*js vMk dan ie*a ^ m prazno* sobot, nedelj daily ele** S.tar »NJI. |"»ro< ilo o 1 d premier-»'j< rn Bori-k-Tifitiral K " Nemči-'' '' 'k « so se 1 ' ' «nov bol-' m parla-!«• 1ride- Rendel je posvaril bolgarsko vlado, da si bo nakopala sitnosti, če bo dovolila nemškim četam kontrolo nad Bolgarijo. Poslanik je dejal, da je na tisoče Nemcev že prišlo v Bolgarijo v zadnjih dneh. Te je Rendel imenoval "predhodnike invazije". Poslanik je zapretil, da bodo Angleži pričeli napadati Nemce v Bolgariji, če bo postala pozorišče na-cijskih vojnih operacij proti Angliji. Ankara, Turčija, 1. marca.— Turčija in Anglija sta naznanili popoln sporazum o vseh zadevah, ki se tičejo Balkana in vzhodnega dela Sredozemlja. Naznanilo je bilo objavljeno po razgovorih nl?ed angleškim zunanjim ministrom Edenom in turškimi voditelji. Danes je dospel v Ankaro Stafford Cripps, angleški poslanik v Moskvi. Naznanjeno je bilo, da so bili razgovori med Edenom in turškimi voditelji tako uspešni, da nadaljnji niso potrebni. Militaristični v e š č a k i obeh držav bodo nadaljevali razgovore. Načelnik britske milita-ristične misije je general John G. Dill, šef vrhovnega armadne-ga štaba. Atene, 1. marca.—Angleški letalci so uničili 30 italijanskih bojnih letal v spopadih, ki so se vršili nad bojišči v južnem delu Albanije.v,Tu objavljeno poročilo pravi, da Angleži niso izgubili nobenega letala v teh spopadih. Angleški in grški letalci so ponovno bombardirali Valono, italijansko pomorsko bazo v Albaniji, iz zraka. Bombe, katere so vrgli, so povzročile veliko škodo. London, 1. marca.—Admirali-teta je priznala, da so Nemci potopili križarko Exmoor. Ta je bila napadena in potopljena, ko se je nahajala nekje na Severnem morju. Druga vest pravi, da so angleške čete zapustile italijanski otok Castelrosso potem, ko so dosegle svoj namen. Ta otok, ki leži v bližini turškega obrežja, so Angleži okupirali zadnji to rek. Rim. 1. marca.—Vrhovno poveljstvo je sinoči priznalo, da so angleške čete izvojevale nove zmage v bitkah z Italijani v Somaliji. Uradni komunike omenja padec Mogadiscioja, glavnega mesta Somalije, ki so ga Angleži okupirali zadnjo sredo. Zamorskemu pridigarju preti zapor New York, 1. marca.—"Father" Divine, vodja verskega kulta v Harlemu, zamorski četrti, bo morda poslan v ječo. Sod nik Philip J. McCook je izjavil da bo "father" aretiran, če ne bo plačal vsote $.r>949 Verindi Brown, bivši članici te sekte Vsota predstavlja vrednost imetja. ki ga je ta ženska poklonila sekti. Ona zdaj trdi, da je "fa ther" Divine dobil to imetje na sleparski način. Angleški železničarji zahtevajo zvišanje plače London, 1. marca —VoditclJi treh železničarakih unij »o za-htevali zvišanje plače za dva dolarja na teden za vw železničarje Člani pomožnih gasilskih bri Domače vesti Ludvik Medvešek ponesrečen Chicago.—Čez nedeljo je prišla iz Clevelanda telefonfična vest, da je bil pri avtomobilski nesreči pobit Ludvik Medvešek, tajnik društva 5 SNPJ in oče Milana Medveška, gl. nadzornika SNPJ in avtorja kolone "Od časa do časa" v Prosveti. Red «t. Sava in jugoalovanake kronel Chicago.—Čikaški Amerikan-ski Slovenec in elevelandska Ameriška Domovina poročata, da je jugoslovanska vlada pode-ila red sv. Save tretje stopnje •Vanku Opeki iz North Chicaga, častnemu predsedniku KSKJ, Johnu Germu iz Puebla, gl. predsedniku KSKJ in Josipu Za-arju iz Jolieta, gl. tajniku KSKJ; dalje je bil podeljen red jugoslovanske krone četrte stopnje patru Aleksandru Urankarju, predstojniku frančiškanskega samostana v Lemontu. - Obiski Chicago.—Martin Serra (Ce-rar) iz Herminieja, Pa., je 28. 'ebr. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Serra, ki je član društva 613 SNPJ, nastopa radioprogramu v Greensbur-gu, Pa. Nov grob v starem kraju North Chicago.—Barbara'Mah-nič, članica društva 119 SNPJ in njena sestra Mary Gorišek sta prejeli žalostno vest, da je v Na- selih pri Beli cerkvi na Dolenjskem umrla njuna muti Marija Gregorčič v visoki starosti 92 let V Ameriki zapušča poleg omenjenih dveh hčera tudi tri sinove—Franka, Louisa in Jos. Gre gorčica — v La Sallu, 111., v starem kraju pa še enega sina. Iz North Chicaga North Chicago, 111.—Lucille Hribar, članica društva 14 SNPJ, je dobila hčerko, omenjeno drufi tvo pa novo članico. Čestitke! Kongres bo morda omejil stavke Knudsen predložil načrt kongresu Washington. D. C., 1. marca.-Kongresu je bil sinoči predložen širok načrt, ki naj bi ustavil uli vsaj omejil stuvke v obrambnih industrijuh. Ta načrt je sestavil William S. Knudsen, direktor odbora za produkcijo bojne opreme. V tem odboru je tudi Sid ney Hillman, predsednik unije oblačilnih delavcev Amalgama ted Clothing Workers CIO. Hillman in Knudsen imata enako oblast v tem odboru. Prvi zastopi delavce, drugi pa delodajalce. Knudsen je pravkar izravna konflikt med jeklarsko unijo CIO in Bethlehem Steel Co: Lackawanni, N. Y. On je sinoči naslovil poslanico kongresniku Howardu W. Sumnerau, demokratu iz Texasa in načelniku zborničnega odseka za justične zadeve. Ta vsebuje načrt in sugestije glede vladnega posredovanja v spornih slučajih med delavci in delodajalci, ki so udeleženi v produkciji orožja in bojnega materiala Taka posredovanja naj bi preprečila izbruh stavk v obrambnih industrijah. Načrt vsebuje med drugim provizijo.'da »e odvzame zaščita, ki jo nudi Wagnerjev zakon unijam in delodajalcem, ki se upirajo pogajanju glede likvidacije nastalih sporov Knudsen je dejal da je popolnoma uverjen. da bo število stavk znižalo. Razkol v f armarsko-delavski stranki Mahoney resigniral kot član eksekutive Minneapolla. Mlnn.—William Mahoney, ustanovitelj farmar-sko-delavske stranke v Minne-soti, je resigniral kot član ekse-kutivnega odbora. V izjavi pravi, da ne mara bitii odgovoren za akcije stranke, ki je prišla pod Kontrolo komunistçv in njihovih sopotnikov. "Nedavna konvencija furmar-sko-delavske stranke je izvolila bivšega governerjt Bensona za načelnika, ki je orodje komunistov," pravi Mahoney. "Komunisti so s svojo ganuežko taktiko potisnili stranko na rob moralnega in finančnega' bankrota u*ed dvema letoma in izgleda, da so s tem dosegli svoje namene. Na krmilo so prišli intrigan-tje in zarotniki. Na konvenciji so izkoristili konfuzijo med delegati v svoj prilog in ugrabili vodstvo stranke. Ta je bila ustanovljena kot prostovoljna, nestrankarska politična organizacija in šla je v boj, da izvojuje socialne in ekonomske izpre-membe na poataven način. Stranka ni bila revolucionarna zasledovanju svojih ciljev in namenov in imela ni nič skupnega s komunistično filozofijo. Zdaj, ko se je zvečala s komunisti, se je sama obsodila na smrt. To vedo tudi komunisti, ki jo bodp uničili." Mahoney je bil v ospredju gibanju, ki jej'ezultiralo v ustanovitvi farmarsko-delavske stranke 1. 1918. Stranka je bila ustanovljena, ko se je Farmarska nestrankarska liga združila z Dela vsko-l j udako nestrankarsko ligo. Mahoney je predlagal novo uradno ime, ki je bilo tudi sprejeto. On je spisal tudi prvu pravila in prvo ustavo. On Je postal urednik lista Farmer-Labor Ad-vocate, glasila stranke, ki je potem dobil ime Farmer-Labor Leader in končno Minnesota Leader. Mahoney je v svoji izjavi udaril tudi po Bensonu. Očita mu, da je, ko je bil governer Minne-sote, dopustil komunistično infil-tracijo in s tem izpodkopavanje in demoraliziranje stranke. On se tudi zdaj ne briga za početje komunistov, ne za prvotna načela farmarsko-delavskega gibanja, ker ga imajo komunisti v svojih pesteh. Spor med čile j-skimi levičarji Socialisti izstopili iz vlade Santiago, Čile. 1 marca.— Socialistična stranka je naznanila izstop iz vlade ljudske fronte, kateri n a č e 1 u j e predsednik Aguire Cerda, zaradi sporu z drugimi levičarskimi strankumi —radikale! in komunisti. Socialisti, ki so imeli 109 kandidatov pri sploinih parlamentarnih volitvah, ki so se vršile 2. marca preteklega leta, so izjavili, da so komunisti in radikale! izzvali konflikt. Glavni razkol je med socialisti IND0K1NA IGNORIRAL A JAPONSKI ULTIMAT Angleži polagajo mine pri Singaporu VZHODNA INDIJA GRADI UTRDBE Tokio. 1. marca.