ŠT. 7
JULIJ 1969
IZDAJA DELAVSKI SVJET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Franc Meško — predsednik, Stane Tonejo, dipl. inž. — odgovorni urednik, Filip Dolinar, Stojan Kerbler, dipl inž., Rozika Klančnik, Franc Klemenčič, Anton Kokol, Anton Kozoderc, Franc Lah, Ivo Tušek, Franc Vrlič.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
LETNIK VII.
Enajsti praznik ptujske občine!
Osmega avgusta bo minilo sedemindvajset let od tistega tragičnega dne, ko je v Mostju pri Ptuju v neenaki borbi zaradi izdajstva padla herojska Lackova četa, in dobrih deset let, odkar je 10. junija 1959 takratni občinski ljudski odbor na svoji seji sprejel odlok o proglasitvi 8. avgusta za občinski praznik ptujske ob-
KAKO IZBOLJŠATI VSEBINO NAŠEGA TOVARNIŠKEGA GLASILA?
Čeprav smo že večkrat pozivali člane naše delovne skupnosti, naj s svojimi prispevki poskušajo čimbolj popestriti vsebino našega tovarniškega lista Aluminij in tako sočasno prispevati tudi k njegovi kvaliteti, pa nam žal to v vseh letih izhajanja lista ni uspelo ali bolje rečeno, ni povsem uspelo!
čine.
Deset let od časa, :ko. je bail sprejet ta odlok, res ni veliko obdobje, vendar pa smo klljub itemu lahko 'ponosni, da smo v minulih desetih letih le praznovali naš občinski praznik iz radostnimi obrazi, kar se namreč 'tiče uspehov, ki smo jih dosegli.
Čeprav se vsako leto o/b
8.	avgustu spomnimo s težkimi srci na tiste mračne avgustovske dni, ko je ptujska občina izgubila naj več j ega juna--ka takratnega... časa — našega narodnega heroja Jožeta Lacka, pa smo sočasno 'tudi ponosni, ker Vidimo na vsakem koraku, da občani ptujske občine niso pozabili njegovih naprednih idej za boljše življenje na področju, kjer živi in dela, saj 'je to nedvomno dokazano z mnogimi izrednimi uspehi, ki jih dosegamo iz leta v leto.
Skoraj gotovo je, da med občani naše 'Občine ni človeka, ki ne bi vedel za tiste strahotne dni, ki jih je doživljala junaška Lackova četica v gozdičku med Pacinjem in 'Mostjem, razen mlajše generacije, ki se o tem še 'komaj uči. Vendar je naša dolžnost, da se kljub temu spomnimo tistih strašnih dn'i in se v mislih povrnemo za sedemindvajset let nazaj olb gozdiček Tešava med Pacinjem in 'Mostjem, kjer je. usoda 'zapečatila najdražja življenja naše narodnooisvoibodil-ne vojne.
Še danes !se nam postavlja vprašanje, kaj je napeljalo izdajalca Franca Kneza, da se je odločil ‘za ta usodni in strašni korak. Ta misel se nam vsiljuje še veliko bolj zaradi tega, ker je ravno idan prej, tO' je
7.	avgusta 1942, AJlojiz Šteger iz Gerlincev v Slovenskih goricah, čepnav je bil blakfiihrer, prišel povedat Lovrenčiču, da gestapo namerava za vsako ceno prijeti Lacka, saj pripravlja velike preiskave v Novi vasi. Zanimivo je tudi to, da
je Knez že leto prej postal član OF, naenkrat pa je postal gnusen izdajalec svojih soto-varišev.
Kolikor je namreč znano iz arhivskega gradiva v ptujskem muzeju, je Knez to sramotno izdajstvo izvršil na pritisk gestapovcev, ki so ga v Celju 'zaprli in mučili, pred-tem pa so zaprli tudi njegovega Bina. Naj ho sedaj tako ali drugače, povsem jasno pa je, da je Knez tisti dan, ko so borci utrujeni.'spali v že prej omenjenem' gozdičku ob Pesnici, hitro napisali''kar dvoje' pisem za ptujski gestapo. Prvo pismo je bilo uničeno, ker Sta ga dva tesarja prej prečrtala, in Iko sta videla, za 'kaj gre, sta ga na hitrico uničila, vendar pa žal to ni pomagalo, ker je drugo pismo z isto vsebino le prišlo na pravi naslov ‘in talk» dalo možnost gestapovcem, da končno 'kronajo uspeh in ujamejo tistega, ki so si ga talko vneto želeli.
