Št. 54. V Gorici, v soboto dne 7. julija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. mi predpoldne za mesto tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue popoštiprejemau ali v Gorici na dorn pošiljan celoletnoS K, polletno 4 Kin detrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici y to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nuuskih ulicah in Le- bn n na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. &0RICA Urediiistvo in upruvuistvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., S-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, ra<5ü- nijo se po pogodbi. (Zjutranje izrtanje.) Izdajatelj in "odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Utisi s prvega zodruznega shoda. ] ii. (Nekaj o namenu poljedelskega zadrnžniatva). Celotni naslov tega izredno zani- mivega in za poljedelski stan zelo važ- nega shoda so je glasil: „Prvi avstrijski p o I j e d el s ko-zadružni shod". Kdor je pazljivo prečital poročilo o resolucijah, ki so se na tern ahodu spre- j jele in potrdile, je gotovo opazil, da se • besedilo vsaktere resolucije začenja: „I. avstrijski poljedelski zadmžni shod sklene itd." To povdarjanje poljedelakega zna- čaja tega zadruzniätva, ki je priälo zbo- rovati na Dunaj koncem meseca maja, ] mora imeti gotovo svoj pomen. S pou- darkom se je hotelo najbrže reči: tu zbornje danes ne zadražništvo, nego poljedelstvo, odnosno oni del poljedelstva, ; ki se je organiziral na podlagi zadražne i ideje samo po moči. j Da, to se je hotelo reči, hotelo pri- j biti in se je tadi pribilo. Na shoda so j zborovale posojilnice, ki živijo zunaj na j kmetih, gospodarske zadrage, ki polje- delcu bodisi nakapujejo stvari, katore potrebnje, odnosno mo prodajajo stvari, katere izdela; zborovale so zveze, ki i združujejo obe vrsti zadrug. Shod ni hotel svoj poljedelski zna- čaj izgubiti, zato je z morečo večino odklonil edini predlog, ki je hotel skaliti ta čisti poljedelski značaj, predlog „Za- družne zveze" v Ljubljani glede kon- sumnih druätev, <3eä, konsamna društva ne težijo za tem, da bi izboljševala kre- ditne potrebe poljedelca, tudi ne, da bi ma gospodarsko aredila in izboljäala produkcijske razmere. Konsumna draštva nimajo poljedelskega, nego trgovski zna- čaj, vsled i.ega tudi ne morejo imeti oni etični moment v sebi, katerega zahteva i zadružništvo kot nova gospodarska oblika, ( tudi ne ono poučno vzgojno nalogo, ka- j tero ima izvrševati poljedelsko zadruž- j ništvo. Le en govornik, in ta je bil iz . Bukovine, je branil ta predlog. Bil je ] pač iz dežele, kjer žid kakor pijavka izpije srčno kmetovo kri. Ali, kakor re- čeno, predlog je bil odklonjen in s tem se je zadružni shod sam izjavil kot pristno-poljedelski zbor. Kaj pa hoče zadružništvo, ki je pri- krojeno specialno za poljedelske razme- re? Pač nič drugega, kakor izboljäati te razmere, odstraniti zapreke, • ki ovirajo zdravi gospodarski razvoj poljedelstva, odnosno zla, ki tarejo poljedelski stan. Tu se pa nečemo baviti natančneje z zgodovinskim dejstvom in razvojem po- ljedelske krize. Dovolj, da konstatiramo, da ta kriza še vedno traja in da se na§ poljedelec ne more z lepa iz nje izvleči. Tüdi ne more zadružništvo poljedelca iz te krize rešiti, zato je treba drugih, iz- datnejSih sredstev in socialnih reform, katere ne zmore z lastnimi močmi po- Jjedelf c sam. Zadrnžnišlvo hoče le ubla- žiti občutnejše gospodarske rane, skuša le olajšati in odstraniti najvažnejša in najtesnejša bremena, ki danea tišdijo k tlom tilnik poljedelca. Zadruzniätvo se ozira le na rak-rane: poljedelski kredit; nabava za in tenzivnejše gospodarstvo potrebnih stvari (ametna gnojila, semena, stroji); prodaja poljedelskih pridelkov. Zadružništvo pa se ne zadovoljnje le z ekonomično stranjo svojega delovanja, ono hoče vdejstviti tudi etični mo- ment asociacije poljedelstva, ono hoče J poljedelca vzgajati, da postane umnejši, da bo prilagodi borbnemu znaöaju da- našnjega splošnega gospodarstva. Le kdor popolnoma izpolni svoje mesto, sme zreti brez ekrbi v bodočnost; kdor pa ne pojmi časa duh, tega pokrijejo ne- prestani valovi — grobokopi: moderno, vedno, razvijajoče se gospodarstvo! Skoda, da tu ne raoremo citirati Teodorja barona von der Goltz, ki je 1. 