—Diplomatič-ni manevri bodo morda zavlekli končno odločitev v ; konfliktu med francosko Indokino in Sia-mom. Japonska vlada, ki je posegla v konflikt, se še ni odločila za akcijo proti Indokini, ki je ignorirala japonski ultimut, da mora biti konflikt takoj izravnan. __ Francoske avtoritete v Indokini še vedno čakajo na instruk-cije Petainove vlade v Vichyju. Od koraka, ki ga podvzame Pe-tainova Vlada v tej kontroverzi, zavisi odločitev. Japonski ultimat je potekel pred več urami in Tokio Še ni dobil odgovora. Tokijski listi so napovedali nov sestanek med predstavniki francoske Lndokine in Siamom, katerega se bodo udeležili tudi Japonci. Naooved je bila objavljena po izAdni seji članov japonskega kabineta, na kateri so razpravljali o načrtih glede likvidacije spora med Siamom in Indokino. Premirje med Siamom in Indokino, ki je bilo sklenjeno pred nekaj tedni, je bilo podaljšano do 7. marca. Saigon. Indoklna, 1, marcu — Nepotrjeno poročilo pravi, da se 50 japonskih bojnih ladij nahaja v Siamskem zalivu in v bližini južnega obrežja IndAklne. Možnost je, da bodo te itopile v akcijo, da prisilijo indokinsko vlado v sprejetje japonskih pogojfcv glede izravnave spora s Siamom. Slngapor, 1. marca. — Angleške avtoritete so naznanile, du bodo položene mine v vseh vodah, ki obkrožajo Singapor, glavno britsko pomorsko bazo in trdnjavo na Daljnem vzhodu. Mine so bile že položene v Malajskem zalivu, kjer je vhod v Singapor. Bandoeng, holandaka Vshodna Indija. 1. marca,—General G. J. Berenschot, poveljnik holandske oborožene sile, je naznanil ^rud-njo verige utrdb na teh otokih. Veriga utrdb se bo raztezali! 3()00 milj ob ravniku. Berenschot je dalje rekel, da bodo pod vzet I tudi drugi koraki, da se Vzhodna Indija zavaruje proti napadu Angleški delavci dobili koncesije Parlament izrekel zaupnico vladi » .» , London. 1. marca.—Delavski minister Ernest Bevin je storil korake za pospešitev razkladanja tovorov s parnikov, ki prihajajo v angleške luke. Naznanil je, da bodo vb! pristuniftčni delavci prejemu 1 i odslej ^>lačo od vlade. Vlada jim bo garantirala najmanj 44 ur dela v tednu in jim zvišalu plače. Za akordno delo bodo prejemali dodatno plu-čo. Bevin upa, da bo razkladanje tovorov s parnikov, ki prihajajo v Liverpool, Birkenhead, Manchester, Ellesmere, Runcorn, Weston Point in druge luke, pospešeno. Odredba stopi v veljavo 10. marca. Garantirana minimalna pluča pristaniščnih delavcev je $16.50 na teden, ki pa ne uključuje plače zu akordno delo. Bovin jo izravnal spor mod pri-staniščniml delavci in delodajul-ci v Glasgowu, ki je nastal po odslovitvi 500 delavcev, ki so prišli prepozno na delo. NadalJ-nih tisoč delavcev je potem pustilo delo V znak protesta proti odslovitvi. Delavci so izjavili, da so prišli prepozno na delo zaradi prometnih potežkoč. Parlament je soglasno izrekel zaupnico Churchillov! vladi po debati o predlogu, da člani parlamenta, ki so imenovani na visoke pozicije zunaj Anglije, obdrže sedeže. Premier Churchill je v svojem govoru nuglaial, da mora imeti vlada v vojnem času proste roke glede imenovanju oseb na visoke pozicije. Ona mora gledati, da te dobe izkušeni ljudje. Predlog se je nunašal zla sti na Mulcolma MucDonalda, ki, je bil izbran za vrhovnega ko-misurja v Kanadi. On je član parlumenta in Churchillovega kabinetu. Premiorjeva zahteva, da mora puTlument glasovati o zaupnici, je bila prva, odkar je Churchill na vladnem krmilu. On Je postal predsednik vlude, ko so Hitlerjeve čete udrle v nizozemske drža ve. Nasprotnica Roose veltovega načrta §pet aretirana Washington, D. C., 1. marca — Elizabet h Dilllng iz Kennilwor-tha, III., je bila včeraj spet ure-tirana, ker je z drugimi ženska mi vred demonstrirala pred Ka pito lom proti Rooaeveltovemu načrtu za j>omoč Veliki Britani ji. Senutor Glass, demokrat i/ Virginije in glavni podpornik tega načrta, je izjavil, do je po zval federalni detektivski biro, naj odredi preiskavo proti ženski grupi, ki je včeraj demonstrirala tudi pred njegovim uradom. Biro naj ugotovi, kdo fi nanciru aktivnosti te grupe, ki stalno nadleguje senatorje, kl M» ee in komunisti. Sledrtji so pričeli podpirajo Rooseveltov načrt. Du-napadati Združene države, ki po- »-J ugotove, ali ao članice t* magajo Veliki Britaniji v vojni grupe, ki se tako nespodobno ob proti Nemčiji ln Italiji, in politi- našajo, v službi agentov Angliji ko dobrega sosedstva med ame- sovražnih držav, rilkimi državami/kl jo vodi Rooseveltov* administracija. Francija reducirala odmerke iivil Kitajeko gledališče še podrlo Kunming, Kitajska, 1. marca —Čez dvesto oaeb je bilo ubitih novno znižani. Policija mora ščititi pikete Masna blokada jeklarske tovarne Gary, Ind., J. marca,—Tukaj šnja policija je bila instrulrana, da mora ščititi člane jeklurske unije CIO, ki plketlrajo jeklar no Carnegie-Illinois Hteel Corp Unlju je odredila moano piketi ranje tovarne po oklicu stavke Čez dvajset |K>liceJev bo ko-oporlral! s tisoč piketi, kl obsegajo tovarno, Dobili so nuvodilu naj aretirajo slehernega, kl bi skušul prodreti skozi vrste pike tov. Prizadeti so neorganizirani delavci in oni, ki so zaostali i plačevanjem članarine uniji, Župan Schalble Je sklical kon ferenoo, ko je Frank G rider, dl rektor Jeklarske unije, odredil masno plketlrenje. Te so se ude ležlli Grlder, John Norman predsednik unije, policijski na čelnik H Llnn ln mestni odvet nik Kills C. Bush. Župan je izja vil, dk je proti nasilju v stavki obenem pa je vprašal Busha, če ima unija pravico do piketira nja. Slednji je odgovoril, da ima. Vichy, Francija, I. marca. Policija je bila nato fnstrui AvUiriU-te so informirale prebi I rana, naj pomaga plketom pri valce, da bodo odmerki živil po- blokiranju glavnega vhoda v to Odmerki kruha varne Caniegie-lllinoia Htee in ranjenih, ko se je podrlo neko l#«d„clranl za dvajaet od- Coi p. Naznanjeno je bilo, da »hi gledališče, v katerem ao »e na- gtotkoV na vsako oarbo Posebne do piketi blokirali edino cest* hajale Kolikor je doslej znano,' j/kaznice za kupovanje moke ho ki vodi do vh<*la tovarne. SI»-«o bile v«e žrtve Kitajci. ' bile preklicane Delavci, ki hernl, ki bi skušal prodreti ako/l r opravljajo težka dela, bodo od bil Informiran o določbah «lej prejemali le 4OVSNSSS NABODNS PODMKKI J KD WOT* ti M I N mm UU>. H M u put SrU*« (Icvm ChfcM») ta M«. |1A* a* «*rt tou; trn Cht«* u, |tn M pol toU; IIIIWII'« to cim«» r.» M IMS. »■^»rrfr"— r»U«: for Um IJ»i»U4 H 1.1*. |m«l CfcU^o) ••TtW. M M i*r r—'. Ctow. »» « mtiUMa SMT r«' | „ M vrmi*^ WukupUt IIurifM «mMm <«#utto«. »*- ^rSLT S l m ".»to MUMUI). to » .tototo. I« prikuii) »o»t»i»« of «—.l-•rtirkH »lil n«4 .tod to »II «4Sr«mS m4 »uibH cattoM »4 UmIM M «M, k«» !«• ■ Ujt,— I» ROH V ET A i4ii4i l». u»totk a»«.. cfckm», mkmkk or TOK «0ii4t1d wim M«»»*»***1**************** ttat M V «fcto»«ju M <**»«* M. mil. M Muto« |wM«nl. 4m yjn* to • pot«« «aft«M I»» m Prodira, prodira... Star Prosvetin dopisnik nam Je poslal dopis, v katerem "ugotavlja," zakaj se vrli sedanja evropska vojna. Dopisnik piše, da oni, ki so začeli to vojno, so jo začeli zato, da zrušijo svetovni kapitalizem in uničijo grofe in jezuite. . . Dalje piše, da so na Poljskem pred to vojno gladni in napol nagi Poljaki tavali od grofa do grofa, zaman so pa Iskali kruha, kajti grofje In jezuitje jim ga niso hoteli dati. Sele, ko so Nemci in Rusi okupirali Poljsko, so pregnali grofe, jezuite, kapitaliste in politične kruke in od takrat so Poljski menda v raju na zemlji... Včasi je ta dopisnik napisal kaj dobrega, ampak danes je očitno, da Iz njenih stavkov zija ne le silna ignoranca, temveč tudi drzna Ia>„ Ker zna čitati, lahko čita dan za dnevom poročila, ki povedo, kaj se godi na Poljskem od čass okupacije—ki povedo, da sta Hitler in Stalin dobesedno zasužnjils poljske kmete in delsvce, ds so brutalni načeti postrelill ns desettisoče Poljakov brez rezlike, kdo so bili: kmetje, de-lavci, židje ali katoliki, da je bilo čez milijon Poljakov, navadnih delavcev in kmetov odvedenih v Nemčijo, kjer danes gsrsjo in umirajo gladu na poljih kot prosti sužnji. To bi dopisnik lahko vedel, toda noče vedeti. Za časa Stalinovega navala na Finsko je isti dopisnik posUl Prosveti dopis—ki seveda ni bil objavljen—v katerem Je med drugim trdil, da Mbodo Rusi osvobodili Fince izpod kontrole Jezuitov. , , " Mi nismo prijatelji Jezuitov, toda resnici ns ljubo moramo povedati, da nismo še nikdar slišali o kakšnih jezuitih med Finci. Prosvets ima nalogo, da zagovarja ln propagira demokracijo, zato ne more ln ne sme slu-iiti lažnjlvl totalitarski propagandi. Nekateri mislijo, ds bi morala Prosveta dati prostor vsakomur, nsj piše kar hoče, češ—to je demokra-cljal Na žalost moramo pribiti, da to bi ne bila nobena demokracija, pač pa anarhija. Zanimivo vprašanje Je: kje je naš dopisnik vse to pobral? Kje je dobil gorostasne laži, ki Jih ponuja Prosveti? Odkod Je vzel debelo laž, da Hitler s svojo nacljsko bando vred vodi vojno zato, da podeli svobčdo ln raj na zemlji delavcem vsegs sveta? Kajti to nI samo debela laž, temveč tudi nekaj strašno blaznega. Te vrstice smo nspisall, da bodo trezni ln razumni čltatelji Prosvete videli, s kakšnimi ostudnostmi le mora uredništvo boriti dan za dnevom; dalje—da bodo trezni in razumni čita* tel ji videli in vedeli, kako tudi med nas pro-dirs petokolonsks propaganda. Težave organiziranih delavcev Glasovi iz naselbin Unije CIO v Chicagu so pred dnevi ustanovile centralni svet