Kakšna je bila neenaka 'borba junaške Lackove četice ž desetkrat močnejšim in do zob Oboroženim sovražnikom, je znano, zato poglejmo še drugo junaško piat našega heroja Jožeta Lacka.
Čeprav se je Lacko iz hoja izvlekel in se Skril na senik Horvatove domačije v Spodnjem Velovlalku, se mu ni uspelo rešiti, ampak je prišel v kremplje drugemu izdajalcu, ki je opravil še zadnje dejanje v tem boju Slovenj ego-riške četice. Čeprav se je skušal rešiti, mu ni bilo več po-, moči, ker je padel Nemcem naravnost v naročje. Le-ti so ga zvezali 'in ga pričeli neusmiljeno pretepati s puškinimi kopiti, s katerimi so mu tudi prebili čelnico, da je začel hudo krvaveti. Vsega krvavega so ga naložili na avto in ga odpeljali v Ptuj. Vsega krvavega in pretepenega so nato bosega vadili po Ljutomerski cesti, čez prsi pa so mu obesili
tablo z napisom »Ich bin der Mörder und Banditenführer
J.	Lazko«. (Jaiz isem morilec in vodja (banditov J. Lacko.) Na tem križevem potu 'so se znašli celo taki, Iki so heroju pljuvali v obraz in metali vanj 'kamenje in ga psovali. Ker je bil zvezan, si ni mogel dosti pomagati, ampak si je le delno zakril, obraz pred kamenjem in pljunki.
Mislim, da ni potrebno nadalje opisovati strahotnega mučenja, ki ga je. moral pretrpeti Ubogi Jože v gestapovskih rolkah, ko niso izbirali sredstev za mučenje, saj so mu celo izpulili oba nohta na palcih na nogah, da o drugem mučenju sploh ne govorimo, ker je zares pregrozno in preveč pretresljivo; naj omenimo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Da sem se odločil ponovno napisati nekaj vrstic o tem problemu, me k temu največ silijo razne kritike na račun našega tovarniškega lista od nekaterih posameznikov, ki bi prav gotovo lahko kaj storili, da bi bil naš tovarniški časopis res boljši, kot je.
Mnogo bolje bi tudi bilo, če bi taki kritiki raje napisali kakšen sestavek in potem ocenjevali naše dopisnike, katerim očitajo vse mogoče in so ti mnogokrat izpostavljeni nepomembnim in nepotrebnim kritikam le zato, ker si pač štejejo delno tudi za dolžnost, da naš list že izhaja, če smo se zanj odločili.
Nekateri posamezniki trdijo, da pišemo le to, kar pač ustreza odgovornemu uredniku in še nekaterim v tovarni, da drugega tako ne bi objavili, čeprav bi dobili kritične sestavke, in podobno.
Žal moram ob tej pripombi in kritiki tovariša iz glinice takoj povedati, dà od njega nismo dobili niti enega sestavka in da so potem njegovi očitki in kritika povsem odveč in nelogični ter .nesmiselni.
Najprej bi moral namreč poskusiti napisati kakšen sestavek o problemu, ki ga morda teži, pa bi potem videl, kako bi s tem sestavkom bilo; seveda moram takoj poudariti, da v tem ne smejo biti napadi na razne osebe in osebne žalitve, ker tega ne objavlja noben časopis. Če pa kritično presoja o kakšnem problemu, mora le-to biti na trdnih temeljih resničnosti, ker bo le v tem primeru dosežen popoln uspeta. Zato pozivam tovariša v imenu uredniškega odbora, da nam naj kaj napiše, ker bomo njegovega sestavka veseli prav tako kot tudi sestavkov drugih članov kolektiva, od katerih si že toliko let želimo več sodelovanja in dopisovanja.