1863 prvi znanstveno proučil vprašanje „o možnosti in koristnosti poljedelskih asociacij". Schultze-Delitsch-eva zasluga je, da je prenesel na nemska tla an- gleško zadružništvo, da je obrtnemu stanu vstvaril močno zadružno organiza- cijo. Ali njega je rodila le ideja koristo- nosnosti, ki se je dala bolje dosegati z zadružno asociacijsko obliko. RailTeisen ga prekaäa, ker je v zadružništvu posta- vil temelj etičnim globoko religioznim smotrom. Ne le gospodarska samopomoč bodi naloga njegovim zadrugam, izrccno namenjenim poljedelskemu stanu, nego tadi gospodarska yzgoja. Tako se nekje izraža v svoji knjigi Dr. Ertl, in ž njim 86 strinja pi. Hattingborg. Kreditne razmere poljedelca so res slabe. Razvoj novčnega gospodarstva, na katerega neposredni nastop ni bil pri- pravljen kmet, ki se je doblej bavil z naturalnim gospodarstvom, je poljedelca gnalo v zadolženje, odnosno v prezadol- žitev. Poljedelska posestva nosijo taka knjižna bremena, da se jih poljedelec . pri najboljäi volji ne more rešiti s pi- , člimi dohodki iz gospodarstva. Ali res kreditni zistem je tadi tako ustanovljen, da vidi v poseatniku le objekt za varno in plodonosno naložitev preostajajočega denarja. Privatniki ga izkoriščajo, de- narni zavodi, kateri imajo le namen, kako delati največje dobičke, ne uvide- vajo slabih gospodarskih razmer posest- nika, ne vidijo njegovih križev in težav. Daj obresti, kolikor mogoče visoke, pla- čaj glavnico, kolikor prej mogoče, to je njih načelo, in naj gre posestnik radi tega na boben, na cesto. Kredit, ki hoce sanirati gospodarske razmere poljedelca, mora imeti sledeče tri lastnosti: glavnica mora biti neod- povedljiva od strani apnika, obresti mo- rajo biti slalne in nizke, in glavnica se mora amortizirati v letnih, noobčutljivih obrokih. Te pogoje ne morejo nuditi ne privatniki in ne mestne posojilnice, ki delajo večinoma z menicami, tem za obstoj kmeta izredno nevarnim kreditnim sredstvom. Nudijo j h le deželni hipotečni zavodi in oni denarni zavodi, ki imajo namen postreči s takovrstnim kreditom. Tacega zemljeknjižnega kredita ne morejo tadi nuditi raiil'eizenske posojil- nice na deželi, ki se že tako ne smejo pečati s hipotečnimi posojili. Poljedelstvo je obrt, kakor vsaktera druga obrt; vsled tega rabi vedno obratni kapital, kakor ga rabi trgovecali obrtnik. Še le tedaj, ko se navadi kmet rabiti tako pogosto prometni denar, kakor tr- govec ali obrtnik, še le tedaj pojmi in- tenzivno gospodarjenje, umno proizvaja- nje poljedelskih pridelkov. Zato pa se mora naučiti, kako razlikovati trajna in- vesticiJ8ka posojila od kratkodobnih obratnih posojil. Naučiti se mora, nabaviti si poso- jila za nakup zemljišča, za odpravo dedščin in dot i. dr. iz onih virov, ki ma za taka posojila . nudijo prej nave- dene tri pogoje; narobe, nabaviti si ona, katera rabi le za izboljšavo produkcije, kakor nakup živine, poljedelskih strojev, umetnih gnojil, semena in podobno, le tarn, kjer se mu nudi ta denar po ceni, z najmanj obtoževalnimi pogoji, z vpo- ätevanjem oöebnega značaja poljedelca- gospodarja, torej pri domači raitt'eizenki. Naučiti se mora, da potrebuje za in- ve8ticijska posojila dolgi vračilni rok, za obratna pa kratki. Ko posojnje raiireizenskaposojiJnica denar, ne uvažaje lepremoženjski objekt, nego tadi moralno kakovost, kreditno | spo8obnost in vrednost posojilojemalca. j Da treba se ozirati tudi na osebo pro- ! siJca, in ne samo na njegovo premoženje, to načelo je vspeljalo zadružništvo, ka- tero je omislil Railleisen, človekoljaben mož prve vrste. Zato je naloga posojil- nic njegovega sestava, da poučno vpli- vajo na posojilo-jemalca, da ga naučijo ločiti investicijsko posojilo od onega za obratne namene, da mu nudijo denar le za obratne namene, in da mu po- sredujejo pri zadobitvi namenom pri- mernega in asanacijskim načelo.m odgo- varjajočega zemljiškoknjižnega posojila. RailTeizenke igrajo pri zemljeknjižnih posojilih le posredovalno vlogo med hi- potečnim zavodom in posojilo-jemalcem, same pa nikakor ne smejo dati taka posojila. To načelo se, ial, pri nas na Slovenskem še vedno premalo uvažaje in izvaja ! S. P. (Konec prih.) Dopisi. Iz St. Petra pri Goricl. — Pre- tečeno nedeljo se je poalovil od nas v cerkvi naš biväi preč. g. dekan, sedanji kanonik, monsignor Jožef Pavletif. Vedeli smo ie prei časorn, da nas zapastr blagi gospod, in slovo nam ni prišlo