagojena tudi sta- rejšim poslušalcem. V veliki re- stavraciji pa za zabavo skrbi vsak mesec drugi ansambel. Za zabavo skrbe ansambli, ki igrajo vse glasbene zvrsti - lahko za- plešete valček in polko, twist, ročk and roll in celo kolo. V SOBOTO SE BOSTE SMEJALI! Če se sprašujete komu, potem najbrž odgovor že veste. V hote- lu Prebold namreč tudi letos pripravljajo pustovanje. Vsako leto je bilo pustovanje v tem ho- telu zares izvrstno. Veliko je bi- lo maškar, ki so prišle domala iz vse Slovenije. Večina mask je bila originalnih in že samo opa- zovanje le-teh je bila svojevrst- na zabava. Tako bo tudi letos, ali natančneje povedano, v so- boto 28. februarja in na pustni torek, 4. februarja. Maske imajo seveda prost vstop. Za zabavo bosta igrala kar dva ansambla, ki sta že mnogokrat dokazala, da znata spraviti ljudi v dobro voljo: Utrip in Jogy band. Gost- je pa bodo lahko plesali tudi v nočnem klubu. V hotelu spreje- majo za letošnje pustovanje tudi rezervacije. Tam se lahko zglasi- te osebno, ali pa si rezervirajte mizo po telefonu 722-000 in 722- 045. Kakšne so nagrade za naj- boljše maske, naj zaenkrat osta- ne še skrivnost. ZA LJUBITELJE DOBRIH JEDI IN MLADOPOROČENCE O tem, da so kuharji pravi mojstri, se lahko prepričate vsak dan. To pa so dokazali tudi ob številnih tednih in mesecih posebnih kuhinj. Kdo le se ne spomni meseca palačink, mese- ca jedi iz gob, tedna češke kuhi- nje in specialnih večerov kot go- barski ples, lovskega večera... In ne le to! Ni jih mladoporo- čencev, ki bi jim bilo žal, da so poročni dan preživeli prav v ho- telu Prebold. Odlična postrež- ba, darilo hotela Prebold, izvrst- ne jedi, dobra pijača in ob vsem skupaj še solidna ceng. To je ti- sto, kar vabi mladoporočence na prvo kosilo prav v Prebold. In seveda domačnosti SKRB ZA REKREACIJO IN ŠPORT Tudi za rekreacijo je poskrb- ljeno. Gostom je na voljo avto- matsko štiristezno kegljišče, po- zimi je poskrbljeno za smuča- nje, saj sta v Preboldu dve smu- čarski vlečnici, urejena pa je tu- di proga za tek na smučeh. Pole- ti se boste lahko kopali v kopali- šču, kjer bo ogrevana voda, sko- zi vse leto pa je lahko hotel Pre- bold startna ali ciljna točka za planinske izlete na posamezne točke Savinjske planinske poti oziroma do številnih planinskih domov v bližini. TEKMOVANJE V DISCO PLESIH V nočnem klubu pripravljajo tekmovanja v disco plesih in ročk and roll plesih. Med mladi- mi je vzbudilo precej pozorno- sti. S tovrstnimi prireditvami bodo še nadaljevali in k sodelo- vanju pritegnili tudi nekaj zna- nih pevcev od Andreja Sifrerja do Moni Kovačič. Vse skupaj pa je zabeljeno še z najnovejšimi glasbenimi hiti ter seveda tudi večno mladimi melodijami. V SOBOTO IN TOREK PA ŠE ENKRAT VABLJENI NA PUSTOVANJE V HOTEL PREBOLD! Hotel Prebold ponoči. Pa vendarle življenje ne zamre niti čez noč. HUMORISTI - HOTEL PREBOLD VAS PRIČAKUJE Aprila bo v hotelu zani- miva prireditev, na kateri se bodo gostom predstavili humoristi-amaterji iz vse Slovenije. Poleg njih pa bo nastopil še en znan jugoslo- vanski humorist. Vse, ki se želite prijaviti, obveščamo, da se lahko prijavite na na- slov: Hotel Prebold, 63312 PREBOLD. Pogoj: Da zna- te ljudi spraviti v dobro vo- ljo. PRESENEČENJE MESECA MARCA v popoldanskih urah ob nedeljah bo v prostoru dis- co kluba v hotelu Prebold plesni program, namenjen najmlajšim, ali točneje po- vedano za otroke do 16. leta starosti. Njim bo prilagojen izbor glasbe, tako da se bo- do lahko naučili plesanja. Skratka - prijetna no- vost, ki bo marsikomu pbo- gatila nedeljsko popoldne. ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 j^lpoglavu nad locami tragedija na kmetiji elika družina je razpadla ^ Slatenškovih gospodari doma alkohol ; ideš na vrh Lippgla- J Ločanni, oko komaj vso lepoto, ki se raz- ■ ^^ra tam okoli. Daleč se- ko in se ustavlja visoko ® 2pet.h gričih pa se spet E^^fv temne globače. Na •jh in dolmah stojijo p hiše in hiške, vmes pa L,di nekateri vikendi. Tu- m je prodrl mestni člo- I^ki bo tukaj resnično na- "rriir. Čudovito tišino in ikrnjeno naravo. Lii kristali so se topih v cu ko smo iskali Slaten- Iv-o domačijo. Z vrha griča B jo zagledali, potem pa J se spustili nižje, tik nad fcačo. Hiša je zunaj zane- rjena, v notranjosti pa ni I .boljša. Gospodarsko po- pje se bo vsak čas zrušilo i" V njem ne muka živina, av jo je bilo včasih do- pri hiši. Po pripovedova- matere Justine, stare 39 nimajo dovolj hrane za 10, zato redijo samo ene- prašička. Videli pa smo ^e in pašnike, le obdelati ih bilo treba. A kaj ko je lani meseca oktobra še Impir v zemlji, koruzni rži pa so nas še neobrani idravljali na naši poti k [tenškovim. )vainštiridesetletni go- |dar Ivan je vdan pijači, čli mu žena Justina. Na letiji pa je prevzel vajeti v te alkohol in posledice so Ihotne. Ne gre samo za letijo, gospodarja in nje- 0 ženo, marveč za petero jk, ki živijo kot trop brez iarja. Petnajstletni Stan- hodi v osnovno šolo v Lo- n je že tudi zašel na kriva I. Trinajstletni Ivo, enajstletna Ivica in šestletna Jožica pa obiskujejo osnov- no šolo v Ponikvi. Tja jih je prešolala mati, češ, da imajo bližje v šolo. Doma je še pet- letna Marjanca, Jasno pa so posvojili v Zrečah. Konjiška socialna služba je najstarejšega Iva že dva- krat odtujila od doma, pa je povsod ušel in spet prišel do- mov. ' Zdaj, v teh dneh, bo nare- dila še bolj drastičen poseg. Odvzela bo dve najmlajši in jih tako iztrgala iz razmer, iz razpadajoče družine, ki jo je uničil alkohol. Dolgo so se vsi skupaj, tako na krajevni skupnosti kot tudi socialna služba prizadevali, da do te- ga ne bi prišlo. Slatenškovi so dobivali socialno podpo- ro, a ne v obliki denarja. Hra- no so lahko do določene vso- te dvigovali v trgovini. Sla- tenškovi so jo res dvignili, potem pa so jo menjavali za pijačo. Otroci nimajo mleka, ker ne gojijo kravice, čeprav bi jo lahko. Lahko gledajo le pijane starše, ki ne čutijo do otrok prav nobene odgovor- nosti. Ob našem prihodu sta bili doma le najmlajši, ostali pa v šoli ali bogve kje. Mama Justina je skomignila z gla- vo, češ bodo že prišli. Vedno najdejo pot domov in jo tudi bodo, če jih bodo dali ka- morkoli. Za njihovo bodoč- nost se ne meni, glavno, da živimo jutri, pojutrišnjem. Koliko je v njej še materin- skega čuta, nam ni uspelo ugotoviti. Prevladovala je apatija, njen odraz pa je bil viden tudi v neurejeni okoli- ci, v brezbrižnosti do otrok. Dejala sicer