Vsem, ki kritizirajo kvaliteto našega glasila in mu očitajo enoličnost, polagam na srce, da naj predlagajo, kako bi izboljšali naš list, in nam naj v tej smeri tudi kaj napišejo, ker bomo tudi takih sestavkov zelo veseli, saj se vsi v uredniškem odboru dobro zavedamo, da je list lahko kvaliteten le takrat, ko sodeluje v dopiso-(Nadaljevanje na 2. strani)
Novi silicijevi usmerniki
(Nadaljevanje s 1. strani)
le to, da je Lacko imel strta rebra, strto čelnico, udrt prsni koš ter mnogo odprtih ran in podplutb po vsem telesu, tako da se je smilil celo paznikom v zaporu, ki pa mu žal mnogo niso mogli pomagati pred strašnim gestapovskim besom.
Zadnji dnevi heroja Lacka so potekali strašno, vendar se Jože tega več ni zavedali, ker
17.	in 18. avgusta ni več; prišel k zavesti, ampak je 18. avgusta zvečer umrl in se tako rešil nadaljnjega mučenja in strašnega izpostavljanja pred ljudmi, ki niso hoteli razumeti, za kakšne ideje se bori in da želi s svoj o borbo pomagati tudi njim.
Tak je bil torej tragičen konec naj več j ega sina in heroja ptujske občine. Vendar pa so .se Nemci in njihovi pomagači in razni izdajalci krepko zmotili, če so mislili, da so s tem mučenjem in razkazovanjem nemočnega človeka uničili nadaljnjo borbo za osvoboditev slovenskega in vsega jugoslovanskega ljudstva. Res je za nekaj časa vse to malce omrtvilo delovanje partizanstva, toda uničiti ga ni moglo in se je pozneje boj nadaljeval do končne osvoboditve.
Ptuj in vsi občani ptujske občine smo ponosni na svojega največjega borca, junaka in heroja Jožeta Lacka, iki bo, .tako kot v Ptuju, tudi v naši slavni zgodovini ostal junak med najslavnejšimi in najpogumnejšimi borci za naše boljše življenje ter naj višje ideale človeške družbe.
Ko torej enajstič praznujemo svoj Občinski praznik, si zaželimo le to, da 'bi tudi v bodoče ta svoj praznik dočakali z naj večjimi uspehi in s tem na najbolj svečan način proslavili to slavno obletnico.
Vsem članom kolektiva in vsem občanom ptujske občine naše iskrene čestitke k 11. občinskemu prazniku naše občine!
M. F.
(Nadaljevanje s 1. strani) vanju in urejanju celoten kolektiv in ne samo uredniški odbor, ki tudi ni kos sam opravljati te naloge, saj se zaveda, da je kvaliteta nekega časopisa odraz dela celotnega članstva in ne le uredniškega odbora.
_ Mnogo je pripomb in kritik, češ da je mnogo prevedenih in prepisanih sestavkov. Ne vem, kako bi najbolj pravilno odgovoril takim kritikam, vendar moram poudariti, da razne prevode najdemo v vseh časopisih, še predvsem pa v raznih strokovnih revijah in pa tovarniških glasilih. Seveda pa lahko odpade tudi del tega, če bo od člankov kolektiva dovolj dobrega gradiva o delu v samem kolektivu, v družbenopolitičnih organizacijah in v sindikatih ter o pomembnih dogajanjih v naši občini, ki so pomembna za nas vse. Prav tako moram poudariti, da so mnogi uvodniki zares napisani po raznih materijalih, saj ne vem, kako bi si drugače zamislili neki uvodnik o pomenu dneva borca, prvega maja, občinskega praznika, dneva republike in tako dalje. Seveda pa povsem drži to, da so si potem taki uvqdniki in sestavki
iz leta v leto podobni, saj razumljivo zgodovinskega opisa o pomenu praznovanja prvega maja ni moč vsako leto napisati drugače, kot dejansko je. Taki pomembni uvodniki so predvsem zato, da se ob takih praznikih pač spomnimo na preteklost in da mnoge dostojno počastimo, ker si to tudi zaslužijo.