nepričakovano, vendar pa nas je pre- sunilo, ko smo gtt videli zadnjikrat go- voriti v cerkvi. Še bolj pa nas je vža- lostila v sredo popoladne njpgov:i loöitov. Pred župniščem pozdravila sta ga č. g. kaplan v irnenn župljanov in g. župan z zbranimi stara^iini v imenu občine. Odhajajočemu go^podu ao tudi zvo novi zapeli v slovo. Monsignor Pavletič si je postavil v Št. Pet.ru trajen spomin. Pridobil si je srca vseh s svojo dobrot- Ijivostjo in miroljubnostjo. Bil je mož zelo delaven in skrben za du^ni in telesni blagor svojih faranov. Štiri leta je bil med nami. Med tem časom je dal cerkev vso na novo poslikati s krasnimi fresko-slikami, da se more preštevati naj- lepšim cerkvam v goriški okolici. To delo bo pričalo še poznim rodovom naše lepe občine, da je bil monsignor mož, kateri je skrbel za lepoto hiše božje. Zadnje leto njegovega bivanja pri nas pa se mu imamo zahvaliti za trud in prizadevanje, katerega je imel pri nakupa zemljišča, ki ga je kupila tuk. Hranilnica in poaojilnica od barona Locat^Ilija. S tem je pomagal reSiti mar- sikaterega kolona propada. Blagpga mon- 8ignora bomo v St. Petra zelo pogreäali, vendar pa mn iz srca časlitamo na njegovi novi časti in mu želimo, da bi bil v novi službi in novi časti vse- stransko zadovoljen. Bog ga Živi ! Iz Krka. — V soboto dne 30. ju- nija ob 5. uri zjutraj je preminula v Krku v 75. letu starosti gospa Jožefa Mahnič, mati presvitlega di. Antona Mahniča, škofa istotam, po dolgi ih mučni bolezni, previdena s svetotajstvi sv. vere v objemu in navzočnosti svojih sinov in hčera. Za pokojnico blagega spomina ža- luje poleg prevzvišenega nadpastirja tudi še troje sinov in dve hčeri, zraven več vnukov, vnukiiij ter pravnukov. Tudi v njeni rojstni vasi Kobdilju in okolici kakor sploh po Krasu ostane njen spomin nepozaben, kajti zraven vzorne matere bila je tudi mnogim prava krušna mati. Da je bila tudi v Krku, kjer je zadnja leta bivala, jako priljub- L1STEK. Konfuzelj v Benetkah. (Daljc). Ko je popil to, si naroči še četrtinko ln ^ye vržinki, eno za-se, eno za voz- nika, da mu jo da, kadar pride. Določena ura je kmalu prišla, in v°znik je bil točen, tudi ženski sta priäli v°Jinii jerbasi ravno, ko je bilo v Dllžsijem zvoniku enajat. V°znik je bil vesel in dobre volje, ™Orda je aklenil v tem času kako dobro kupčijo. fn i-Tako^ ko 8ta se pozdravila, je Kon- zeJJ «arosiii obljubljeni liter, vskl'k"^ Sam° ene8a> dva naJ prinese", Iz Q ne Voznik> »za ene8a dam Jaz> koz nega De pride na V8ake8a nili dober ar^c» saj vidite, da smo štirje". nat W fuzelJ ni imel nič proti temu in na« t ar ^e nato res prinesel dva litra mesto enega. la 8° popili> Je voznikvnovičpred- gal' naJ pa še ženski dasta za enega. oznalo 8e mn je, da ga rad arka. Toda babnici nista hoteli o tem niČ sliäati; še-le, ko se je oglasil Eonfuzelj in jima rekel, da odplača tudi on polo- vico, ako ga naročisti, Bta se udali, in prišel je nov liter. „Sedaj pa moramo it!, „sta zagodr- njali nato," dragaöe se §e opijemo in po- tem ne bomo mogli nikamor". Sicer sta pa imeli tudi prav, zakaj voznik je že bil precej vrtoglav, Konfa- zelj pa tudi ni mogel več trditi, da ga nima pod kapo. Voznik jima ni mogel nasprotovati, ker je bil plačan in ker je čital Kon- fuzlju v očeh, da se mudi tudi njemu. Napregel je tedaj in naložil ter po- vezal jerbase z bicikljem vred na voz. Nato so se posedli še vsi štirje in odrinili. Voznik je podil konja nud vse naglo, tako,da sta ga začeli prositi žen- ski naj za božjo voljo ne dela tako, vsaj po meslu ne, da se ne zgodi kaka nesreča. Toda voznik ju ni hotel posluäati, aropak smejal ge jima je ter v enomer vpil: „Kaj mislite, da ne vem, kaj de- lam, saj nisem pijan". „Dio, mio", sta zdihovali branjevki. No, prišli so iz mesta brez nesreče. To je žen8ki tolažilo in ker ni bilo no- bene nevarnosti več, da bi kam zaleteli, sta ga pustJÜ, naj goni kakor hoče. „Ali ste se tudi vi tako bali", vpraäa voznik Konfuzlja, ko so dospeli na odprto cesto. „Kaj äe", odgovori Konfüzelj, „jaz se nisem bal ničeBa, ker sem vajen konj i in tudi vem, kako je treba voziti. Moj oče je imel tri konje. Večkrat sem mo- ral tudi jaz ž njim kaj voziti in tako Bern se naučil in se jim privadii, da se sedaj ne bojim nobenega veö, tudi öe bi se splašil neM. „Tako pa rendar ne znate voziti kakor jaz", pobaha se