je, da poleti po- magata z možem kmetom pri delu in tako nekaj zaslužita. Pa bi bilo veliko bolje, če bi kaj postorila in zredila doma. Vsaj kravo, da bi imeli otroci mleko. Tako pa je nekdaj trdna kmetija zapisana pro- padu, enako pa tudi družina, ki na njej živi. Vsi skupaj, ne samo otroci, bodo prej ali slej prišli na občinska bre- mena. Zaenkrat bodo poma- gali otrokom, ki so resnično potrebni pomoči. Morda bo- do še zrasli v zdrave osebno- sti, če pa bi ostali doma pa se to ne bi zgodilo. Stebla z neobrano koruzo, tik za hišo, so pravzaprav ob našem odhodu povedala vse. Pa še nekaj - otroškega sme- ha, niti nasmeha nismo vi- deli. ZDENKA STOPAR Justina Slatenšek z najmlajšima hčerkama ZGODrLd;SE PROMETNE NESREČE \ ZA 200.000 dinarjev škode Na zoženem delu cesti- v Sirju pri Zidanem Fostu, kjer je hitrost ornejena in postavljen prometni znak »prednost ^'ozil iz nasprotne smeri«, hitrosti ni zmanjšal voz- L^ik tovornjaka DARKO ^UKANCIC, 31, iz Trbo- Srečal se je z oseb- jHim avtomobilom, ki ga pe vozil MILAN TOLJA- 40, iz Umaga in če- sta oba zavirala in ■napeljala skrajno desno l^a bankino, je prišlo do trčenja. Telesnih po- iSkodb ni bilo, škode na J^ihh pa je za 200.000 j;||pa2ljiva vzvratna vožnja p^o klancu navzgor v '"ozinski vasi je vozil z avtomobilom m^^^KORC,25,izPro- mske vasi. Opazil je, da ospk ^ nasproti neznani srpP'^' avto m ker je bilo žen na ozki in zasne- g, ' cesti nemogoče, je g.zapeljal vzvratno, zdrsnn nepazljiv in je 20,^ čez rob cestišča se " globoko, pri'čemer škoH težje ranil. narjet- ^^ ^^ NOVA ŽRTEV ŽALSKE OBVOZNICE Po žalski obvoznici, iz smeri Ruš je vozil z oseb- nim avtomobilom JA- NEZ HOLCER, 21, iz Ar- je vasi. Približno 800 m od izstopne postaje se je srečal s tovornjakom, ki je plužil cestišče. Ker je vozil Holcer prehitro, ga je zaneslo v levo in čelno je trčil v zunanji levi rob pluga. Avtomobil je ob močnem trčenju odbilo na bankino, Holcer pa je padel v obcestni jarek in obležal mrtev. PREHITRO V KRIŽIŠČE Iz Zepine proti Ljubeč- ni je vozil z osebnim avto- mobilom LEOPOLD 2GAJNER, 38, iz Vojni- ka. Ko je zavijal v levo proti Bukovžlaku, pa ga je zaradi neprimerne hi- trosti in vinjenosti zane- slo in je zbil kolesarja HE- NRIKA GORENCA, 45, iz Glinskega, ki se je pe- ljal pravilno po svoji de- sni strani. Kolesar je pa- del in se težje ranil. ZABLOKIRAL VOLAN Po Kidričevi cesti v Ve- lenju je vozil z osebnim avtomobilom IGOR PE- COVNIK, 22, iz Velenja. Ko je zavijal v levo, je za- blokiral volan in zapeljal je na pločnik, kjer je zbil pešakinjo STOJO RA- DIČ, 29, iz Velenja. Le-ta se je težje poškodovala in je na zdravljenju v celjski bolnišnici. ikRpNIKA^iS^ ZAKLAL GA JE Do prepira, ki se je kon- čal z napadom z nožem, je prišlo v ponedeljek po- poldne v Žalcu. Sekretar skupnosti socialnega skrbstva v Žalcu, 49-letni VLADO A2NIK, iz Lož- nice je poklical na razgo- vor MARJANA PUCKA, 23, iz Migojnic. Pogovar- jala sta se o nerešenih so- cialnih problemih in se pri tem tudi prerekala, nakar je Pučko odšel. Po končanem delu, ko se je Ažnik odpravil domov, pa ga je Pučko pričakal na hodniku in ga s ku- hinjskim nožem zabodel v hrbet. Sodelavci so Až- niku nudili prvo pomoč, nato pa