Se in se m lanko navajal in ocenjeval razne kritične pripombe na naše tovarniško glasilo, toda vseeno je bolje, če to prepustim še drugim elanom kolektiva, ki bi naj povedali svoje mnenje o vsebini in dan svoje predloge. Vendar sem ze sedaj pesimist, kajti nedavno dvakrat ponovljena anketa nam je pokazala, kako naši člani kolektiva ocenjujejo svoje glasilo in kake predloge dajejo za njegovo boljšo vsebino. Povem lahko le to, da je bil rezultat te ankete porazen, ker so nekateri pisali na anketni listič vse mogoče, samo tisto ne, kar bi bili morali. No, in če iz tega potem skušamo izluščiti tiste, ki na veliko kritizirajo uredniški odbor in naš tovarniški list, lahko trdimo, da bo naš list tudi vnaprej še vedno tak ali pa celo slabši, če ne bo pomoči prav od kolektiva; kajti če bomo imeli na izbiro dovolj kvalitetnega gradiva, ne bo več vprašljiva kvaliteta našega lista, ki bi naj bil predvsem dober informator in pomočnik pri odpravljanju raznih problemov ter pri medsebojnem spoznavanju med delovnimi enotami, pri delu sindikalnih organizacij ene ali druge enote, pri izmenjavanju bogatih izkušenj na enem ali drugem področju.
Zelo bi si želeli, da bi o raznih pomembnih dogajanjih v delovnih enotah pisali vodje delovnih enot, predsedniki sindikalnih organizacij v delovnih enotah kakor tudi vodstvo osnovne organizacije ZK naše tovarne. Dobrodošli bi nam bili tudi prispevki naših strokovnih služb, kajti iz meseca v mesec je menda dovolj takih stvari, o katerih bi naj bil informiran celoten delovni kolektiv. Še enkrat pa poudarjam, da si najbolj želimo predvsem dopisov iz sredine naših proizvajalcev, iz njihovih enot, z njihovih delovnih mest.
Da bomo tukaj dosegli kak napredek, ponovno poudarjam, pa je odvisno od vseh zaposlenih in ne le od članov uredniškega odbora, katerim je delavski svet zadal nalogo, naj urejajo tovarniško glasilo.
Omenim naj še, da list mora iziti vsak mesec, zato se bo morda zgodilo tudi to, da bo le-ta izšel na štirih ali celo na dveh straneh, če ne bo dovolj gradiva. Mnogi tudi očitajo, da dopisniki pišejo le zaradi honorarja! Povsem jasno je, da pisec za pisanje dobi pri vsakem časopisu honorar, zato tudi pri nas. Zato naj tisti, ki imajo pripombe, pridno pišejo, pa bomo drugič lahko govorili o doseženih uspehih pri našem glasilu! Franc Meško
Zahvala
Podpisani FRANC ZAMUDA iz delovne enote aluminij, mat. št. 1196, sem v bolniškem staležu že od 8. oktobra 1968, se prek tovarniškega glasila iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici za sprejeto darilo, ki je bilo izročeno materi v moji odsotnosti, ker sem bil takrat na zdravniškem pregledu v Mariboru in se nisem mogel tovarišema, ki sta darilo prinesla, zahvaliti. Zato izkoriščam možnost, da to storim v našem listu ALUMINIJ, in se vsem skupaj še enkrat iz vsega srca toplo zahvaljujem za posebno pozornost, ki jo sindikat izkazuje do bolnih članov kolektiva. Verjetno se ne bom več mogel vrniti na svoje delovno mesto, vsekakor pa želim celotnemu kolektivu in vsem sodelavcem obilo uspehov v nadaljnjem delu.
Še enkrat hvala sindikalni organizaciji in celotnemu kolektivu
Franc Zamuda
Na lesnem skladišču
Zakaj imamo programe dela?
Z novo organizacijo sindikata v našem kolektivu smo vsi pričakovali, da bo marsikje krenilo na bolje in da bo steklo, kot temu pravimo, kajti vedno smo trdili, da je dela za sindikalne organizacije dovolj, le da ga le-te ne vidijo in ne najdejo. Morda smo pričakovali preveč in upali, da se bo vse spremenilo čez noč, vendar smo kljub temu pričakovali več, kot smo dočakali v tem času od zadnje konference tovarniškega odbora sindikata.