Italijan. „Le po- glejte", pravi, vstane pokonci in požene konja, da je tekel kot blisk. Ni trenil ni z nogami in stal je čvrsto, kakor bi ga bil kdo pribil na voz. „Tudi jaz se upam stati", se po- hvali Konfuzelj, hoteč preveriti voznika, da je še kdo drag na svetu, ki se kaj upa. Vino ga je bilo tako razvnelo, da ni nič pomišljal, kaj govori in dela,. ampak hotel je, da mora veljati prav njegova. „Ne verjamem", se zasmeje voznik in pravi: „Stavim steklenico konjakar katerega popijemo v Trevižu, da padete kakor hitro vstanete". „Velja", vaklikne Konfuzelj, vstane in prime za vajeti, voznik pa Švigne & bičem po kon u, da je poskočilin zdirjal kakor besen. Konfuzelj se je nekaj časa lovil in se hotel vzdržati, a ni se mogel, ampak še predno bi kdo aeštel do pet, je že od- letel nazaj in se vsedel... „0, mille diavoli", zavpila je nakrat ena izmed branjevk. Konfazelj se namreö ni vsedel na svoje mesto, ko je padel, ampak v jerbas,, kjer je imela ona babnica jajca. (Dalje pride.) * ljena, pričal je pogrebni sprevod, ki se je vršil iz hiše žalosti na tamošnje po- kopališče dne 1. julija ob pol 9. zjutraj. Pogreb je vodil preč. gospod kanonik- župnik msgr. dr. Anton Orlič poleg preč. gospodov tamošnjega kapitelja, kakor tudi polnoštevilne svetne in redovne duhovščine iz Krka in Košljuna zraven moške in Marijine kongregacije. Pogreba so se nadalje udeležile vse tamošnje politične in avtonomne oblasti kakor: c. kr. okr. glavarstvq z g^ Lasicem, c. kr. okr. sodišče z g. M. Černetom, c. kr. davcni urad z g. Su- šanjem ter c. kr. pomorska oblast z g. Sučičem na čelu. Občina je bila zasto- pana po g. načelniku E. Kreasu ter taj- niku Pozzo-Balbi, nadalje tudi nioška in ženska ljudska sola, gospodje odvetniki in zdravniki ter nešteto meščanov in drugega ljudstva. Prevzvišenemu škofu bodi v tola- žilo, da zraven njega žaluje za blago pokojnico zraven že naštetih sorodnikov še mnogo prijateljev in znancev. Pokojnici pa, ki je vedno želela, da zemlja slovenska b'jo krila, bodi ji gruda Hrvatska mila. Politiöni pregledL Državni zbor. Poslanska zbornica je v torek od- klonila nujnost predlog» posl. Noske glede povišanja poštnih in brzojavnih pristojbin, ker ni isti dobil dvetretjinske večine, polem ko je minister za trgovino izjavil, da se bo ob nameravanem povi- šanju pristojbin jemalo posebno ozir na zakonite interese trgovino in prometa. Na interpelacijo posl. Iro glede stališča ministrov-rojakov, je ministeraki predsednik baron Beck odgovoril, da ni ustanova ministrov-rojakov nova. Ime- novanje Bedanjih ministrbv-rojakov, ka- terih staliäce je enako onomu drugih ministrov, je izvršila krona na temelji svoje neomejene pravice do imenovanja ministrov. Kakor ima gališki minister- rojak priliko, da presoja posebne stvari, tičoče se Galicije, tako imajo tudi drugi ministri-rojaki priliko, da se obveatijo o činih vlad, o katerih menijo, da jim je tozadevno opozoriti vlado. Na interpelacijo posl. Starma glede nadomeatitve naslova „državni vojni minister" z naslovom „skupni vojni mi- nister", je ministeraki predsednik na- glaäal, da se vlada povsem drži naslova državnega vojnega ministra, ki je bil cesarjevim lastnoročnim pismom od 24. decembral867 podeljen vojnemu ministra Johnu, istotiko, da ni v delokrogu rni- nister^tva vnanjih stvari pri sklepanju trgovinskih pogodeb itd. nastala nikaka sprememba. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o ^ brtni reformi ter je v po- imenskem glasovanju s 175 proti 6 glasom vsprojela minoritetni votum posl. Pacherja, po katerem ni prodajalcem obleke in obnvala dovoljeno sprejemati naročbe po meri, oziroma prenarejati prodane izdel ke. Nato je bila vsprejeta skopina pr priznal, da bi imela zveza s kako drugo drzavo lahko prav isti namen, kakoränega ima trozveza, namreö namen vzdrževati mir v li>ropi. Ne zdi se mu pa potrebno opustiti sedanje zveze ter iskati drugih zaveznikov, ki bi zasledo- vali isti namen, in to že zaradi tega ne, ker ni povsem gotovo, da bi se z drugimi zvezami ta namen tako dosegel, kakor se ga je doseglo s trozvezo, in navsezadnje je tudi trozveza že jako stara in ima torej prednost pred drugimi | zvezami, poaebno, ako bi im9le tudi druge zveze isti namen, kakoršnega ima tvozveza. Ako bi torej hoteli sklepati nove zveze, bi bila to nekaka politika nestalnosti