aH svojo centralo. Zastopniki nove centrsle so postavili določbo, da nihče, ki sledi komunistični (in nacijski) liniji, ne more biti zastopnik v tej centrali. Iniciativa za to določbo je prišla iz lokalne unije oblačilnih delavcev. Takoj je nasUl konflikt Lokalne unije CIO, ki so pod vplivom komunistov, Iščejo različne pretveze za upor «oper novo centralo in delujejo za ustanovitev svoje centrale. Znamenja so, da bodo čikaške unije CIO imele dva centralna sveta, bi si bosta v laseh—in to zaradi Stalinove linije Skoro Istočasno smo čltall vest, ds je Ben Gltlow, bivši tajnik komunistične stranke v Združenih državah in kandidat za podpredsednika leta 1924 ns komunistom listi, izjavil, da komunisti kontrolirajo dva milijona članov v unijah CK) Natančno število članstva CIO ni znano, toda računa se ns Mrl milijone. . Po Izjavi G it lows bi torej komunisti kontrolirali polovico članstva linij CIO Gltlow je dalje rrkel, da Philip Murray, novi predsednik CIO, dasi je kot škotski katolik osebno nasproten komunistom, ne more storiti ničesar, ker v ozadju še vedno stoji John Lewis in kontrollrs smernice CIO; politične smernice I ewlss se ns vsej čtii ujemsjo s Stalinovo linijo. ksters je odločno proti obrambi ameriške demokracije. Dogodki v Chicagu dokazujejo, da Gltlow ni daleč od resnice. Ali se delavci v unijah CIO zavedajo, kdo jih vodi In kam* Ali se zavedajo, da so ameriški komunisti "Russts First Committee," kakor so ameriški burbonci "America First Committee"? 6e o koledarju Kaylor. Pa. — Meni se letošnji koledar jednote zelo dopade. Fantek na sliki je prav tak ko* sinček moje hčere. Želim, da jih jedneU še v bodoče izdaja, samo gledati je treba, da bodo večji datumi in večje črke. To je posebno priporočljivo za take kot sem jaz, ko sem že star 64 let. . John Siimson. 244. Zlata saponka Republlc, Pa. — Ker raVno pošiljam naročnino Prosveti, bom povedala en dogodek iz mladih let, ko sem služila na Zgornjem Rožniku za natakarico nekaj nad sedem let. Kot je marsikomu znano, je Zgornji Rožnik dobre pol ure od Ljubljane. Na gori je le cerkvica ln gostilna s kavarno. Vsako jutro so prihajali iz Ljubljane gospodje na zajtrk; nekateri so prišli zelo zgodaj, poleti že ob petih. Vsakdo je imel svoj stalen prostor.» Poleti so bili v velikem salonu, pozimi pa v sobah. Dajali so mi tudi napitnino, dnevno navadno po par krajcarjev, ob novem letu pa po dve, tri in tudi pet kron. Bilo Je ob novem letu — letnico sem pozabila — ko so sedeli pri omizju v polni sobi. O-glssl se zobozdravnik dr. Švaj-gar, ki pravi: "Gospodje, nekaj vam bom povedal: Sinoči je nekdo potrkal na okno. Vprašam kdo je. Pravi, da je božično dete, ki mi izroči tale zavojček in prosi, nsj gs izročim pridni Mir cki na Gornjem Rožniku." Dal mi je lep zavitek, jaz pa sem postala rdeča kot kuhan rak. Zler tim v kuhinjo, razvijem in pokažem gospodinji. Bila je lepa zlata zaponka, katero sem pokazala tudi vsem gospodom. Mary Slcerjanc. O obisku v Pennl 8l. Louis. Mo. — Želim nekoliko poročati o mojem obisku v Pennsylvaniji. Na pot sem se podala 16. Jan., da obiščem pri Jatelje v Johnstownu in Rock-woodu, ker jih nisem videla že 16 let. Takrat so pričeli majne zapirati, pa sva se z možem odločile, da gremo drugam za srečo in res smo jo tudi našli. Mož je v St. Louisu takoj dobil delo in tudi Jez sem nekaj časa delala. Rečem, da lepše izhajamo kakor bi, ako bi se po tistih pre-mogorovih martrall in Icot sfem videla tamkajšnje razmere. Pozimi je še nekaj, ko ljudje potrebujejo več premogu, poleti so pa brezplačne počitnice. Pr WPA sicer delajo tudi poleti ampak tam tudi starih ljudi ne msrajo, posebno pa ne nedržav Janov. Tako je zdaj mčnda povsod. Ko se vlak ustavi v Johnstownu, sem šla s poulično v Mox ham do m rs. Suhadolnlk. Ona mi je pisala za božič ln pripom nila, da se ho stsrejša hčerka poročila 18. Jan. ter me povabila na s vadbo. Ker sem imela namen pogledati moj prvi dom v Ameriki, to Je Rockwood, kamor sem prišla iz starega kraja, sem se odločila, da to storim ob tej pri liki. -Zelo sem Jih presenetila ker nisem nič pisala, da pridem Mrs. Suhadolnlk ni mogla verjeti, da sem jaz in se Je kar scsc-dla od iznenadenja. Tam Je bila tudi njena sestra Josephine, ki je s sinom in hčerko prišla iz Pittsburgha, da pomaga pripraviti za svadbo. Z njo se nisva takoj poznali, ker se nisva videli od njene poroke pred 20 leti. Ko pride z dela mr. Suhadolnlk, se je tudi on začudil* ko me je zagledal. Takoj me vpraša, ako je tudi moj mož prišel. Odgovorim, da ne, ker ni mogel dela pustiti. No, pa mi ti povej, kako se ima in kaj dela, dejal. Kčr je v takem slučaju povsod osti dela. sem predlagala, naj tar naprej delamo, da bo vse pripravljeno, kajti drugi dan bo pooka in potem gostija na domu do večera. Zvečer je bil v Slovenskem domu ples, kjer je bi-o vsem postreženo z dobrim prigrizkom in pivom, tako da je bil vsakdo lahko zadovoljen. Nevesta je dobila jako lepe darove. V nedeljo sta se odpeljala na ženi-tovanjsko potovanje v Miami, Fla. Mlademu paru želim obi-sreče! Ravno tisto nedeljo, 20. Jan., , e bila seja ženskega društva 600 JNPJ, katere sem se tudi Jaz u-deležila. Po seji imajo srečkanje za tako zvani "kitty pot". Izvo-ile so mene, naj jaz potegnem me članice iz lonca. Potegnila sem listek z imenom mrs. Za-krajšek, ki je bila navzoča. Pa tudi lonček se je izpraznil in treba je bilo zopet nekaj notri da-Po končani seji smo šle v ti. kjer smo se spodnje prostore, prsv dobro imele. Zvečer sem v družbi mrs. Suhadolnlk in mrs. Dimic obiska-a Vidrihove, prvega podpredsednika SNPJ. Bila sem lepo sprejeta in nekaj časa smo se >rav po domače pogovarjali. *red odhodom mi še razkažeta dom, od katerega je tudi lep razgled, ker stoji višje na hribu; še ponoči je lep razled po razsvet-jenem mestu. Obiskala sem tudi Saksekove, od kjer je tudi lep razgled, nadalje družino Terček, Granda, Turk in mrj. Klemene. Povsod sem bila lepo sprejeta. Dne 23. jan. sem se podala v lockwood k mrs. In mr. Hočevar, ti sta stric in teta mojega moža. Peljala sem se z busom do Some r se ta, tam pa sem dobila drugega do Rockwooda. Ves čas vp-žnje je snežilo in deževalo, jaz pa sem premišljevala, da bom morala hoditi po brozgi, ko bo treba izstopiti. Toda Šofer je bil toliko dober, da me je zapeljal prav do Hočevarjeve hiše. Ko potrkam na vrata, jih pri de odpirat teta. Ko vstopim sva se objeli, toda meni je bilo hudo, ker je reva tako pohabljena. Odkar jo je pred štirimi leti zadel mrtvoud, je na levi stra ni skoraj hroma: z nogo kar po-drsuje, roka pa je skoraj nerab na. Nisem se mogla vzdržati in sem se zjokala, ona pa mi reče, da to nič ne pomaga. Tudi ona se je spremenila v 16 letih. Tllk rat je bila še tako čvrsta in vesela, da je marsikakega mladega prekosila. Zdaj je vsa onemogla in nič več nI tistega veselja. Prej se je vedno smejala in za vsakega je imela tolažilni besedo, če Ji Je potožil svoje gorje. Tudi stric je Že zelo opešal. Ne dela več in oba dobivata pentljo. Obiskala sem Um še druge znance ln prijatelje: Golobove in Martinčičeve ter nekaj ameriških družin. Povsod sem biU lepo sprejeU in po6trežena, za kar najlepša hvala. - Rock wood sem zapustila 28. jfin. in se vrnlU v Johnstown. Na poti sem videla mlad smrekov gozd, vsa drevesa lepo posajena v vrsto, da je lep pogled. Tam sem šla iz busa najprej na postajo, da poizvem, kdaj gre vlak v St. Louis. Povedo mi, da ob 6. in 8. zvečer; ker bi se rada voziU podnevi, sem izvedela, da odide jutranji vlak ob 6:45. Dobro, bom šla s tem vlakom. Kov-čeg kar na posUj i oddam ln se podam k Suhadolnikovim. Ko pridem tja, mi pravi mr. Suhadolnlk, da je ravno prav, ko sem prišla, da bom gospodinjstvo vodila, ker je žena bolna. Bilo mi je hudo, ker sem stvari naprej odposlala, ker bi bila rada ostala. Tam sem osUla še drugi dan. Prišla je tudi mrs. Dimic, s katero smo pridno čebr-njale skoro ves dan, bolnica pa je poslušala in rekla, da se bolje počuti. Zvečer sem se poslovila od Suhadolnikovih. Lepo se jim zahvalim za vso postrežbo in gostoljubnost. Priznati moram, da ii me tudi moja sestra ne mogla jolje sprejeti in pogostiti. Kot so mi obljubili, bodo tudi oni nas enkrat iznenadili z obiskom Vam že sedaj zagotovim, da boste dobrodošli. Velikokrat sem že brala v Prosveti, kako hribovita je Pennsylvania. Dasi sem v Rockwoodu živela 12 let, nisem vedela, da je res tako — vsaj videlo se mi ni. Zdaj, ko sem tukaj navajena ravnini, vem, da je res Uko. Vlak e tam drvel iz tunela v tunel, lestkrat ali sedemkrat do Pittsburgha. Domov sem srečno prispela, in kakor pravi pregovor, doma je še najbolj lušno. Dne 8. febr. so mladi člani našega društva 107 SNPJ priredili veselico, Uko zvani 'barn dance'. Udeležba je bila zelo povoljna. Dne 19. aprila pa priredi pevski zbor Zvon