ga hudo ranjene- ga odpeljali v celjsko bol- nišnico. Pučko je po deja- nju odšel v zgornje nad- stropje in tam počakal miličnike. VZTRAJEN STARČEK Zadnjikrat je bilo ob koncu decembra, ko so ponovno prijavili javne- mu tožilstvu 93-letnega JURIJA PLEVNIKA iz Sela pri Šmarju zaradi go- ljufije - prodajal je »zdra- vilno« tekočino, jo poši- ljal po pošti občanom in dobro zaračunal. Pa ob- tožbe niso pomagale. Ze letos je »naročnikom« po- slal omenjene tekočine za okoli 43.000 dinarjev, zato se bo moral Plevnik po- novno zagovarjati pred sodiščem. ZAVAROVALNICA NAJ BI PLAČALA Poskusa kaznivega de- janja goljufije je uteme- ljeno osumljen 21-letni IVAN URSIC, iz Sopote pri Podčetrtku. V avgu- stu lani je s sosedom za- menjal avtomobil in med vožnjo zapeljal s ceste na njivo. Da bi dobil povr- njeno škodo, ki jo je pla- čal za popravilo, je ob- močni zavarovalni skup- nosti Triglav v Celju pri- javil nesrečo in dal svoj kupon obveznega zavaro- vanja, češ da je poškodo- val sosedov avtomobil in tako naj bi mu zavaroval- nica povrnila nekaj čez 10.000 dinarjev. Vse pa je prišlo na dan in zavaro- valnica ni utrpela škode, Uršič pa je prijavljen celj- skemu tožilstvu. DEKLETA POZOR! Zlat nakit zelo mika 21- letnega VLADA AMONA iz Lokovine pri Dobrni. V zadnjem času si je nabral več predmetov, ki jih je nato prodajal in denar za- pil. Po gostinskih lokalih je namreč opazoval de- kleta, se jim pridružil, jih nato zvabil ven in jim snemal nakit kar z rok. Najraje prstane, zapestni- ce in verižice. Ker še niso raziskali vseh goljufij, prosijo ženske, ki so bile na tak ali podoben način oškodovane, da to prijavi- jo postaji milice. POŽAR V RESTAVRACIJI Pretekli teden je pogo- relo ostrešje v restavraciji Pošta v Rimskih Topli- cah. Zakaj je do požara prišlo, še ni bilo ugotov- ljeno, najverjetneje pa za- radi kratkega stika v elek- trični napeljavi. Na pod- strešju je bilo sedem sob, v eni je stanovala delavka restavracije in prav v tej je prišlo do požara. Skoda ni velika, ker so bile sobe prazne, zelo hitri pa so bi- li gasilci iz Celja, Laškega in Radeč. MALOMARNOST DELAVCEV NA POSTAJI Zaradi malomarnosti vlakovnega odpravnika, kretničarja in strojevodje tovornega vlaka, je prišlo na postaji v Laškem do naleta tovornih vagonov. Kompozicijo, ki je bila predolga, da bi se lahko srečala s potniškim vla- kom, so razpolovili in del prestavili na stranski tir. Ko pa je potniški vlak od- peljal, omenjeni trije to- variši pri ponovni združi- tvi kompozicije niso dela- li usklajeno in zato je ob trčenju iztirilo pet vago- nov, naloženih s cemen- tom in lesom. Škodo so zaenkrat ocenili na 950.000 dinarjev, telesnih poškodb ni bilo. STE ŽE PODALJŠALI VELJAVNOST PROMETNEGA DOVOLJENJA z v H v \ I v Ob boloči i/iiiibi ljubljene mame. babico in prakibiee ANTONIJE ROVŠNIK i/ /.g. Ciore pri Krasio\čah se iskreno zahvaljujemo \sem sorodnikom, sosedom in /naneeni. ki ste nam stali ob strani s najte/jili dneh. / nami siieust\(.)