in politika pustolovja, za katero se pa njega nikdar ne bo pri- dobilo. Glede postopanja Avstrije na konferenci v Algecirasu je rekel grof Goluckowski, da so vsa dotična očitanja že zaradi tega neopravičena, ker je vea zunanji svet odobril posredovalno ulogo, katera je igrala Avstrija na ti konferenci. Potem je grof Goluchow^ki oJgovarjal na Bianchinijeve opazke, ko je ta trdil, da je naša balkanska politika brez smotra, in da nunajo dotične reforme nikakih vspehov. Prečital je nato neku poročilo poslanika v Carigradu, v ka- terem je rečeno, da se je polkovnik Giesl, ki se je povrnil z nekega inšpek- cijskega potovanja v Kosovem vilajetu, izrazil, da se tarn vrlo prikazujejo vspehi reform. Delegatu Klofaču je odgovoril grof Goluchowski, da slone njegova iz- vajanja na podlagi spisov, ki so bili naročeni in obelodanjeni z namenom, da vzbude nezaupanje proti Avstriji, ter da provzročijo nemire. Govoreč o sporu s Srbijo, je rekel, da je Arstrija morala nastopati proti Srbiji, tako kakor je na- stopala že zaradi tega, da bi se njemu ne očitalo, da ni znal ščititi interesov monarhije. Srbija je namreč s spremembo pogodbenega teme)ja ustvarila stanje, katerega nismo mogli vaprej.eti ter je naglašal, da je morala Avstrija, ki dobiva za 70 milijonov srbskega blaga, doöim izvaža v Srbijo le 28 do 30 milijonov, zahtevati gotove kompenzacije, in to tem bolj, ker je Srbija poviäala carinske po- stavke. Jako hud pa je bil GoluchowMki na nekatere delegate, ki so mu očitali, da se je poslužil neprimernih izrazov nasproti Srbiji, ko je govoril oj odno- šajih naše države do Srbije. Rökel je, da ne trpi, da bi se ga podučevalo kakor kakega aolarčka, in da on že ve, kaj govori. Na opazke del. Steina, na- perjene proti avstrijskemu zastopniku v Bakarešti, češ, da se ni ta udeložil slav- nosti, ki so bile prirejene v Bukareätu na cast dunajskemu župan€ dr. Lue- gerju, je rekel grof Goluchow-iki, da je bilo potovanje dr. Luegerja v Bukarest nekaka demonstracija proti Ogrom in da se zaradi tega avstrijski zastopnik ni mogel udeležiti dotičnih slavnosti, rav- notako kakor se ni udeležil avstrijski zastopnik v Belemgradu slavnosti, prire- jenih na cast Midjarov in ki so bile nekaka demonstracija proti Avstriji. V sredo je delegacija po vsprejetem proračunu zunanjega ministerstva začela razpravljati o proračunu za našo mor- narico. V razpravo je posegel tudi dr. Šusleršič, ki je trdil, da avstrijska dele- gacija ne spolnjuje svojih dolžnosti na- ßproti naši mornarici. Zgodovinski dogodki iz leta 18G6 dokazujejo, da je mornarica neprimarno odvisna od ar- made in se za to ne more razvijati, dasi ima Avstrija bodočnost le na J iclranskom morju. Avstrija mora gospodovati na Jadrnnskem morju tako, da brani in iz- koristi naše pomorsko obrežje. Izpusti i smo iz rok goapodstvo nK, Jadranskem morju, ki smo je dobili v bitki pri Visu, kar se bode enkrat zelo maščevalo. Zakaj ne izrabimo dovolj kvalitativno iz- bornega častniškega zbora in nedosegljive našo mornarice ? L=) zato ne, ker ni- majo merodajni krogi nobenega zrnisla za vrednost mornarice. Naša mornarica naj bi bila le za obrambo obrežij, kakor sodijo, kar je pa popolaoma zastarelo načelo. Obrežje se brani najlažje, Č3s? poiače aovražnikovo brodovje in s<3 ga uniči. GDvornik je primerjal potem našo mornaricD /, italijansko tor naSrt za zgradbo novih ladij, ki naj ga pred- lože delegacijatn. Konečno je priporočal govornik žoleznižko zveiO z DUmacijo čez Ogulin, Knin in Novo Mosto. Ko je govoril še mornariŠki poveljnik grof Montecuccoli, ki je napovedal zgradbo novih vojnih ladij, je bil proračun za mornarico vsprejet. V četrtek je delegacija po kratki debati vsprejela vojni proračun. Nato je zacela razpravljati o okupacijskern kreditu. Pjročevalec dr. Šusteršič je s kratkimi besedami priČel razpravo, nakar je imel daljši goror del. Bianchini, ki je posebno kritikoval uradnišlvo v Bosni, katerema je oöital korupcijo,podkupljivost in dobičkar3tvo. Vderaj je avstrijska delegacija vspre- jela tudi okupacijaki kredit in s tem je delegacija dokončala svoje sedanje za- sedanje. Trgovinkki min. v Trstu. Trg. min. dr. Fofdt se poda pri- hodnje dni v Trdt proučit zgradbe v tržaški luki. Dopolnilna državnozborska volitev na Spodnjem Štajerskem. Na zaupnern shodu spodnje šta- jerskih Slovencev, ki