Že takoj na začetku naj povem, da ne mislim sedaj s tem člankom naprtiti vse krivde le predsednikom in tajnikom osnovnih organizacij sindikata v delovnih enotah, ker niso oni edini krivci za razmere, ki so, ampak se moramo pri tem potrkati na prsi prav vsi, ker smo vsi člani sindikata in smo zato tudi dolžni, da vsi v sindikatu delamo. Mnogi bodo spet trdili, da imamo zato predsednike in pa vodstva, da delajo, vendar žal to ni tako, kajti resničen odraz sindikalnega dela v neki delovni enoti je odvisen od prav vseh zaposlenih, to je od vodje delovne enote pa do zadnjega čistilca pogonskih naprav in prostorov.
jo je treba opraviti v nekem doglednem času.
Sicer ne vem, če že imajo vse sindikalne organizacije v naši tovarni napravljene svoje programe dela, vendar pa želim že sedaj poudariti, da sami programi dela ne bodo koristni, če bomo nadaljevali tam, kjer capljamo že vsa leta. Po novi shemi imamo v delovnih enotah grupe v vsaki izmeni, ki bi naj olajšale delo in katerim je bil glavni cilj, da se določeni problemi v izmeni rešujejo tam, kjer nastajajo, ker ti problemi niso pomembni za ostale. Žal kaže dosedanja praksa, da tudi tukaj ne bo posebnega uspeha, ker so ponekod bili
izvoljeni, ali če že tako rečemo, imenovani za predsednike grup ljudje, ki jim ni preveč pri srcu sindikalno delo; vsi pa vemo, da prav delo v sindikatu potrebuje človeka, ki dela z voljo in srcem, ne pa pod nekim pritiskom. Ne vem sicer, kako rešujejo problem proizvodnih sestankov v drugih delovnih enotah, ker o tem nihče ne piše v našem tovarniškem glasilu, vem pa to, da v delovni enoti gli,nice ni bilo proizvodnih sestankov že lep čas >» — v letošnjem letu pa še sploh x he. Ali to sedaj kaže, da je WSC—i tako v redu, ali pa je treba globlje vzroke za tako malodušje iskati kje drugje?
Mislim, in trdno sem prepričan, da je v prvem polletju že bilo nekaj problemov, o katerih bi morali razpravljati vsi zaposleni v delovni enoti in ne le vodstvo s preddelavci vsak petek, ker je to mnogo premalo. No, in prav tukaj bi se sindikat moral angažirati v celoti, saj bi v sedanjem sestavu po izmenah prav gotovo to bilo mnogo lažje, kot je bilo prej, ko je bilo treba loviti skupaj po dve in dve izmeni.
Na teh proizvodnih sestankih bi lahko konkretno obravnavali delo te grupe in te izmene in tudi sprejeli določene obveznosti in sklepe za nadaljnje delo izmene in pa grupe, kajti že doslej je opaziti, da bi se tako dalo mnogo več napraviti.
Seveda pa moramo poskrbeti vsi za to, da do takega sestanka končno le pride in da pričnemo
(Nadaljevanje na 6. strani)
To pa je največkrat tisto, na kar tako radi pozabljamo in ker prelagamo skrbi in funkcije z rame na rame, od človeka na človeka, medtem pa ostanejo vsi problemi povsem isti in nerešeni, ker pač nismo še vedno našli samega sebe. Mnogo je žal še takih, ki sindikata ne poznajo leta in leta, naenkrat pa jim postane tesno in težko, potem pa hitro na sindikat in na vse mogoče načine prikazujejo svoje ubogo stanje in pozivajo na pomoč prav tisto organizacijo, za katero se niso nikoli menili in vprašali, kako kaj dela in s kakšnimi problemi se ukvarja!