\ali. dart)\ali \enee in e\etje in jo spremili na zad- nji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za tople besede ob grobu in doniaeenui pevskemu zboru za ganljive žalo- st in ke Ž a 1 u j (.) e I: ^hčerka Marija, sin France / /eno. \niikinja Alenka / možem, pruvnuka Aleš in Andrej. ZAHVAL A Ob izgubi dragega moža. očeta in starega očeta VIKTORJA KORUNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom, prija- teljem in znancem, ki so dragega pokojnika zadnjikrat obi- skali na njegovem domu in ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Zahvala Gasilskemu društvu Trnava, pevcem Prosvetnega društva Trnava, Godbi iz Pre- bolda. Krajevni skupnosti in Hmezad Kmetijstvu Latkova vas za poslovilne besede ter župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Valči z Jožetom in vnuki Matjaž, Marko in Mitja ter Bojan AMD Radeče objavlja LICITACIJO za prodajo os. avtomobila, ZASTAVA 750 dne, 27. 2. 1981 ob 16. uri v društvenih prostorih. TEČAJ ZA LETENJE Z ZMAJI v Celju. Krškem in Lučah prirejamo tečaj. Prijave pošljite v Krilo Klub Krško CKŽ 141. telefon 068 7115. »Metka« tekstilna tovarna in konfekcija Celje, n. sol. o. Celje, Ipavčeva 22 objavlja v delovni skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge PRAVNIKA Pogoji: zahteva se visoka ali višja pravna šola in 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah v gospodarstvu. Vloge s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: »Metka« tesktilna tovarna in konfek- cija Celje. Ipavčeva 22 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 8 - 26. februar 199 ^ št 8 - 26. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 zi^MmivasJi BOMh m y BV^. irska - »smaragdni otok« »i- , - . • Irska ima mnogo gradov, ki so izredno dobro ohranje- ni in vzdrževani. V marsika- terem manjšem še prebivajo lastniki, vendar so takšni po- deželski dvorci sredi zara- ščenih vrtov ograjeni z viso- kimi ograjami, opremljeni z opozorilnimi tablami, da gre za privatno lastnino, tako da so praktično skriti pred očmi radovednežev. Za vzdrževa- nje treh privlačnih gradov so si podjetni (ameriški) lastni- ki omislili posebne predsta- ve, ki si jih lahko za relativno drag denar vsakdo ogleda. V njih namreč čez poletno turi- stično sezono prirejajo prire- ditve v stilu srednjeveških banketov. Odločili smo se za večerno prireditev v gradu Knappo- gue Castle, ki se je letos vrnil v 16. stoletje. Ob našem pri- hodu se popoldanski banket še ni končal, zato smo si lah- ko pobliže ogledali ne preti- rano veliko grajsko poslopje sredi ogromnega, lepo ureje- nega vrta. Kmalu po določe- ni uri za pričetek so nas v dvorne dame iz omenjenega stoletja napravljena dekleta povabila v sprejemnico gra- du. V enem kotu je veselo prasketal ogenj v odprtem kaminu in ob njem-so bili edini stoli v prostoru. Na drugi strani je ena od dvor- nih dam nežno brenkala na harfo. Pri vstopu je vsak obi- skovalec dobil lično lončeno čašo z medico, ki je tudi na Irskem bila nekoč zelo ce- njena pijača. Na željo so vsa- kemu gostu prijazna dekleta še postegla s pijačo; istoča- sno so odgovarjala na razna vprašanja o gradu, občasno skupno zapela ob harfi in na splošno skrbela za udobno počutje gostov, ki so počasi polnili tisti sprejemni pro- stor. Bard - grajski pesnik in pevec, ki je bil podobno kot vsi ostali gostitelji, nastopa- joči in strežaji oblečen v obleko iz 16. stoletja, je od časa do časa z gromkim