svojo zabavo z malo šaloigro in tudi zapeli nam bodo nekaj slovenskih. Kdor ljubi humor in razvedrilo, naj se že sedaj pripravi. Priredba se bo vršila na 3331 So. 7th st. Po igri jo ples. Tudi za žejne in lačne bo dobro preskrbljeno. Torej na svidenje 19. aprila. Anna Hočevar, 107. » Za dolom— Nsnllcoko. Pa. —V zadnjem dopisu sem povedal, kako sem delo dobil na Kelsu, Pa., in kako je zdravnik zavrgel mojega tovariša. Bilo je 8. januarja in treba je bilo iti na delo. Moj tovariš me pelj£ na Kelso. Ko pridem s svojim orodjem tja, mi boss pokaže nekega moškega, ki je tudi tisto jutro pričel delati, in pravi, da bova skupaj delala. Popokava orodje ln greva proti "men tripu", kjer ga naloživa v "karo" za motorjem in se vse-deva vanjo. Tik pred odhodom pride boss in pravi, nij greva na tipel, da bova Um delala. Tam Je bilo VBe v snegu, katerega sva odmetavala s trsčnic, da so lahko vagone premikali. Mrzlo je bilo tako kot v Sibiriji. Ker nisva vedela, da bova zunaj delala sva bila tudi slabo opravljena— jaz sem imel še gumbove čevlje n* nogah. Drugi dan zopet Uko sploh ves teden sva zmrzovala da je bilo strah in jai sem še v noge ozebel, ker je bila Ukrat najhujša zima. Neko Jutro so se menili, da je 14 pod ničlo. V petek nama pravi boss, da bova Harry L. Hopkins (desno), ki se Is nedsvno vrnil Is Anglije e Ameriko, so pogovarja s Johnom G W l os n lom. katerega Je Roosevelt Imenoval s« poslanika v AegllJL drugi teden pričela delati v maj ni. Tisti teden, ko sem deUl na tipelnu, me je vozil na Kelso moj tovariš in popoldne prišel tudi po mene, ker on je še zmi-raj sUnoval v Johnstownu ozi-roms v Moxhamu pri Franku Pavloviču, kjer sva skupaj ime-U sobo, jedla pa pri moji sestri Ko mi je boss povedal, da bom začel v jami deUti, sem si mislil, da bo bolje, da si sUnovanje po-iščem na Kelsu. V soboto svs se tja peljala, da poiščeva sUnovanje. UsUviia sva se na vogalu v hrvatski gostilni in vprašala, kje žive Slovenci. Gostilničar je poznal vse in mi jih je pričel naštevati. Ko je omenil Joeva Zupana sem si Ukoj mislil, da je mogoče on tisti Zupan, s katerim smo leta 1921 pri Joevu Berstvenšku skupaj obhajali Jožefovo nedeljo na Farndalu, kjer smo se nazadnje štirje za mrežami znašli. Ker se mi v tisti luknji ni dopadlo in ker me je vleklo k nekemu "zau-ber'' dekletu, ki je ravno prišla iz sUrega kraja in sva se že malo poznala, pokličem čuvaja in mu rečem, da hočem ven. Dobro, plačaj $20 in lahko greš. Temu sem ugovarjal. Pride drugi, ki je zahteval že 25 dolarjev. Končno smo se poboUli za prvotno vsoto. Ko dobim potrdilo, grem nazaj in pravim mojim trem tovarišem, da sem že prost. Tudi oni so hoteli ven. Ker niso imejj denarja s sabo, sem jaz zanje založil in bili smo prosti. Ko prideva s tovarišem k Zupanu, takoj vidim, da je on pravi. Tudi on me je Ukoj spoznal. Vprašam ga, če se še spominja tistega Jožefovega godovanja 1. 921. Oba sva se smejaU, ker od takrat se nisva več videla. Jože se še ni veliko spremenil in je še vedno Uk "kerlc" kot je bil tedaj. Takoj prinese flaško dobrega vinčka. Njegove žene ni bilo doma, ker je bila v Johns townu, kamor gospodinje zelo zahajajo ob sobotah, da nakupijo razhih potrebščin, ker je po ma-im naselbinah zelo drago. Kmalu pride tudi ona in v kratkem so na mizi domače kuhane klobase. Začel se je piknik z vin-cem in klobasami. Joe me vpraša, če je tudi Nanticoku kakšen Zupan. On je namreč enkrat prejel neke listine ali čeke iz glavnega urada SSPZ, ki so bile namenjene našemu društvu, toda pomotoma poslane na Joeva Zupana v Tire Hill, kjer je pošta tudi za Kelso Vprašam ga, če bi Um moge dobiti sUnovanje, ker delam na Kelsu. Pri najboljši volji mi ne more ustreči. Joevu in mrs. se zahvaliva za postrežbo in greva zopet v hrvatsko gostilno, da po-izveva, kje živi Ignac Smir. Zopet nama povedo in v par minu tah sva že tam. Z Ignacom se poznava od 1. 1933, ko sva bila skupaj na konvenciji v Chicagu Takoj povem mojo misijo. Mrs Smir, zelo lušna ženica, takoj ob ljubi, da bo govorila s sestro in bo mogoče Um prostor za enega Pridem naj okrog drugi dan ln mi bo povedala. Drugi dan iz vem, da se lahko preselim, ka dar hočem. Dogovorimo se, da bom povedal v pondeljek, ko bom videl, kakšno delo bo v ja mi, če bo za ostati ali ne. Če bo kaj izgledalo, se preselim, dru gače ne. V pondeljek zjutraj z "bodi jem" vzameva orodje ln zopet njim k "men tripu" v rovu št. kjer se ukrcava v prvi voz za motorjem. Boss nama je povedal, da bova šla v "ročk head ing". 'Na določenem mestu usta vi motom i k, kjer se nekateri iz lodlmo. Pride jamski boss, ki na ma pove, kam naj greva. Ko' pri deva v prostor, najdeva za eno karo nsstreljenega premoga da leč od tračnic, ki tam vodijo ob eni strani. Tskoj se lotivs najinega dela /mečeva premog blizu tračnice in čakava kare. Tam so vozički treh vrst, vsi veliki. Ko ga dobiva in naloživa, sva bila brez premoga. Vprašava, kje so možje s strojem za spodrezava nje premoga. Nama povedo, da bova prišla na vrsto šele enkrst po kosilu. O jo j, sedsj je šele devet. Kaj naj storiva: ali na, čakava, ali greva ven? Odločila sva se za slednje, čeprsv je nsju vrelo 35 minut, da svs prišla ven Kem sedaj? Tovarišu sem naročil, naj pride po mene ob 8. I »opoldne, sedaj pa je 10. Peš (Dslj« ns *. Krsai.) Človek m vojna Človek je družabno bitje. V teku tis so nas gotove težnje in koristi sklenile v sk» tisoči^ > nost, ki se očituje v družinah, zadrugah I menih, narodih, državah, v nacionalizmu T internacionalizmu. Združili smo se v posuij-J ne skupine edino zaradi izboljšanja in ouSj življenjskih razmer in ni bilo v tem zdru¿2! ni kakega važnega čustvenega ozadja. ^ - Vendar je narava s svojo raznolikostjo mogočila preprostim ljudem enotnost. ObstJ le so neštevilne male skupine ljudi, ki so seboj pomagali v svojem žitju in bitju. n2 je občutek imetja—posedovanja: to je moje3 je tvoje, i Kadar vidi človek to, kar mu ugaj^, m, porodi želja po tem, da bi si isto prisvojil oa roma dosegel. Podobno je s skupino ljudi. U U opaža, da obstoja predel zemlje, ki je za £i» ljenje mnogo ugodnejša kot njihova, pa se j zahoče po njej. Čeprav je U zemlja naselj —oziroma prav zato sklenejo ti primitivni lJ dje, da si jo na vsak način prisvoje. NajodlJ nejši mož se posUvi na čelo družbe in jo naj duši za ta cilj. Toda ona skupina ljudi, ki naseljuje dotičJ bogatejšo zemljo zaradi nagona o samoohiii t vi spet noče zapustiti svojih našel išč in jih I ni. Borba traja tako dolgo, dokler eden obeh nasprotnikov ne zmaga, ali pa ne pr kaj tretjega vmes. Zgodi se, da slabša skup naprosi spet naslednje plene za pomoč in m obljubi gotovo nagrado v primeru .zmage-en vojne v najprimitivnejši obliki, kjer žene ^ padalce v boj želja oziroma gon po boljšem j| udobnejšem življenju, nasprotno pa napad« branijo svoj predel zemlje, ker so prepričaj da je to njihova last. V tej najenostavnejši vojni vsak posamezrf ve, čemu se bori in pozna smisel, načrt in h rist svoje borbe. Seveda postajajo vojne Uit vedno bolj komplicirane in dejstva, ki igrs| tukaj vlogo, so zopet lahko povsem raznolik Vendar je osnovni vzrok vojne zahteva po tes kar poseduje drugi. Vsi drugi činitelji so v b stvu drugotni. Tudi vsaka konkurenca na trgovskem poi ročju je neke vrste vojna, kjer eden gledal drugega oškoduje in ga onemogoči ter s ta poveča svoj lastni obrat. Tekmovalnega duk v človeku ne bo nikoli mogoče uničiti in bi b to tudi velik, da, največji nesmisel. Morali I ga poplemeniti, prenesti bi ga morali na A hovni svet, na polje umetnosti in znanosti. G1 de preljufce prehrane bi nam moralo biti san ob sebi umevno, da moramo vsi živeti in 4 prinesti svoj malenkostni obulus k njeni j» izvodnji. Ves ostali čas bi pa morali izrabi za razvoj svojih telesnih in duševnih moči za pravo izpopolnitev človeškega rodu. Vojna bo trajala tako dolgo, dokler bodo d stajali zbiratelji strojev, orožja in denarja, d kler bodo leti med seboj tekmovali in upod ljali večino ljudi za ohranitev svojih koriS Vojna bo ostalo tako dolgo, dokler bodo lj dje imeli hlapčevske in zgolj fizične cilje I bodo hlapčevali; Uko dolgo bodo obstojali p goji za vojno, dokler bodo živeli ljudje tja en dan brez vsake vsebine. Vojna pa bo ostala tudi tako dolgo, doki ne bo duh zmagal nad najprimitivnejšimi l "goni, dokler ne bo' izrabil iztis gonov za ma go plemenitejše in višje podvige, kot nam J nudijo v današnjih skvarjenih razmerah. ^ Tako dolgo bodo obstojale prilike za voji kakor dolgo bo svet nudil podvige najtemaj ših elementov, ki si z rokami, okrvavljeni« krvjo tisočerih nedplŽnih mož in žena natip na glavo lavorike in junaštva zaslug. j Vendar smo lahko optimisti, kajti priseli čas, ko nas bo razvoj povedel preko strašnel bertete te težke faze, ko bomo posvetili m moči sebi, ko se bo