je bil v četrtek v Celju, je bil po daljši debati soglaano proglašen za kandidata na Berksovo mesto — sodni nadsvetnik Vovšek iz Maribora. Carinski spor med Avstrijo in Srbijo. Med Avstrijo in Srbijo je carinski boj postal zadnjih dni skoro ^neizogiben. V četrtek je namreč povedal grof Gulu- chowiki v seji avatrijske delegacije, da je že doäel srbski odgovor na predlog Av- Btrije. Ta odgovor pa je tak, da ga bo avstrijska vlada težko vsprejela. Okupacija Macedonlje. Madjarski list „Nap" piäe, da je neki njegov sotrudnik vprašal nekega madjarskega delegata, zakaj da ni še odstopil av8trijski minister za zunanje zadeve, grof G>luchow*ki. Delegat mu je odgovoril, da niso Madjari hotel' preveč siliti na odstop grofd Goluchowskega zato, ker bi potem morala odstopiti vsa sedanja madjarska vlada. Poleg tega, rekel je omanjeni delegat, so izvedeli, da stoji avstrijska armada pred mobili- zacijo tor da namerava z vdo re3- nostjo okupirati MicdJouijo. Na Danaju pa, in posebno na dvoru, skrivajo ta nacrt na vse mogoče načine, čeravno je popolnoma resničen. Avstrija namreö računa s pasivnim položajem Rusije in sodi, da bo okupacijo Macedonije lahko izvräila.Nakoncu piše omenjani list: „To- rej stojimo mi pred nmbilizacijo. Vse to bodo z Duaaja demeutirali saveda, ampak dementiranju dunajskega mini- ateratva zunanjih zadev svet več ne verjame". Oomače in razne novice. Duhovske premembe. — Veleč. g. Vinko Možan, kurat v Lokovcu, je imenovan za samostojnega vikarja v Desklah ter skratu za provizorija v Plaveh. Veleö. g. Frančišek Šmid, kurat v Marijinem C3lju, pride za kurata v Lokovec, č. g. Leopold Pečenko, kaplan v Kanalu, za kurata v Marijino G'lje. Veleö. g. Valentin Zeg», vikar v Ravnici, je imenovan za kurata v Gabrijah pri Rubijah. Na njegovo mesto pride veleč. g. Ivan Spitzer, vikar na Pečinah. Č. g. Andrej Štrekelj, kaplan v Podmelcu, pride za vikarija na Peöine. V Šeninasu je umrl dne 3. julija tamožnji župan, Atiton pl. Monari Neufeld. Jako častni pogreb je imel dne 5. t. m. Daljši dopis priobčimo prihodnjič. Promocija. — Včeraj je bil na Dunaju promoviran za doktorja modro- slovja, g. R. Mole iz Kanala. Za „Solskl Dom" jo došlo uprav- niätvu: Ivan Tabaj, kaplan na Placuti 5 krön. Srčna hvala ! Preplačila za „Šolski Dom" za dr. K. Ozvaldovo knjlgo „IVaši kulturni delavci v zrcnlu Prešeruovih poezij" : Fr. Finžger c. kr. äol. nadzornik v Go- r'ci 80 T. Na cast apostoloma sv. Cirilu in Metodu bo jutri ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Ignacija sv. maša s petjem. Pel bo moški zbor „Slov. kat. delavskega druätva" skupno z ženskim zbcrom cerkve sv. Ignacija. Slovenci na noge! — Na državnem kolodvoru nove železnice v Gorici se blesti na pročelju poslopja napis: Görz-Gorizia. To je naravnost nečuvena žalitev in preziranje Slo- vencev. Tega si Slovenci na domačih tleh ne smemo pustiti. Rajäi naj želez- nica nikdar ne teče, kot da na=i na tako krvav načinžalijo in prezirajo! Vlada naj pomisli, da teče nova železnica po slovenskih tleh. Slovenci pa nismo več tako neumni, da bi krivüi hrbte pred to kričečo krivico, ampak zahtevamo svoje pravice 1 V öisto slo- venskih krajih v popolnoma slovenskem Kanalu in v popolnoma slovenskih Avčah so napisali zraven slov. imen tuje spake: C^nale in Auzza, v Gorici pa, ki nosi slovensko ime in kjer prebiva skoraj polovica Slovencev, so slov. napis opu- stili. To je preveč in naravnost izzivanje. Slovenci na noge! Zihtevajmo vsi in glasno naäe narodne pravice. Slovenci cele Primorske na noge! Nastopimo vsi kot en mož proti taki su- rovi žalitvi našega jezika in našega roda! Duhovniki, učitelji, župani, dijaki, po- jasnite to krivico vaemu ljudatvu sloven- skemu, da zve zanjo zadnji kočar v deželi ! Goriški Slovenci protestujemo javno in glasno proti "taki žalitvi 1 V malern semoiiišču jo bilo za- četkom šolskega leta 70 gojencav. Oi teh je I izstopil, 1 radi bolezni ni kla- siiiciran, 1 jo padel, 1 ima preiskušnjo. Drugače ima 44 gojencev prvi red, 22 gojencev odliko. Ž9 odkar obatoja zavod, ni imel toliko odličnjakov. Oi lanskih osmošolcev so v bogoslovju, A. Belingar, Evg. Brandl, Al. Zimzig, in Hygin Valde- marini, za temi je priäel kaaneje äe peti bivši gojenec. Elen ostalih dveh študira pravo, drugi je pri železnici. Lstos je v malem semenišču 7 osmoäolcev. Vsprejemni