Po vsaki izvolitvi si novo vodstvo napravi neki določen program dela, ki mu rabi za lažjo orientacijo pri njegovem delu, sočasno pa organizacijsko veže tudi na določeno obveznost, ki
Pri varjenju cevovoda
Razvoj položaja delavcev v svetu od 1919. leta
V zadnjih petdesetih letih se je prebivalstvo našega planeta praktično podvojilo. Več kot polovica povečanja gre na račun Azije, ki ima danes že 55 odst. vsega človeštva. Dejstvo, katerega socialnih, ekonomskih in političnih posledic še danes ne moremo predvidevati, je sprožilo revolucijo na vseh področjih življenja na svetu. Tako je na primer bila na Zemlji 1920. leta 1,9 milijarde ljudi,
1966. jih je bilo pa že 3,4 milijarde.
V spomin dr. Stjepanu ^_J(ožuJu__
Sredi največjega dela in snovanja novih načrtov za bodočnost je po kratkotrajni bolezni prenehalo biti srce našega dragega zdravnika, sodelavca in prijatelja dr. Stjepana Kožula.
Zahrbtna bolezen ga je napadla, ko si je med svojimi kolegi na predavanju poskušal pridobiti kar največ novega znanja, s katerim je hotel pomagati pomoči potrebnim članom ' našega kolektiva.
Njegovo od naporov oslabelo srce se ni moglo uspešno upirati bolezni, proti kateri se je v svoji zdravniški karieri nadvse uspešno boril in neštetokrat tudi zmagal; zapustil nas je človek ki je vse svoje življenje posvetil borbi za zdravje drugih ih je pri tej svoji nesebični dejavnosti pozabil nase.
Smrt dr. Stjepana Kožula pomeni za naš kolektiv, za vse, ki smo ga poznali, neprecenljivo izgubo. Kdo nam bo lahko nadomestil našega dragega, vedno nasmejanega Štefana — takò so ga klicali njegovi znanci in prijatelji!
Od dneva, ko je pričel skrbeti za zdravje članov našega kolektiva, ni poznal drugega kot delo in spet samo delo. Pri opravljanju svojega plemenitega poklica ni ločil dne\;a od noči, bil je pri-, pravljen pomagati ob katerikoli uri; pri svojem delu ni ločeval ljudi na revne in bogate, poznal je samo bolne in: zdrave, čeprav smo mu priznavali njegovte velike strokovne sposobnosti, se sam ni zadovoljil s tem. Še je študiral. Hotel je še več znanja, da bi lahko še uspešneje zdravil svoje bolnike. Pri svojem delu ni poznal počitka, pred sabo je videl en sam cilj: uspešno pomagati čim večjemu številu bolnih. Tak je bil vedno, pa naj je šlo za medicinske stvari ali karkoli dragega. Imel je izreden posluh za težave soljudi. .
Njegova življenjska pot m bila postlana s cvetjem. Že zmlada je okusil trpljenje,' zaradi naprednega delovanja ga je preganjal okupator. Tudi kot študent je moral prestati mnogo hudega, bil je dalj časa bolan. Toda s svojo močno voljo do življenja in dela je premagal bolezen in uspešno končal študij medicine.
Takoj ko je prišel v Kidričevo, se je uspešno vključil v novo okolje. Krog njegovih prijateljev je pričel naglo naraščati. Vsi smo cenili njegove izredne zdravniške vrline, še bolj pa nam je bil všeč kot človek. Prav zaradi tega se nam je zdela vest o njegovi smrti docela neverjetna in neresnična. Upali smo, da je vse skupaj pomota. Toda žal se naši upi niso uresničili. Morali smo pogledati resnici v oči: našega Štefana ne bo nikoli več med nami. Kljub temu pa bo živel v naših srcih njegov lik, lik pravega človeka, človeka, ki je drugim vračal zdravje in pri tem pozabil nase, samo da bi osrečil soljudi. Za njim bo ostala vrzel, ki je ne bomo mogli nikoli izpolniti, Filip Dolinar
700.000 motornih vozil v Jugoslaviji
Ob koncu preteklega leta je bilo v Jugoslaviji registriranih
700.000	motornih vozil, ne računajoč motorna kolesa. Potniških avtomobilov je bilo 440.000, od teh
400.000	v zasebni lasti. Samo v lanskem letu je bilo na novo registriranih 84.000 potniških avtomobilov, kar je za 27 odstotkov več kakor v létu poprej. Avtobusov imamo v državi 12.ß39, kar je za okrog deset odstotkov več kakor leto prej, število tovornjakov pa se jè povečalo za šest .odstotkov in jih je sedaj nad 90.000. Tretjina tovornjakov je V zasebni lasti.