vsakdo lahko bavil s sa« seboj ln skušal biti koristen član družbej šel bo čas, ko bo pravilna razdelitev kakor tudi dela nekaj samo ob sebi ume^ in se bo življenje sukalo okoli lepših ,nj mivejših vprašanj, kakor so danes na dneva redu. ,. Poroditi se bo moral nov duh, misel,jfl povezana z željo in z zahtevo preeli na Štefanovo. Zaradi jutrnjega vlaka, o ka-rem smo že poročali, je bila «lana na železniško ravnatelj-w> vloga, ki so jo podpisali dr-vni uradi, razne korporacije in «štva, tvrdke in Zasebniki. Gre lahko izvedljivo spremembo voznem redu. Kocevarji prikujemo, da se bo vprašanje za-•voljivo rešilo. - ni.iiuni je izšel zi. letnik •novega vsakoletnega koledar-"Gottscheer Kalender". Ure-ke koprivniški župnik g. »»uer. Na 160 straneh obsega Kovinske in narodopisne član-0 Pevskem ozemlju, letni dogodkov in druge pri-«vke. V kočovskem narečju je J« natisnjena samo kratka Mba. vse ostalo gradivo je ob-J^o v nemškem književnem lada žrtev NTNE NESREČE tvaški oder so ga položili pri njegovi sestri v Toplicah. Jožko Klančišar je jedva dopolnil 20 let in bi kmalu moral iti v vojaško službovanje k mornarici. Izučil se je kovaške obrti in je pred tremi leti dobil zaposlitev pri rudniku. NOVICE Revija "Socialni arhiv" objav-lja v zadnji številki podatke o številu rojstev v Jugoslaviji v razmerju s številom prebivalstva. Po teh podatkih, ki upoštevajo zadnja tri leta (pred ustanovitvijo banovine Hrvatske) je prišlo na 1000 prebivalcev v vrbaski banovini 47.8, v drinski 43.3, v vardarski 42.9, v primorski 36.5, v moravski 34.1, v zetski 33.6, v savski 29.4, v du-navski 27.2 in v dravski 26.7 rojstev na leto. Slovenija je torej glede rodnosti najslabša, siromašna vrbaska banovina pa najboljša. Slabše od Slovenije je samo še upravno področje mesta Beograda, ki izkazuje na 1000 prebivalcev samo 19 rojstev na leto. Zanimivo je, da sta na prvih dveh mestih vrbaska in drin-ska banovina, torej področji, ki imata razmeroma največ muslimanov. PRED UVEDBO KRUŠNIH KART V HRVAŠKIH MESTIH Že 8. decembra je predsednik vlade dr. Vladko Maček na zborovanju "Gospodarske sloge" napovedal, da bo treba v mestih u-vesti krušne karte. Sama razdelitev moke ni dobro izvedena, kar je imelo za posledico, da so si posamezniki nakupičili živila, ki drugim primanjkujejo. Dr. Maček je nadalje napovedal, da bo moral vsakdo izjaviti na pošteno besedo, da nima skritih zalog, kdor pa ima zaloge, ne bo smel kupovati na karto, dokler teh zalog ne bo potrošil. Če bi utajil svoje zaloge, ga je treba najstrožje kaznovati. O vprašanju krušnih kart so v ponedeljek obširno razpravljali na ustanovni skupščini Zveze mest banovine Hrvatske. Iz poročil, ki so bila tu podana je razvidno, da so težave pri tekoči o-skrbi prebivalstva v banovini Hrvatski z moko občutnejše, kakor v ostali državi. Zastoj v o-skrbi je menda še posledica napetega razmerja, ki je zavladalo v jeseni med banovino Hrvatsko in vojvodinskimi kraji, ker je banska oblast izdala prepoved izvoza drv v Vojvodino, kar je imelo za posledico, da se je o-bratno ustavil izvoz žita iz Vojvodine v banovinsko Hrvatsko. Sedaj je sicer to vprašanje likvidirano, vendar se še danes čutijo posledice takratnega zastoja pri dovozu žita, na drugi strani pa so v zadnjem času nastopile težkoče v železniškem prometu, ker so železnice preobremenjene. Na ustanovni skupščini Zveze mest so predstavniki posameznih hrvatskih mest iznesli težave, ki so nastopile pri oskrbi prebivalstva z moko in kruhom. Vsa izvajanja so izzvenela v zahtevi, da se v mestih uvedejo krušne karte. V nekaterih mestih je na stopilo trenotno pomanjkanje l)n<- H Zagorje, 17. dec. B d«'c. sta se uslužbenca EZ! H**m9> zaposlena ' " kamnolomu, po-»a od svojega preddelavca F "n\U'r * napotili domov. Takrat Klančišar, ki je "¡[J*: stroj, domisli, da je u odpreti vodo. da to delo izvrši. J P« ^m kiJ«icie hot« 2Ne.hr. ,| mladeg » fant V- ' i r tooñ da s, V* "bjnna hàh.^L pot Wei J«**pač nesrečno " 'ia je Ručman k;" je bilo usod-fanta, kajti deTT ugrabili in mu še je imel toli-• i/motal iz stra ' f*»klieal strojni-je bila vidno tež-v$a pomoč še Zato so ga z rešil gasilcev brž f''jan*ko bolnišni-' ugotovili, ds pomoči. Zato da ga odpelje bližini Zagor- moke, tako da nekaj dni ni bilo kruha. Številne pritožbe so se čule na račun nedostatkov v železniškem prometu. Nekateri predstavniki mest so postavili zahtevo, naj se ves železniški promet v banovini Hrvatski podredi zagrebški železniški direkciji. Predstavnik Slavonskega Broda je med drugim omenil, da čaka na tamošnji postaji po več sto vagonov, ki redno tam zastajajo. Zanimiva so bila tudi izvajanja glede zalog pri proizvajalcih in v privatnih gospodinjstvih. V tej zvezi je bila postavljena zahteva, da se onim, ki imajo zaloge, dodele krušne karte šele tedaj, ko bodo te zaloge že izčrpane. Dosedanji u-krepi za prijavo presežkov živil niso prinesli pričakovanih uspehov. Koprivniški okraj je na leto izvažal okrog 100 vagonov fižola, navzlic obilni letošnji letini pa je bilo pri popisu ugotovljeno, da je v tem okraju na razpolago le štiri vagone fižola. Na skupščini je bilo soglasno sklenjeno, da je treba čimprej u-vesti v vseh hrvatskih mestih e-notne krušne karte. Predstavniki mest bodo stopili v zvezo s "Pogodom", da se izdajo vsi potrebni ukrepi za redno oskrbo živil. Na posebni konferenci, ki bo sklicana v prihodnjih dneh, bodo ta vprašanja v podrobnostih. Obenem pa so nujni tudi ukrepi, da se zasigurajo za prevoz živil potrebni vagoni in da se prevoz živil pospeši. PO STRELIH V ZRAK KRVAV POBOJ Krško, 17. dec. Šele pred nekaj dnevi je prišlo do fantovskega obračunavanja v Drnovem, ko je 18-letni Jože Vodopivec obležal na tleh s počeno lobanjo, že beleži kronika novo žrtev, 35-letnega Franca Žiberta iz Bregov pri Leskov-cu, ki je dobil več hudih ran. France Žibert je lovski čuvaj v lovskem revirju Vrbini, last Ine-koviča iz Zagreba. V nedeljo se je vračal iz službe in se je spotoma ustavil v gostilni v Vihrah, kjer je bila zbrana večja družba. Med veselim razpoloženjem in prepevanjem ni nihče slutil, da se bo družba do krvi stepla. Naenkrat je Žibert vstal, odšel iz gostilne in sprožil v zrak dva strela. To je bila fan tom bojna napoved. Takoj so vsuli iz gostilne in se je pred vrati vnel pretep. Nihče od prisotnih ne ve prav povedati, kdo je vse tolkel in koga udaril. Bi la je že tema in so udarci padali, kakor je pač naneslo. Naen krat je obležal Žibert nezavesten na tleh. Bil je prepeljan v krško bolnišnico. Ima dvakrat počeno lobanjo in hudo rano od noža na hrbtu. Prav tako ima hudo poškodovano levo nogo, k^ tere sploh ne more pregibati in bo najbrž ostala mrtvoudna, ker se je zaradi silnega udarca pretrgal glavni živec. Poškodbe na glavi pa so od močnega udarca s stolom. Žibert trdi, da ga je u daril neki 33-letni Jože iz Mrt vic. Nadaljnja preiskava bo šele pokazala, v koliko so njegove trditve resnične. Skrajni čas je že, da prenehajo večni krvavi pretepi naših fantov, ki vidijo v vsaki stvari izzivanje in takoj odgovore z noži. Tudi takrat so razen Žiberta dobili vbode z nožem nekateri ostali. Vsa svarila in nasveti ne zaležejo prav nikjer, zato bo pač treba močno poostriti kazen nad vsemi udeleženci pretepov. ž PBOBVBTA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s I atrani.) proti domu okrog šest milj v taki zimi je malo preveč. Začnem misliti, kje bi dobil 15c za bus. Grem k m rs. Smir in jo vprašam za 25c, kar ji bom vrnil zvečer, ko se preselim k sestri. Dala mi je 50c. Bus kmalu dobim in se odpeljem v Johnstown. ' Pri Pavlovichu, kjer sva stanovala, dobim tovariša pri mizi, kjer je gledal v angleškem časopisu, če bi mogel dobiti kako delo skozi oglase. Vpraša, kako je z delom. Odgovorim, da še precej dobro izgleda, samo če bo dovolj vozičkov in dovolj premoga, da ne bo treba čakati; kakih pet ali šest copakov se bo mogoče zaslužilo. Pri bari je bilo tudi par moških, ki začnejo govoriti, da na Kelsu naložijo rudarji dve toni premoga za eno tono. Jaz seveda nisem mogel nič vedeti o vagi, pozneje pa sem se prepričal, da je res slaba. Umijem se in se pričnem pripravljati na preselitev. Na Kelso me zopet popelje moj tovariš k neki hrvatskk Hiružini—ime sem pozabil—kjer sem se nastanil. Tam je sicer dosti Slovencev in imajo precej močno društvo SNPJ kakor tudi SSPZ, toda jaz sem izvedel le za štiri družine, pri katerih ni bilo mogoče dobiti stanovanja. Tam nisem dolgo delal, ker je zelo slab sistem za rudarje. Po vseh prostorih delajo na tri šihte in moraš vedno čakati: ako imaš vozičke, nimaš premoga, ako imaš premog, nimaš vozičkov, streljati pa sam ne smeš, ker zato so posebni streljači. Posebno na nočnem šihtu je slabo; ni nobenega reda, ker ni nobenega pravega bossa. Midva pa tudi nisva bila vajena