gla- som najavil kakšnega poseb- no »velikega plemiča« iz vrst gostov, tako na primer ple- menitega posestnika Johna iz Teksasa, mojstra financ Paula de Normandie, ali mo- gočnega plemiča Tadashija iz Japosnke. Ko se je sprejemnica na- polnila z ljudmi iz vseh kon- cev sveta, se je na balkončku istega prostora pojavil gra- ščak, pozdravil vso množico in povabil nas - svoje goste - v sosednji jedilni prostor. Tam so dolge mize z grobo obtesanimi klopmi brez na- slonov obkrožale manjši oder. Bard in dvorne dame so nam pomagali pri razvr- stitvi po mizah ter nam okoli vratu zavez£ili velike prtiče. Graščak je izmed svojih »po- vabljencev« izbral par in mu namenil častna sedeža svoje- ga banketa. Prinašali so nam jedi in stregli s pijačo ter nas nazivali po tedanjih običajih »milord milady«. Tudi s pri- borom so se hoteli nekako približati zgodovinskim na- vadam pri jedi, saj so nam postregli juho brez žlic in se je bilo treba znajti, če smo jo hoteli pojesti. Med izbornimi jedili so nas dvorne dame, bard in gra- ščak zabavali s pesmimi, ple- si, duhovitimi dialogi, kraj- šim dramatskim prikazom srečanja tedanjega irskega vladarja in vzvišene angle- ške kraljice. Za zabavo je po- skrbela tudi mala modna re- vija, ki so jo domiselno pre- nesli v 16. stoletje. Sredi banketa se je gra- ščak silovito razjezil na ene- ga svojih gostov, ki naj bi mu ukradel prašiče. Zgrabili so nekoga od »povabljenih« in ga hoteli takoj obesiti; zanj se je zavzel bard in zadeva se je končala tako, da si je »grešnik« izprosil milost s tem, da je moral zapeti pe- sem. Celotna prireditev je pote- kala precej hitro in ves čas gladko, »gostitelji« so izre- dno doživeto odigrali svoje vloge in presenetili s svojo vsestranskostjo. Takšni ban- keti so pravzaprav čista ko- mercialna poteza domiselnih lastnikov gradov, vendar predstavljajo res kvalitetno zabavo posebne vrste. PIŠE: JELKA ŽOLNIR 12 Tipičen prizor s pojedine pri »graščaku* POKAL »VRTNICA« PETIČ Tekmovanje v veleslalomu za pokal Vrtnica, ki ga letos že petič organizirajo gostje bistroja Vrtnica, je že skoraj prese- glo meje zamišljenega tekmovanja. Vsako leto se je prijavilo večje število tekmovalcev, tako da so morali organizatorji letos omejiti število prijav na sto. Letošnje tekmovanje bo jutri popoldne na Celjski koči, razglasitev rezultatov pa zvečer v Vrtnici. Organizatorji so tudi letos pripravili vrsto zanimivosti, ki dokazujejo, da se lahko tudi v gostinskem lokalu razvija družabno življenje. Pokrovitelj tega tekmovanja je tudi letos Gostinsko podjetje Celje. F.P. POHOD NA STOL Letošnji 16. po vrsti pohod na Stol je potekal v slabih vremenskih razmerah. Ze sam pohod po planinah pod Sto- lom je bil tako zahteven kot vzpon na vrh. Kolona je hodila po utrjeni poti, ki je bila označena z zastavicami, pa so jih pohodniki na žalost jemali s sabo za spomin. Tako je bil še zlasti spust do betonske hiše slabo označen. Od Valvazorje- vega doma (1171 m) je bila pot speljana do kraja Baragove koče, kjer je taborila jeseniška četa pred umikom na vrh Stola. Dvignili smo se do betonske bajte, kjer je posijalo sonce. Po nas je potem vodila navzdol mimo Zabreške in Zirovske planine nazaj do planinskega