V spomin Marjanu Bizovičarju
Tiho in nepričakovano se je Marjan Bizovičar poslovil od nas
9.	julija 1969.
Med nas je prišel pred nekaj več kot dvanajstimi leti in od tega časa naprej opravljal razna pomembna- dela. Najprej je tri ìeta vodil finančno službo, potem je prevzel posle vodje ekonomske analize. Od 1962. do 1965. leta je bil vodja plansko-analit-skega sektorja, od leta 1965 dalje pa član vodstva osrednjih služb. V tem obdobju je vodil oddelke, ki so zbirali in urejevali statistične podatke ter z analizami ugotavljali proizvodno problematiko in uspehe gospodarjenja našega podjetja; ,
Njegovega aktivnega dela pa s tem še ni bilo konec. Vsestransko je sodeloval z organi delavskega samoupravljanja in družbenimi organizacijami v podjetju i.n zunaj njega. Ni bil aktiven le v podjetju in njegovi neposredni bližini, temveč tudi v občinskem merilu. Več let je bil član občinskega odbora sindikata industrije in rudarstva občine Ptuj in raznih komisij, ki so s svojim delom zajemale gospodarsko področje.
’ Poznamo ga tudi z druge strani. Poznamo ga kot dobrega tovariša in človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagati svojim sodelavcem z lepo besedo in strokovnim nasvetom. Značilen je bil njegov odnos do človeka, v katerem je bilo vedno zaslediti spoštovanje, ne glede s kom. je imel opravek. Spoštoval je delo dru-gèga, sočasno pa priganjal samega sebe k še večjim naporom, s ?.
Takega ga bomo ohranili v trajnem spominu.
CELOTNO IN AKTIVNO PREBIVALSTVO
Stopnja prirastka prebivalstva na Zemlji, ki se je v zadnjih 50 letih podvojilo, ni povsod enaka. V Latinski Ameriki je ta prirastek znašal 178 %, a v Evropi le 38 %. 1920. leta smo Evropejci predstavljali 17,5 %, 1966. pa samo 13,4 % vsega človeštva.
Srednji letni prirastek se veča ? \š vseh delih ■ sveta» V času od '1920 do 1940 je bila stopnja prirastka 1,2 %, med 1950 in 1966 že 1,8%. V zadnjem obdobju je ta stppnja v Latinski Ameriki 2,7 %, v Afriki 2,2 %y v Aziji 1,9 %, a v Evropi le 0,8 %. Vse kaže, da bo prirastek prebivalstva v naslednjih desetletjih dosegel demografsko eksplozijo, tako da bi pri sedanjem tempu večanja živelo ob koncu tega stoletja (okoli leta 2000) več kot šest milijard ljudi.
Aktivno prebivalstvo vsake deželč jè odvisno od starosti, to-
rej od števila oseb v letih, ko so sposobni za delo. Neaktivno prebivalstvo ne predstavlja več kot dve tretjini celotnega števila ljudi na svetu, kar pa sè spreminja od področja do področja. Leta 1960 je bilo aktivnega prebivalstva 1,3 milijarde ali 43 % Razdelitev aktivnega prebivalstva po gospodarskih dejavnostih (kmetijstvo, industrija, storitve), je zelo različna, ne le med posameznimi celinami,. ampak tudi med posameznimi deželami. Še vedno se več kot polovica aktivnega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom — kljub temu da je v industrijsko razvitih deželah ta veja gospodarstva močno znižana (v Veliki Britaniji se s kmetijstvom ukvarja le 4 % prebivalcev).
ZAPOSLENOST ' Statistični podatki o razvoju zaposlenih niso popolni, saj jih je zaradi uporabe različnih metod težko uskladiti. .