tistemu premogu in tako sva že drugi teden dobila počitnice ,(radi nečistega premoga. Doma bi morala biti štiri dni, toda ker sva bila novinca, so naju kaznovali le za en dan. Takoj sem se podal v Johnstown, da obiščem mojega tovariša, ki je med tem dobil delo v neki bolj majhni majni, kjer ni nobene zdravniške preiskave. Povem mu, da bi šel rad drugi dan v St. Michael, kjer bom gledal za delom, ker na Kelsu ne bo kruha. Takoj je bil pripravljen in tudi on bo vprašal za delo, če niso tako stroge zdravniške preiskave. Drugi dan, bil je petek, se spustiva proti St. Michaelu in čaka-vo, da pride boss iz jame. Njega sem dobro poznal, ker sem že pred 14 leti tam delal. Ko pridfc iz majne, stopim k njemu in ga ogovorim. Takoj me je spoznal, mi segel v roko in vprašal, kako je na trdem premogu. Pojasnim mu, da nisem več tam in da zdaj delam na Kelsu. On pravi, da že vse ve, kdaj sem prišel. Povem mu, da se na trdem premogu slabo dela in da tam zadnje čase sploh nisem imel dela. Vprašam ga, če bi se delo dobilo v St. Michaelu. Pravi mi, naj pridem drugi teden, ko bo dobil 300 novih vozičkov in bo potem vzel nekaj mož na delo. Vprašam ga, kateri dan naj pridem. Odgovori mi, da v četrtek. Moj tovariš ni nič vprašal, samo poslušal je. In ko je slišal, da mi je boss rekel, paj pridem Šotori, v katerih prebivajo delavci upoaleni v obrambnih IndustflJah v tan Miguela. Cel. Šotori "'hhnlL Na mr- so bUl poetavljeni zaradi pomanjkanja stanovanj. v četrtek, je raialil, da bo tudi on dobil delo. Ko zopet prideva drugi teden, sem jaz dobil delo, moj tovariš pa ne. Boss mu je rekel, da ni še dobil novih vozičkov. O" moji sreči v St. Michaelu pišem prihodnjič. Mike Ferlin. 447. O smernicah Prosveie Herminie. Pa, — V uradni Pro-sveti z dne 19. febr. je uredniški članek, v katerem br. Molek o-pozarja člane, kako naj bi Pro-sveta in njeni dopisovalci pisali po prihodnji konvenciji. Sedaj je čas, da člani razpravljajo o tem. Br. Molek pravi, da se delimo v tri skupine ali tabore: v katoliškega, svobodomiselnega in nevtralnega in končno, da veliko ne štejemo v morju ameriškega naroda, drugače pa naj gremo med Američane in delujemo kolikor moremo. Precej dobra 1-deja, toda kako naj gremo med ameriški narod brez poduka? Koliko bodo nas upoštevali? Na primer ali moremo biti nevtralni, ako bi katoliška cerkev pričela s propagando za omeji* tev šol rfli za njih podvrženje verskemu vplivu? io sicer na skrivno že dela, ker se ne strinja z ljudskimi Šolami. Res je veliko ljudi med nami, ki se prav nič radi ne učijo. Ko mu ponudiš list ali knjigo, pravi, da že vse ve. In takim ljudem bi prišla nevtralna politika Prosvete najbolj prav. Imamo sicer druge vere, ki so za višjo izobrazbo in priznavajo evolucijo, ampak tudi samo do gotove meje. Svobodne besede nič kaj ne ljubijo, ker njih trgovina sloni na mračnjaštvu. . Ali boš nevtralen, če se ena vera dvigne in zahteva, da je e-dino ona prava in da mora postati državna? Če bi se to zgodilo, bi te prisilili, da bi moral plačevati cerkveni davek in hoditi v cerkev. Dokaze o tem dobimo v Evropi, kjer se to še prakticira. Zato so še dandanes razdruženi ln se koljejo z vsakovrstnim o-roŽjem. Po eni strani učijo: ne ubijaj, po drugi pa blagoslavljajo orožje in propagirajo ubijanje na debelo. Bratje, svobodna beseda se mora razširjati ln pouk o tem Je potreben v Prosveti. To je ena. In kako pa s politiko? Kako morem biti nevtralen, ako vidim, da kandidira v urad človek, o katerem vem, da je kruk in mu je politična služba le sredstvo za napolnitev svoje mošnje, na drugi strani pa bom videl, da skušajo delavske unije ali stranke izvoliti moža, ki ima dobro zgodovino za sabo in mu nI za osebne koristi, marveč za blagostanje večine? Torej bom tukuj nevtralen? All naj bom nevU&l&JMko je napaden moj dom ali moja domovina? Prav sedanja vojna je živ dokaz, da ne moreš biti nevtralen, marveč se moraš braniti ali pomagati tistim, ki se borijo za pravične cilje, - Norca drugače ne ukrotiš, kot da ga udariš s kolom po glavi; ako ga ne Spraviš v nezavest, bo pa on tebe popolnoma potolkel. Po mojem mnenju mor*~naša Prosveta zasledovati enake politične smernice kot jih je do zdaj. Kar se političnih kampanj tiče, se lshko omeji; sploh pa v bodočih par letih ni pričakovsti delavske sli socialistične stranke, ki bi kaj štela. Ako Hitler zmaga, bo tudi socializem do pl-čice uničen in pričela se bo temna dobs. Mords mislite, da to ni mogoče. Well, 400 let po našem štetju so znsli večinoma vsi ljudje čl-tati. Rim je imel že milijon prebivalcev. Toda ko se je katoliška cerkev rszvila v mogočno silo, so bile v enem stoletju zstr-te vse Šole. Od tistega časa pa do okrog I. IHM) je šolo pohajalo le tri do pet odstotkov prebi-vslstvs. Temna dobs je trsja-la skoro 1500 let. Ljudi so se-žigali na grmadah dan za dnem. Zgodovina nam pove, da so nsj-manj par stotisoč ljudi sežgsll ns grmsdah — seveda Živih. Ali hočete, ds se vrne tska dobe? Well, Hitlerjeva politika vodi v stari vek. Torej zakaj v stari vek, ko ps se je začela tehnika tako razvijati, da bi lahko vsi ljudje dobro živeli, ako obdržimo demokracijo in svobodno šolstvo? "Fsther" MoCabe. kl je bil 30 let katoliški profesor, trdi v svoji knjigi, ki jo fedal 1. 1929, ako bi se bilo šolstvi nadalje tako razvijalo kakor se je v prvih 400 letih nsšega štetja, da bi mi imeli tako ugodno živ- Sllka kaše angleške vojake, kl so bili ranjeni v bitkah s Italijani na afriški fronti. ljenje kot ga bodo imeli naši potomci v tretjem tisočletju. Torej naprej za izobrazbo na podlagi demokracije in svobodne misli! V SNPJ je dovolj pro-a štora za vernike in svobodomi-slece.. Podpisan i je že 34 let njen član in v SNPJ je pristopil jadi njenih principov. Anton Zornlk, 87. Pošiljatve živeža za vojne ujetnike RdetM Krit je aranilral način «a pošiljanje ilvefca v individualnih paketih ujetnikom na obeh straneh. Prvi brodni tovor je bil te odposlan. Ljudje, ki želijo odposlati o-mote z živežem sorodnikom ali prijateljem, o katerih znajo, da so vojni ujetniki v Evropi—naj so bili ujeti od Angležev ali od Nemcev—morejo dobiti pod robne informacije pri vsuki podružnici Rdečega križa (Red Cross Chapter) v tej deželi, kukor po* roča ameriški Rdeči križ. Rdeči kjrlž sprejems prispevke za pokritje stroškov teh ži-vežnih pošlljatev. Vsak omot o-blčajne velikosti s*ane $2.20, var ga približno enajst funtov in vso-buje živež in cigarete. Dosednj je bil omejen način pošiljanja živčnih omotov in Uniter States Parcel System Je dostavljal lake pakete poedin-cem. Novi program, kakor Rdeči križ tipa, bo standardiziral sistem pošiljanja v smislu mednu-rodnih pogodb ln tako olajšal breme p* štneua urada. Novi tvuiln pošiljanja indivi-dualnih omotov s «Uam poetU-nih pošiljateljev poedinim ujetnikom je le del programa Rdečega križa za pomoč vojnim ujetnikom, kakor vodstvo Rdečega križa naznanja. Društvo tudi namerava razdeljevati obširne količine omotov v rednih presledkih za ujetnike britanske narodnosti in zaveznih držav kot darilo ameriškega ljudstva. • Pomožna ladja S. S. Cold Har-bor, ki je od plula Iz Baltimora v začetku februarja z živežem za nezasedeno Francijo in Spap-sko, Je tudi Uvedla prvo |>ošl-liatev 5000 teh iivežnili paketov. Štiri tisoč teh paketov je dar Rdečega križs in bo enako raz deljena med britansko, poljske, frsneoske in belgijske ujetnike. Ostslih 1000 paketov ostane v Genevi, dokler ne pride nuroči lo s strani ameriških državljanov, med katere posebne ujetnl ke naj se razdeli oziroma kate ri osebi naj s«* dostavijo. Kansd ski Rdeči križ je tudi poslal 5000 paketov ujetnikom z Isto ladjo za razdelitev preko Geneve^ Rdeči križ naznanjs, da more vsaka narodnostna skupina v Združenih državah prispevati k pošiljsnju takih paketov za ujetnike svoje Rastne nsrodnostl. Sedaj s« dela zs drugo pošlljatev 5000 omotov, ki se odpošlje jo v Oonevo preko /dzbone In se bodo ns enak način razdelili. Pripravljajo se tiMi načrti Za od pošiljanje oblačil ujetnikom. Ako kdo hoče poslati paket po-edinemu ujetniku, bo Rdeči križ 'dobil podpisano potrdilo od ujet nika semegs in isto povrnil pošiljatelju v Ameriki po vojno-bjetniški pošti. Zgornje na/nanilo I*» zanimalo | zlasti nsše Primorce, kajti med ¡vojnimi ujetniki je |>reeej pri morskih Slovencev, Common Councll— FLI8. Angleška blokada Nemčije učinkovita Skladišča blaga bodo kmalu izčrpana London, 27. febr. — Ekonomski veščaki trdijo, da je angleška blokada Nemčije zdaj prav tako učinkovita kot je bila, preden «o Hitlerjeve armade udrle v Belgijo, Holnndijo ln Francijo. Zaloge blaga In materiala, kl so ga Nemci dobili v okupiranih deželah, bodo kmalu Izčrpane. Nemčija še dobiva omejene količine bojnega matoriala is Južne Amerike ln Združenih držav preko Japonske ln sovjetske