doma. Po vrnitvi je bila pri Valvazorjevem domu spominska slovesnost s kulturnim programom. Tu so udeležencem, ki so se pohoda udeležili že desetkrat, podelili spominsko di- plomo in plaketo. Zadnjih nekaj let se člani Savinjskega MDO množično udeležujejo tega pohoda. Letošnjega se je kar 400 planincev s celjskega območja podalo na Stol. 14. marca bo pohod na Snežnik, 22. aprila pa na Porezen. Upamo, da bo tudi tam precej naših ljubiteljev planin. B020 JORDAN Obrambno jedro predgradja je predstavljal še danes ohranjeni bergfrid - Friderikov stolp. Postavili so ga na naravni vzpetini, tako da se je že s svojo izbrano lego uveljavil kot dominanta v prostoru. Stolp je kvadraten, stene pa so debele pri- bližno poltretji meter. Zanimivo je, da so njegove stranice različno dol- ge, saj starodavnemu stavbeniku ni bilo do tega, da bi bil tloris geome- trijsko pravilen; hotel je le, da bi bil objekt trden in pripraven za obram- bo. Stolp je visok 23 m in je imel nekdaj štiri nadstropja. Danes je nje- gova notranjost dostopna skozi prit- lični vhod iz 1932, od koder držijo železobetonske stopnice na njegov vrh, medtem ko so bila poprej vrata v prvem nadstropju, tako da stolp v pritličju praktično ni imel nobene ranljive točke. Ta vrata so danes za- zidana, vendar je vratna odprtina v notranjosti še lepo vidna. V nižjih nadstropjih so imeli skladišča za orožje in drugo opremo, vrhnje nad- stropje pa je bilo prirejeno za prebi- vanje. To lepo razberemo iz ohranje- nih lin. Te so v kletnem pritličju oblikovane kot majhne, pravokotne linice, ki so komaj prepuščale svet- lobo, v naslednjih dveh etažah dobe podobo pravih, pokončnih lin, v vrhnjem nadstropju pa se razširijo v velike okenske odprtine s še vedno ohranjenimi klopmi v ostenju. Na vrhu stolpa, zavarovanem z obnov- ljeno zidno krono in nekdaj pokri- tem s strmo streho, je bila včasih trdna ploščad, na katero so postav- ljali topove. Stolp je na vzhodni in južni strani obdajalo nekdaj še po- sebno obzidje, podobno pa je bil najbrž zavarovan tudi na zahodni strani, od koder je tekel prečni za- porni zid, ki se je na južnem koncu spojil z notranjim obzidjem in razde- lil predgradje na vzhodno in zaho- dno polovico. Ostanek tega zidu je še viden. V vzhodnem predgradju so bila nekoč manj pomembna, verjetno ve- čidel lesena gospodarska poslopja, medtem ko so bili pomembnejši go- spodarski in vojaški objekti razvr- ščeni v bolje zavarovani zahodni po- lovici predgradja, ki se konča pri no- tranjem jarku. Na to kažejo ostanki zidanih stavb, ki so se tu ohranili. Vodnjak, ki je v tem delu predgra- dja, so 1906 prinesli iz nekdanjega Jožefovega dvora pri Celju. Po zemeljskem nasipu, ki drži čez notranji jarek, in po novejših stopni- cah pridemo v notranji grad. Ob krepkem obrambnem zidu se vzdi- guje močan stolp. Ko prehodimo prostor v nekdanjem vhodnem stol- piču, so že pred nami stene stano- vanjskega stolpa. Mimo njega drži ozek gotski prehod v južno medzi- dje, od tod pa gre pot skozi vrzel v steni osrednjega, prvotnega gradu ob nekdanjem Andrejevem stolpu na notranje grajsko dvorišče. Tu je preprost, več ali manj pravokoten prostor s cisterno na sredi. Desno od vhoda vidimo debelo