Izpit za tuk. gimna- zijo je napravilo v torek 49 uöencev. Med temi jih je 29 Slovencev. Konec šolskega leta ua c. kr. višji gimnaziji v Gorici. — Kakor smo že zadnjič omenili, se je vöeraj konöalo šolsko leto na tuk. c. kr. višji gimnaziji. Iz dotičnega nam doposlanega äolakega poročila posnamemo sledeče : Vpisalo se je v začetku leta 536 učencev, kon- cem leta pa jih je bilo 490. Po narod- nosti je bilo učencov, in sicer 264 Slo- , vencev, 193 Italijanov, 31 Nemcav, 1 j Hrvat in 1 Poljak. Po veroizpovedanju ; jih je bilo 484 katolikov, 1 protestant in 5 židov. Vspeh učenja je bil sledeči, in sicer: 86 učencev je dobilo odliko, prvi red pa sta dobila 302 učenca. K ponav- ljalnema izpitu je bilo pripuščenih 23 učencev. Drugi redv je dobilo 49 in tretji red 16 učencev. Štirje učenci bodo pa ! imeli zaradi bolezni naknaden izpit. Izmed Slovencev so bili odličnjaki, in sicer v I. razredu : Alojzij Gejan iz Vrtojbe, Jožef Jelenčič iz Kostanje, Albert Jenko iz Gorice, Franc Kasol iz Cepo- povana, Anton .Mateliö z Livka, Anton Pirih iz Št. Viške Gore, Josip Pavšič iz Grgarja, Ludovik Schwarz iz Gorice, Engelbert Boaednjak iz Gorice, Franc Terčič iz Biljane, L'inart Velikonja z Dola, Jožef Gerbec iz Solkana, Slokar Franc iz Skrilj in Z^rn Anton iz Pfva- čine; v II. razredu : Konrad Kianjäcek iz St. Ferjana; v 111. razredu : Adolf Ivančič iz Kobarida, Giril Mrak z Vrat jn Ivan Sivec z Libušenj ; v IV. razredu : Josip Fon s Srpenice; v V. razredu : Andrej Budal iz Št. Aadreža, Franc GDrkic iz Vrtojbe, Josip Markočič iz Št. Andreža in Anton Mauri iz Trsta ; v VI. razredu : Rudolf Hrolat iz Dobravelj, Norbert Korže s Štajerakega, Ivan Mozetič iz Mirna in Anton Tonkli iz Gorice ; v VII. razredu: Vaclav Belö iz Višnjevika in Filip Peric iz Sela; v VIII. razredu: Milan Bogataj iz Soče, Ivan Brehh iz Podmelca, Rihard Faninger iz Bovca, Leopold Kemperle iz Hudajužne, Anton Pavšič iz Kronberga, Josip Ščuka iz Ike in Mhael Toroä iz Medane. Koncert, katerega so priredili v torek zvečer „pri zlatem jelenu'* tuk. di- jaki, je vspel prav dobro. Kolikor petje tolikor tudi tamburanje bilo je prav ubrano in točno, in dijaki so ieii vse polno zaslužene pohvale od ohöinstva, katerega se je prav mnogo zbralo. ta večer pri dijaškem koncartu. Dijaaki zbor razpolaga s prav lepimi in močnimi glaaovi. Posebno sta ugajala občinstvu lepi bariton petošolca Bevka in istotako lepi tenor tudi petošolca Erjavca, ki sta pela tudi nekatere samospeve. « Opozarjamo fie jedenkr.it na äol- sko veselico „Šolskega domaM, ki bode danes ob 51/2 ori P°P- in jatri popoludne ob isti urj. Koncert. — Jatri prirede „pri zlatem jelenu" koperski učiteljiščniki koncort v prid učiteljskemu konvikta v Ljnbljani. Začetek ob 9. nri zvečer. Vslop- nina za osebo znaša 60 vin. za dijake 30 vin., za družine do 4 oseb 2 K. Nedcljski počitck v gorl&kih mirodllnieah. — SI. septembrom t. I. prične v goriäkih mirodilnicah popolen nedeljski počitek. Pomanjkanjc malih stanovanj \ Gorici. — Kako veliko jo pomanjkanje malih stanovanj v Gorici, o tem prepri- eali amo se ravno te dni, ko se je imelo naseliti pri nas veliko število železniških aslnžbencev, kakor, sprevodnikov i. t. d. z dražinami. Ti ljudje so zamanj iskali svojim dražinam in svojim dohodkom primernih stanovanj in so se morali zaradi tega po veliki veöini naseliti v Tr8ta. Potrebo malih stanovanj so spo- znali na tak. municipija že kedaj, in govora je bilo ladi že v mestnem svetu, da je treba taka stanovanja priskrbeti, in če je treba tudi na mestne strožke. Ali ostalo je tadi v ti zadevi, kakor sploh pri vsdi potrebnih vprašanjih, ki bi se morala rešiti in ki bi bila na korist abožnejšim slojem mestnega prebivalstvm, le pri besedah, in tako se je moralo zdaj, kakor se govori, kakih 80 sprevod- nikov z drnžinami vred nastaniti v Trstu, kar pomenja velikansko škodo, posebno za naše obrtnike in trgovce. Tobaeue Iralike ob ucdcljah yo~ polndne zaprte. — Tobačne trafike smejo biti odprte ob nedeljah le dopo- lndne. Zaradi tega so bile v Gorici v nedeljo popoludne zaprte. Otvoritev žcleznice. — Nova že- leznica se otvori torej dne 19. t. m. Vozila bodeta dva otvontvena vlaka. V jednem teh vlakov se bo vozil prestolo- naslednik Fran Ferdinand a spremstvom, v drugem pa povabljenci. Vlaka dospeta v Gorico ob 4. uri