Rusije. Material prihaja v Dal-run in Port Arthur, kjer ga pro-lože na vlake, ki vozijo preko -Mandžurije do Člte. Od tam gre po transsibiriki železnici v Rusijo in potem v Nemčijo. Ekonomi pravijo, da umeriška vlada Še nI lz različnih razlogov odredila omejitve izvoza gotove vrste blaga na Japonsko. Mogočni japonski parobrodni interesi, ki jih predstavljata kompantjl Mitsui in Mitsubiši, upravljajo to trgovino 'za nemške agente. Kljub temu postaja ekonomski položaj nacijske Nemčije čedalje bolj resen. Mase Industrijskega materlsla r,o I »i I«- poslane v Nemčijo Iz podjarmljenih držav ladnj? poletje, ko Je bilo poveljstvo nemške oborožene sile uverjeno, da bo vojna kmalu zuključens s porazom Velike Britanije. Razvoj je pnhafrtl. tla ao se smol i II v svojih računih. Hitlerjeva vojna mašina zdaj zavisi od rumunskoga olja in ga-solinu ter nadomestil za to kurivo, ki jih izdeluje doma. To sicer ne pomeni, da Hitler ne bo odredil velike letalske ofenzive proti Angliji čez nekaj tednov. Diktator mora upoštevati dejstvo, da je vojna mašina danes bolj založena z gasollnom nego bo čoz nekaj mesecev In du mora napeti vse svoje sile v naporih, ki nsj bi zadali smrtni udurec Angliji. Italija predlolila račun Španiji! Rim, 1. marca —Uradna časopisna agentura Štefani poroča, da je Italija, ki trdi, da je potrošila 7,500,000,000 lir za pomoč Francu, voditelju Španskih rebe-lev v civilni vojni, zdaj predložila rscun španski vladi. Ta znaša 5,500,000,000 lir (okrog $275,-(MM) 000) in mora biti plačan v 24 letnih obrokih. Poročilo privl, da je Italija poslsla Francu 703 bojnih letal, 1414 motorjev, 1672 ton bomb, 1930 topov. 10,135 avtomatičnih pušk, 240,747 kosov drugega orožja, 324,900,000 nabojev ln 7668 motornih vozil, 91 bojnih ladij in |x*1mnrnlc se Je udeležilo vojne, 92 pamlkov pa je prevajalo orožje in strelivo Iz Kallje v ftpanljo. NUIVKNMKA NARODNA POIM'OKttA JKMNOTA tada|a ■»«)• publikacija la ša liai l'rMtrfa »a k«rt«t!, tar pu«rabati a« llar I in «tojlb d rail«» la flaaatva la ■a pr»t»a*aftd« ■«•jih IdaJ. Nikakor M a« «a prwpaaaada drafil» podpornih organirari). Vsaka «riaalsartja la» »M/«)no •toi* glatllo. TnraJ arllata-ritmi dopUl In narnaaila dragih p«d-pnrntb W|inllirl) la a|Mi draifa« aaj aa aa poMIJaja léata PraavaU. PRÖiVETÄ ROM AN IZ VOJNE L. 1870J1 Emile zola Preiotu Vladimir lbvbtix (Se nadaljuje.) Takrat je Weiaa v duhu zopet zagledal malega bolnika Charleaa v sosednji barvarn iei, kako ja » ležal na beli poateljnini, obraz rdeč od vročice, prosil pijače in klical mater, ki je ležala z zdrobljeno glavo na tlaku in mu ni mogla več odgovoriti. Ob spominu na to sliko je bolestno zamahnil in odgovoril:'; "Ubogi otrok, ki mu je granata ubila mater in ki plaka tam, v sosednji hiši." "Strela božja!" je zamrmral Lourent, "drago bodo plačali vse to!" Doslej so se zarivale v pročelje hiše le i« izgubljene krogle. Weiss in stotnik, v spremstvu vrtnarskega pomočnika in dveh vojakov, sta bila šU na podstrešje; od tod je bilo laglje nadzorovati cesto. Videla sta jo poševno tja do Cerkvenega trga. Ta trg je bil zdaj v oblasti Bavarcev; a vedno so se le z največjim trudom in s skrajno opreznostjo pomikali naprej. Na vogalu neke uličice jih je peščica lnfanterlstov ie skoraj četrt ure držala v šahu, • tako trdovratnim ognjem, da so mrtvi padali na kupe. Nato so se morali polastiti hiše na drugem vogalu, preden so moglt mimo. Trenotkoma se je v dimu pokazala ženska s pušk^ob licu, ki je streljala skozi eno ižmcd oken. Bila j« hiša nekega peka, in v nji pozabljeni vojaki, združeni z domačini; in ko je bila vzeta, se je za* čulo kričanje, straien drenj se je prlvalll do nasprotnega zidu, val, v katerem se je pokazalo žensko krilo, moška suknja in razmrŠeni beli lasje; nato je zarjul ogenj pelotona in kri je brizgnila visoko po steni. Nemci ao bili neizprosni: kdorkoli jim je padel v pest z orožjem v roki, a se ni prišteval vojskujočim se armadam, je bil takoj ustreljen, kot kriv, da se je izobčil iz mednarodnega prsva. Spričo srdite obrambe vasi je njih jeza ie naraščala, in strašne izgube, ki so jih trpeli skoraj že pet ur, so jih silile do krutih ukrepov. V pouličnih jarkih je tekla kri, mrtvi so zapirali cesto, in posamezni vogali so bili le še klavnice, odkoder se je slišalo grgranje. Nato so jih videli metati gorečo slamo v sleherno hišo, ki so se je polastili v krvavem boju; drugi so tekali z bakljami, zopet drugi—polivali stene s petrolejem; in kmalu so bile cele ulice v ognju. Bazeilles je plamenel. ,, V sredi vasi je stala le še Weiyova hiša, ki je ■ svojimi zaprtimi naokr\icimi ohranjevala preteči obraz trdnjave, trdno odločene, da se ne vda. "Pozor! So ie tu!" Salva je prasnila ■ podstrešja in podrla tri izmed Bavarcev, ki so se tesno prižemali k zidu in lezli naprej. Ostall so se pomaknili nazaj ter se zavarovali za vsakim vogalom ulice; obleganje hiše ae je pričelo. Takšen dež svinca je bičal pročelje hiše, da se je slišalo kakor burja a toč«. Skoraj deset minut je trajalo to streljanje in luknjalo omet, ne da bi storilo mnogo zlega. Eden vojakov pa, ki jih je vzel stotnik a seboj na podstrešje, je zagrešil neprevidnost, da se je pokazal skozi lino; takoj je padel mrtev nazaj, s kroglo sredi čela. "Prokltflö!" se je srdi! stotnik. "Eden manj! Pazite vendar, saj nas ni dovolj, da bi se dali streljati v zabavo." On sam je bil pograbil puško ln je streljal, skrit ia naoknico. Toda Laurent, vrtnarski pomočnik, ga je pred vsemi drugimi navdajal z občudovanjem. Kleče, puškino cev naslonjeno' v ozki razpoki strelnice, kakor lovec na preži, ni oddal nobenega strela brez popolne gotovosti in je celo naprej napovedaval uspeh*/ - "Tistega malega sinjega častnika tam doli, v srce ... Onega drugega, dalje zadaj, ki je velik in suh, v sredo med oči... Debeluha rja z rdečo brado, ki me jezi, v trebuh . . In vsakikrat je padel mož, kakor da ga je ubila strela, zadet na mestu, ki ga je bil Laurent označil; in mirno je nadaljeval, ni se prenaglil, češ da ima dovolj opravka, ter rabi časa, da jih vse tako postreli, drugega za drugim. "Ah, če bi Imel boljše oči," je ponavljal Weiss srdito. Pravkar si je bil razbil naočnike in je bil nad tem ves obupan. Res mu je š#ostajal ščipalnik, toda v znoju, ki mu je preplavljal lice, mu ga ni bilo mogoče dobro prlčvrstiti na nosu, in tako je pogostoma streljal na slepo srečo, ves vročičen, z drhtečimi rokami. Naraščajoča, strastna razburjenost je zmagovala nad njegovim običajnim mirom. "Ne prenaglite se, to je čisto brez pomena," je govoril Laurent. "Glejte, pomerite prav skrbno na tlstegale, ki ima več šlema, na vogalu pri branjevcu ... Ali, to je bilo izvrstno, prestrelill ste mu šapo; le poglejte, kako otepa v svoji krvi!" Weiss, nekoliko bled, je pogledal. Zamrmral je: "Dajte ga do kraja!" "Zapraviti kroglo? Kaj še! Je pa že pametnejše, da ubijem drugega." Napadalci so morali opaziti ta strašni ogenj, ki je prihajal iz podstrešnih lin. Niti en sam mož ni mogel naprej, ne da bi se zleknil po tleh. Zato so poslali tudi svežih čet, z ukazom, da naj obsujejo streho s kroglami. Podstrešje se zdaj ni dalo več držati; škrilec se je udajal z lahkoto kakor listi tenkega papirja, in od vseh strani so prodirale krogle, brenčeče kakor čebele. Vsi so bili vsak trenotek v smrtni nevarnosti. "Idlmo dol!" je dejal stotnik. "Prvo nadstropje moremo še držati." A ko se je obrnil k stopnicam, ga je zadela krogla v ledja in ga vrgla na tla. "Prekasno, tristo vragov!" Weiss in Laurent sta si zabila v glavo, da ga neseta s pomočjo vojakov, ki so ostali zgoraj, v prvo nadstropje, dasi jima je klical, naj s njim ne gubita časa: on da ima svoj del in lahko pogine tu kakor tam. V prvem nadstropju pa, ko so ga položili na posteljo, je sveeno še hotel voditi obrambo. , "Streljajte v trumo in ne menite se za ostale reči. Dokler vaš ogenj ne opeša, bodo preveč oprezni, da bi si upati naprej." Zares je trajala oblega hiše dalje in se je vlekla v brezkončnost. Že dvajsetkrat se je zdelo, da jo mora svinčena toča, ki je prasketala nanjo, kar pomesti; a v tej burji, sredi dima, se je vedno iznova pojavljala, trdna, preluknjena in raztrgana, ln vendar bruhajoča krogle Iz sleherne špranje. Oblegovalci, razljuteni, da jih toliko časa zadriavajo, in da morajo pred takšno bajto izgubljati toliko ljudi, so rjuli in streljali od daleč, ne da bi si upali planiti naprej, ter vlomiti vrata in okna v pritličju. "Pozor!" je zaklical korporal, "naoknica pada!" (Dalji prihodnjič) Tibetanska zvestoba Ferdinand Koegl "Tuke!", Je vzkliknil Tibetanec Skukzo, ko je skočil s konja. To je bilo presenečenje! Pred kolibo nista sedela samo njegova mlajša brata, ampak še neki mož v živo rdeči svileni tuniki, obši-ti z zlatom. Bil je Tuke. Skuk-zov k ta rej ši brat. Tuke