Triumf »Trboveljskega slavčka" v Celju Po sijajno uspelih prireditvah ob svoji 10 letnici v Trbovljah, Hrastniku in Laškem je priredil »Trboveljski slavček« pod vodstvom svojega dirigenta tovariša Avgusta šuligoja svojevrsten umetniški koncert v Celju. Koncert, ki se je spremenil v manifestacijo slovanske pesmi, se je vršil ob pol 11. uri dopoldne na dvorišču kasarne kralja Petra. Počastili so ga skoro vsi predstavniki vojaške in upravne oblasti, tako predsednik celjske občine g. dr. Voršič, celoten oficirski zbor s poveljnikom polkovnikom g. Defarjem na čelu, okrajni načelnik g. dr. Zobec, zastopnik g. opata g. Korban, direktor Glasbene Matice g. Sancin, šolski nadzorniki in mnogi drugi visoki gostje iz Celja, Laškega in drugod ter poleg vsega vojaštva celjske garnizije še ogromna množica ljudi tako, da je prisostvovalo tej edinstveni prireditvi okroglo 3000 Ijudi. Po odpetju državne himne je krenil zbor pred spomenik Koroškim junakom, kjer je pred poveljnikom g. polkovnikom Defarjem, županom in glavarjem v polni tišini spregovorila pevka »Trboveljskega slavčka« nekaj ganljivih besedi v počastitev padlim, član zbora je ix»ložil lep šopek z državno trobojnico in posvetilom, zhor je pa silno občuteno zapel »Nmau čez izaro«. Poklonitev je bila tako ganljiva, da so mnogim solze pritekle iz oči. Po tej prisrčni spominski svečanosti se je zbor vrnil na oder in nadaljeval spored, ki so ga tvorile skladbe Emila Adamiča, Lajovica, Mokranjca, Dobra Hristova, Vasilija Mirka, Matije Tomca, Otokarja šina, Jakoba Aljaža, torej program od Krkonošev do Črnega morja. Ob tej priliki je bilo več skladb prvič izvajanih in sicer: »Slavčkom«, za jubilej posvečena »Gorole zelena« Dobra Hristova (bolgarski Adamič) s sopranovim solom, »Vrtena«, slovaški ples, in »šateček«, hanaški ples, katere je izvajal zbor s spremljevanjem vojaške godbe 39. pp. pod vodstvom tov. Avgusta šuligoja. Ista godba je spopolnila spored pod vodstvom kapelnika g. Pera Fabjanoviča z balkansko overturo Jovana Urbanija in Muhičevim podpurijem »Od Triglava do Balkana«. Zbor je zaključil svoj spored z Aljaževim »Triglav moj dom«. Celotna prireditev se je končala s himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi stoje v spremstvu vojaške godbe. K samemu izvajanju moramo pritrditi, da je zbor v umetniškem in v vsakem oziru na višku in se tudi kljub prireditvi na prostem niso izgubile najfinejše nianse. Dinamično je silno prožen in reagirajb disciplinirani pevci na vsak mig in hotenje svojega vodje. Tudi vojaška godba 39. pp. ima v svojem kapelniku odličnega muzika g. Pera Fabjanoviča in je isto kot »Slavček« želavelik aplavz. Višek pritrjevanja je dosegla Hristova »Gorole zelena« s krasnim solom gdč. Rezike Koritnikove, ki se ji vidi odlična šola mojstra rektorja Glasbene akademije g. Julija Betetta. Silno navdušenje se je dvignilo pri vseh poslušalcih ob izvajanju češkega in slovaškega plesa ob spremljevanju vojaške godbe. Ob koncu so vsi predstavniki vojaške in upravne oblasti častitali tov. dirigentu šuligoju k sijajnemu uspehu in se zahvaljevali za umetniški užitek. Iskrenih zahval je bil deležen tudi tov. Milko Gerlanc, ki je vodil skupno s polkovnikom g. Defarjem vse obsežne organizatorične priprave, da je ta svojevrstna prireditev tudi od te strani dosegla svoj namen. Silno zanimivo je bilo opazovati vojake iz južnih in drugih krajev, med katerimi so bili mnogi, ki so imeli prvič priliko slišati in videti tako umetniško in disciplinirano pevsko enoto pred seboj. Za ta vzgojni moment, ki ga je nudil »Trboveljski slavček« naši vojski, naj velja njegovemu nesebičnemu in požrtvovalnemu vodji tov. šuligoju najlepša zahvala. Z veliko zavestjo naj gleda na to ne le umetniško, temveč tudi na pedagoško delo, mi tovariši se pa veselimo njegovega uspeha, ki je s tem tudi naš uspeh. Ogromna množica, ki je prisostvovala tej edinstveni prireditvi, bo ohranila ta dan gotovo v najlepšem spominu. Po koncertu se je zbor fotografiral z vsem oficirskim zborom. Vsi pevci in spremljevalci so bili imenitno pogoščeni v oficirskem domu. Po kosilu jih je trboveljsko učiteljstvo odpeljalo na grad, nekaj na kopanje v Savinjo, dečki so se pa vadili v streljanju v Oficirskem domu pod vodstvom kapetana g. Vrebaca.