zidovje stano- vanjskega stolpa, na levi je sodobno gostišče, pozidano delno na temeljih starega palacija. Vstop skozi gosti- šče drži skozi novi stolpasti prizi- dek, ki povezuje gostinske prostore. Ti so zasegli samo del razpoložljive- ga prostora, preostali del je urejen kot razgledna ploščad. Prvotni grad, ki so ga v 1. pol. 13 stol. postavili Vovbržani na zahodij skalni kopi, je bil kastel. Imel je obl ko nepravilnega četverokotnika zalomljeno južno stranico, ki sej tlorisno prilagajal razpoložljivem, terenu. V njegovem vzhodnem del, je stala dvonadstropna stanovanjski stavba, v zahodnem delu pa je bil< zaprto dvorišče z veliko cisterno.} obzidju so se prislanjale pomožni delno zidane, delno morda lesen? stavbe. Verjetno še v romanski dob:i to je pred 1300, so zasnovo obdali i obzidjem, ki je seglo do strmih prd padnih sten na severozahodu. Na s«| verni strani so obzidje okrepili stolpičem, verjetno pa so takrat pd globili in razširili tudi grajski jar^ ter nad njim pozidali vhodni stolpit Novo obzidje je bilo nižje od obzidji kastelne zasnove, utrjeno pa je biloi zidno krono. i Žovneški gospodje so v 1. pol. 14 stol. pričeli spreminjati utrdbo v sta novanjsko udobnejšo rezidenco. 2 notranje strani so okrepili staro sta novanjsko hišo, jo za eno nadstropij povišali in znotraj predelih v dva de- la, na zahodni strani dvorišča pa sej pozidali palacij. Stavbe na dvorišči so takrat odstranili, obenem pa so i lesenimi hodniki povezali posamii ne dele grajske zasnove. Pozidav"? grajskega jedra je narekovala potre bo, da se pomožni objekti prenesej( v predgradje; tega pa so morali pre utrditi. Tako so v naslednji fazi graj skega razvoja najprej obzidali pro strano ravnico vzhodno od grajske ga jedra. Novo obzidje se je na zaho dni strani z lahnim zamikom prišlo nilo ob staro romansko obzidje, pre mostilo jarek in nato v vzhodni sme ri sledilo konfiguraciji terena dj skalne kope na vzhodu. Tu je izobli kovalo peterokoten stolp in se nat( v ostrem zalomu obrnilo proti zaho du, dokler se ni onstran notranjega jarka pripelo na južno obzidje graj skega jedra. Sredi severnega obzidji predgradja so pozidali vhodni stolp na kar kažejo sledovi na zemljišču Obzidje je bilo opremljeno z nadzid ki in lesenimi obrambnimi hodnilč Morda že istočasno so sredi predgra dja pozidali na skalni kopi štirinad stropni obrambni stolp s skoraj 2 ff debelimi zidovi - bergfrid ali Fridf, rikov stolp. Stolp je bil zavarovani polkrožnim obzidjem, ki je obliko^ valo ob njem cvinger v obliki nej kakšnega žepa. Od tega obzidja il tekel proti jugozahodu prečni zid, ^^ se je na jugu pripel na obstoječe obj zidje ter tako predgradje razdelili dve polovici. V naslednji fazi so p"] zidali gospodarske objekte v predj gradju. Stari celjski grad. Pogled na Friderikov stolp. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško. Mozirje. Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej^'' Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milena Poklič-Brečko. Damjana Stamejčič, Zdenka Stop^' Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljani Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Ste^ žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.