popoludne, se usta- vita ta 20 minut in odideta potem proti Trstn. Vozni red na bohinjski žele«- nici. — Vozni red na novi bohinjski železnici jo že določen, in sieer tako-le : Iz Trsta bodo odhajali vlaki, in sicer predpoludne : ob 6.15 brzovlak, ob 6 40 poštni vlak, ki pojde le do Gorice, ob 8.35 poštni vlak ; popoludne pa ob 12 55 poštni vlak, ob 3 05 brzovlak, ob 4.40 poštni vlak, le do Gorice, ob 6 40 poštni vlak. Ti vlaki bodo prihajali v Gorico, in sicer predpoludne ob 7.51, 8.45, 10.38 in popoludne, ob 3.02, 4.41, 6.30, 8.43 ; na Jesenice pa predpolndne ob 10.20, popoiudne pa ob 1.42, 600, 7.11 in 11.36. Iz Jesenic bodo odhajali vlaki, in ßicer predpoludne ob 1.31 poštni vlak ob 5.25 poštni vlak in ob 9.29 brzovlak, popoludne pa ob 2.35 poštni vlak in ob 6.05 brzovlak. V Trst bodo prihajali ti vlaki, in sicer predpoludne ob 5.50 in ob 9.55, popoludne pa ob 1.20, 7.20 in ob 9.55. Samo iz Gorice v Trat pa bodeta odhajala vlaka, in sicer predpoludne ob 5.50 in popoludne ob 7.05 ter bodeta prihajala v Trst, in sicer prvi ob 7.55 in drugi ob 8.55. Vlaki, ki bodo vozili iz Jesenic v Trst, bodo prihajali v GoricD, in sicer predpoludne ob 4.01, ob 8 04 in ob 11.47, popoludne pa ob 5 29 in ob 8.20. Vsak dan bo pa vozil med Gorico in Jesenicami še jeden posebni poätni vlak, ki se bo ustavljal na vseh postajah. Ta vlak bo odhajal iz Gorice ob 6.20 zjntraj ter prihajal v Jesenice ob 9.09 predpoludne. Iz; Jesenic pa bode odhajal ob 7.15 ter prihajal v Gorico ob 9.45. Poätni vlaki se bodo ustavljali na vseh postajah, ki so: Trst, Kocol, Gnar- diella, Opčina, Repentabor, Skopo-Du- «?v]je, Stanjel-Kobdil, Rihenberg, Prva- cina, Volčjadraga, Gorics, Plave, Kanal, Lvče, Sv. Lucija-Tolmin, Podmelec, ^ranovo, Hudajužna, Püdbrdo, Bohinj, Bistnca Nomlje, Stenge, Bohinj Bela, s« K j ava in Jesenice- Brzovlaki pa Dodo ostavljali le na glav-i ih poptajah Nctrefncž«. ~ V tukajänjo blaz- y.80 blli vsprejeti te dni sledeči urao- ü'n>, in sicer Tomsič Miha iz Sovodenj, zip« -njOČ z družino v Gorici, Ivan Bre- ,„* . lz Kanala in France Barbič iz Ko- ^arskega na Tolminskem. nem ,Slal>0 Je Prišlo v četrtek na Stol- KnvnJrP 65 let1e«iu posestniku Antonu do VZ Lokvicp- Kovačič, ki je prišel sr«w8J°J °Pravilih v mesto, se je, do- PriSelf ta-Sl0lni trg' z*rndil na tla ter Bi«n • ak0J ob zavest. Poklicali so blizu sianujočega R. dr< Dere«nija, kateremu Knv!/PA0Srečil° P° ^aljšem časn spraviti "uvaeica k zavesti. Kaznovan motociklist. — Neki A. T., ki je s svojim motociklom po noči po mestu preveč razsajal, bil je kaznovan na 20 kron globe in na 48 ur zapora. Občnl zbor društva za zavaro- vanje poveje živme v Gorici. — V nedeljo dne 1. julija je imelo društvo za zavarovanje goveje živine v Gorici na slov. kmetijski šoli svoj redni občni zbor. Zhralo se je kakih 50 goriških po- sestnikov. G. predsednik V. D o m i n k o po- roča o stanjn društva. Vminulem letuje društvo plačalo 67363 K; kot odäkod- nino za crkneno živino, 11080 K kot zdravmške stroške. Blagajniški preostanek koncem minulega upravnega leta je 216-41 K. * Za oglednike v „Rožni Dolini" so bili izbrani soglasno : Pavel M I a d o v a n in Matevž B e n s a, za Grčno: Franc P a v 1 i n in za Levne Anton P 1 ah a t a. Oböni zbor je izrekel zahvalo odstopiv- šemu egledniku Sufanu Pc»vlinu na Grčni. Društvo je delovalo tudi v minulem letu vsestranski. GUvno zaslugo ima vrli predsednik g. Viljem D o m i n k o, ki se Irudi požrtovalno, da bi društvo vspevalo. G. dr. Andrej P a v 1 i c a je polagal zborovalcem na sree skrb za živino in za društvo. G. potovalni uöitelj Štrokolj je imel v minulem letu na izrednih občnih zborih parkrat preda- vanje o kmetijstvu, zi kar ma izrekamo zahvalo. Bog daj obilega blagoslova ! Ukradcuo kolo. — Nekemu nad- poročniku, stanujočemu na Fran Josi- povem tekališču je bilo ukradeno v če- trtek kmala popoldne kolo zazaamovano s St. 11.564 llazpis dražbe. — Razpisoj^ se dražba za steklarska dela, ki se imajo izvršiti v poslopjih deželne norišnice poknežene grofovine goriško-gradiščanske pod Bledečimi pogoji : 1.) Vsak ponudnik ima vložiti svojo pismeno, zapeČateno ponudbo na za- pisnik dpželnega odbora do 12. ure 18 jolija 1906. 2.) Ponudbe naj se sestavijo tako, da se navedejo ponudene cene za stek- larska dela v razkazu, k&terega da de- želni odbor v to s