je bil visok doatojanatvenik. Vsako.leto je poleti obiakal svoje rojake. Skukzo je ročno odpeljal konja v hlev. Potlej Je prlaedel k bratom, izpil skodelico čaja in pojedel zalogaj masla. "Pričakovali smo te," je dejal gostu. "Zakaj?" je vprašal dostojanstvenik in ae Ozrl v Skukzuja "Precej čaaa že nameravam kupiti ženo. Mialim. da bi bila najboljša Atmatae Njeni aUr-ši aieer nimajo bogastva, znabi-tl dvajset yakov Toda Atmatae ima trgovino, ki Jo prav dobro vodi. Precej bi pridobili, če bi ae hotela poročiti z menoj ln mojima bratoma." Drugo, Jutro je odšel dostojsn-atveni Tuke k Aimatae Rad bi ai ogledal to žensko. Rila je velika in močna Kljub atarinakl obleki je bila videti vitka In mlada Okoli vratu Je imela rumen svilen trak. ki se je čudovito prilegal njenemu rdečkastorjavemu obrazu. Nasmehnila se je svečeniku In mu p«mudila čarobne bobne is Lhaae, zaatavice, molltvenike in j ke. "Ponujam vam sto yakov " vsakovrstnega nakiU. Pogledal pravi, "v nasprotnem slučaju si je dekle, izpregovorll z njo ne- lahko poiščete drugega ienlna. kaj besed in se nato zadovoljen vrnil k bratom. Skukzo ga Je doma nestrpno pričakoval. "No, kako ti je všeč?" ga najprej vprašal. "Dobro," mu pravi dostojanstvenik. "Skopa je, toda kljub temu jo kar vzemi. Toda nikar ne daj zanjo več yakov kot Jih imajo njeni starši!"' Se tisti večer so sedeli Skuk-to, njegova mlajša brata, dostojanstveni Tuke. Atmatae in njena mati jim je dokazovala, da lepota njene hčere nI vredna samo 20 ali 40 yakov, ampak celih 160. —* Dekle Je plaho povešalo oči. V srcu pa se je čudila velikim spo-sobnoatim avoje mater«. "Glejte, kako drobne ao njene oči. In pogled ima kakor gla-den jastreb," Je dejal eden izmed bratov, "ln kmalu bo grt^ta". je pripomnil drugI "Pa tako kratke noge'Ima, telo pa kot krava, na tetero že prežijo gavranl!** Je pomežiknil Skukzo Aimatae ae Je amehljala. "Kaj pa vi, komu ate vi podobni?** ae je branila Aimataina mati. "Kar poglejte ae. takt ste kot akrtven-Čevo drevo, ob katero ae ie veter noče obregniti! Jaz bi niti enega izmed vas ne vzela!" Naslednjega dne Je v pogajanja pneegel dostojanatvenl Tu- Toda v tem alučaju naj ti aonce izsuši možgane, jezik pa naj ti v ustih razpade kot pokvarjen sir, ki bi se ga še gavran ne dotaknil!" Žena se je zbala svečenika. Nekajkrat Je preobrnila molitveni mlinec, zamrmrala Je nekaj svojih "on mani padne hum" in se slednjič s težkim srcem odločila za 100 yakov. Skukzo pa je bil velikodušen ženin. Kupil je Almatai lepe o-bleke, is Lhaae je naročil dragoceno preprogo ln zlat okraaek, v katerem je bila zemlja, na katero je Še stopila posvečena noga Dalaj-lame. Teh nekaj drobcev sem 1 je naj bi Jo varovalo pred boleznimi in zlimi duhovi ter pred tem. da bi ae nikoli več ne rodila kot žena. Almatse je namreč kot vsi TibeUnci verovala, da so žene manj vrednega rodu ter Jim bo šele po smrti uspe-lo, da bodo znova prišle na svet kot moški Potlej pa je bila svatba Potujoči muzikanti ao igrali. Prišli ao lame Is bližnjih samostanov, čaj in ječmenovo pivo sta tekla v potok t h, Jestvln pa Je bilo to-liko, da jih številni sosedje niso mogli pojesti Drugn jutro Je Skukzo Imel ie-no. Aimatae pa mola In kot zahteva tibetanski zakon, je tme- Representanlje newyorikih unij pred državno zbornico v Albany ju, N. Y., protestirajo proti redukciji aproprisclj za vzgojo in oskrbo revešev. r la Aimatae Še dva pomožna moža, oba mlajša Skukzova brata. Katerega od te trojice pa je zares ljubila? • ,£ibetanke so namreč hudo zvijačne. Aimatse prav gotovo ne bo prišla v zadrego; Ko je bila tri tedne poročena, je dejala svojemu možu: "Vsako jutro jezdiš. To mi je všeč. Toda tvoja ježa naj bi prinesla tudi nekaj haska. Poslej boš na konju ves dan. Vzemi konja in deset yakov in pojezdi v Lhaso, odkoder mi prinesl blago za mojo trgovino." Skukzo jo je začudeno pogledal. "In kdo bo skrbel za ostale stvari? Kdo mi bo varoval yake?" "Dala jih bom v varstvo svoji materi," mu pravi Aimatse. "Tvoji materi sem že dal sto yakov. Kaj sem torej dobil s tem zakonom?" "Mene," mu odvrne Aimatse. In čez polne ustnice se ji utrne nedolžen smehljaj, ki je Skukza popolnoma pomiril. Koj nato se poslovi od žene ter odjezdi v Lhaso. Mlajša Skukzova brata sta se skrivaj veselila. Eden je že manj. O, kako sta oba sanjala o sladkih časih z Aimatso. Pa so se sanje razpršile kot pesek. Aimatse je kupila volne in krzna ter pošlje oba brata na kitajsko mejo. Smehljajoč se jima naroči naj blago dobro prodata. Pri Aimatsi je sedaj ostal sa mo še dostojanstveni Tuke. "Kako si zvijačna, lepa Aimatse", pravi Tuke. "Modro si storila, da bom mogel samo jaz uživati tvojo lepoto. Ali ni tako le-x>, Aimatse, kajne?" Lepa Tibetanka mu je odgovorila šele naslednjega dne. Ko je prišel k njej ves v svili, nt našel lepe Aimatse, ampak pra vo strašilo. Aimatse si je namazala obraz s sajami in pepelom, da bi na ta način odvrnila dosto-anstvenega Tuke in ostala zvesta svojim trem možem. In lama Tuke jo je razumel. Odšel je po svojih potih in prvič v svojem življenju jc razmišljal o tem, da more tudi bitje "nižje-ga rodu" poučiti visokega dosto-, anstvenika o zvestobi. Talleyraadov bon ton Diplomat Talleyrand ni slovel >o svoji vljudnosti; narobe, < njem se je šušljalo, da je vi ju den samo s takšnimi ljudmi, ki od njih lahko pričakuje kakršne koli koristi. Ras je, ds ta francoski diplomat ni ravnal z vsemi svojimi gosti enako, če jih je povabil na kosilo ali večerjo. Članom kraljevske družine je sam ponujal jedi. Navadno so servi rsli jesetrs v majonezi. Talleyrand je sam prijel pladenj s za-kuako in ga ponudil raznim krt>-nanim glavam, vabeč na najbolj ši in najlepši kos z laskavimi besedami. Z grofi ie ni bil več tako vljuden. Dejal jim je navadno: "Morda bi nekoliko jesetra, grof?" K Ae nižjim ae je obračal z besedami : "Ce hočete, lahko vzamete Jesetra!" S tistimi gosli, ki od njih ni pričakoval prat nobene koristi, je ps ravnal kar poniževalno. Kratko in mala je s vilicami pokazal na pladen, hladno rekoč: "Jesetra*** ieltm točke 69 s bolniški podpo- On: 'Tale Kofič je sicer pri je. ten človek, sama preveč govori.** Ona: "Čudno, kadar je s menoj, pa komaj da odpre usta." Med dvema ženama H. Scharpf Jack je bil oženjen šele tri tedne, ko je moral na fronto. Doma je zapustil svojo mlado ženo, ki je bila še napol otrok, prav za prav zelo otročji otrok. Svarili so ga, naj ne sklene tega zakona, češ da je prestar in prere-sen za to otroško bitje. Toda Jacku je bilo najbolj všeč ravno to, da je bila Jenny še tak otrok. V njej je videl svoje nasprotje in obenem dopolnilo. Na fronti je dan za dnem sedel v bunkerju. Polagoma mu je jela v:a zadeva presedati in ga dolgočasiti. Jenny mu je marljivo pisala. On pa je jedva čakal njena pisma. Toda kmalu je o-pazil, da piše vsakokrat skoraj iste stvar' V pismih- so se neprestano ponavljale besede o njeni veliki ljubezni in neizmerni boli ¿i»ra>li ločitve. In niti v številu sto tisoč poljubov, ki mu jih je vodno pošiljala, ni bilo nikoli noben« razlike. Tretje, dvajseto in dvainštirideseto pismo, ne, prav vsa so bila enaka, podobna kakor jajce jajcu. Znabiti je bi lo le neknj vejic drugače posta vljenih. Sicer pa je bilo hudo zanimivo, na kakšen način je Jenny postavljala vejice. Toda kljub vsemu je Jack nestrpno pričakoval \'sako njeno pismo. Nekega dne pa je prejel Jack ljubavni pgket. Poleg dobrotje bilo v paketu tudi "pismo voja ku na fronti," dolgo štiri strani Napisala ga je neka gospodična Liza Muhr. Jezik v pismu je bi izredno lep. Jack ji je takoj odgovoril in tako se je med njima razvilo redno dopisovanje. Neznana žena je vdrla v njegov mi selni svet in z najlepšimi in najbolj nežnimi čustvi osvojila vsak kotiček njegovega srca. Jacku je bilo neizmerno žal, da Jenny nitna takega daru pisanja. In prav kmalu je vojak Jack s prav tako nestrpnostjo pričakoval Jennyna kot Lizina pisma. O-*ital si je. Mar Jenny ni bila z. r j prava žena? Ljubil je svojega mal?gi otroka, toda kljub temu je čutil, da polagoma izgublja ravnotežje. Svoji ženi ni ničesar omenil o dopisovanju z neznano žtno. Zakaj neki bt vzbujal v njej ljubosumnost! Li zi pa sevala nikoli ni omenil Jenny. Ali ;e bila to nezvestoba do Jenny? Ali s teir pripravlja Lizi razačnrarije? Na ta vpraša nja si ni vedel odgovora. Hrepenenje po mladi ženi pa ga je vsega objelo. Skušal se je izmotati iz Lizlnih pisem. Mislil si je: Znabiti je Liza grda, pa jo je priroda vprav radi tega obda rila z darom lepega in duhovitega pissnjs. Ko ni več mogel prenašati negotovoati, jo je nekega dne zaproeil za fotografijo. Ni dolgo čakal. Obe ženi sta tsto-čssno pisali. Ko je odprl Lizi-no pismo, je našel v ovoju fotografijo lepega dekleta s plemenitimi potezami v obrazu. Ne. take podobe še hi videl, si Je m