Od konca prve svetovne vojne pa do velike gospodarske krize 1929—33 sc je število zaposlenih relativno le malo povečalo. Kriza je povzročila velik padec števila zaposlenih. V tem času je zmanjšanje zaposlenih bilo najmočnejše v predelovalni industriji: v ZDA 35 %, na Poljskem 38 %, v Nemčiji celo 40 %. Leta 1948 opazimo v predelovalni industriji močan vzpon (na leto 1937), in sicer v ZDA 50 %, v Kanadi 75 %, medtem ko je v Evropi ta porast precej manjši in doseže v Veliki Britaniji 10 %, v Franciji 13 %.
Splošna ekonomska eksoanzija industrijsko razvitih držav po drugi svetovni vojni se odraža v stalnem in često zelo močnem večanju števila zaposlenih.
BREZPOSELNOST Pred 1920. letom sploh ni bilo pravega številčnega, stan ja brezposelnih. V času velike ekonomske krize (1929—32) bi po ocenah število brezposelnih samo v 17 državah naj doseglo 25 milijonov, od tega v ZDA 13 milijonov, več kot en milijonov v Italiji itd. Število brezposelnih se je le počasi zmanjševalo in je 1937. leta v istih 17 državah še vedno iskalo delo 13 milijonov ljudi. Za čas med drugo svetovno vojno in takoj po njej ni primernih podatkov. V letu 1948 je brezposelnost bila približno na ravni iz leta 1929. V zadnjem času (1965) pa je brezposelnost dosegla najnižjo raven, kar je je bilo sploh kdaj zabeležene v mnogih državah.
DELOVNICAS Pred prvo svetovno vojno so delavci v industriji delali po 10 in več ur dnevno (po anketah, izvedenih v Franciji, Italiji in Nizozemski). Nasprotno pa je leta 1908 v Novi Zelandiji bil v veljavi že 48-urni delovni teden.
48-urni delovni teden (6 dni po 8 ur) so šteli za ugodnega in ga vnesli v Mednarodno konvencijo dela na prvi mednarodni konfe-
renci dela 1919 v Washingtonu. Od takrat naprej se poprečje delovnega časa vedno manjša, čeprav so razlike med razvitejšimi in manj razvitimi deželami še precejšnje. Dolg delovni čas je še vedno v kmetijstvu.
POTROŠNIŠKE CENE
Prva svetovna vojna je v mnogih državah, predvsem v evropskih, povzročila močno inflacijo, ki je včasih dosegla vrtoglave razsežnosti. Cene v letu 1923/24 so se povečale glede na cene iz leta 1914 v Avstriji desettisoč-krat, na Poljskem trimilijonkrat, v Nemčiji celo milijardokrat. Okrog leta 1929 so bile cene v večini industrijskih deželah stabilne, vendar na dosti višji ravni kot v letu 1914. V času velike ekonomske krize so potrošniške cene padle od 15 % do 20%. Po drugi svetovni, vojni (po 1948) cene stalno, a umirjeno naraščajo. Nekatere države pa doživljajo močno inflacijo (Argentina, Bolivija, čile, Indonezija, Urugvaj).
ZASLUŽKI
V času od 1914 do 1924 so se nominalni zaslužki večali v. vseh deželah, često celo bolj kot potrošniške cene. Zaslužki so nadalje rastli tudi od leta 1929, nakar so v času ekonomske krize nazadovali in je padec znašal celo do 30 % (ZDA), vendar so v enaki meri padle tudi potrošniške céne. V nekaterih državah so posledice krize ostale vse do druge Svetovne vojne. Za medvojno obdobje ni na razpolago zanesljivih podatkov.
Močna ekspanzija zadnjih 20 let, ki-je značilna za razvite dežele, se odraža tudi na večanju zaslužkov. Mnogo slabši zaslužki so v deželah v razvoju, kjer so porastki minimalni ali se zaslužki celo nižajo, ,
Socialni napredek delavca v industrijsko razvitih deželah, predvsem Evrope in Amerike, je ogromen, še posebej, če upoštevamo socialno zavarovanje in pogoje dela. Kljub pomanjkljivim podatkom o deželah v razvoju v Afriki, Latinski ameriki in Aziji je tudi v teh deželah stanje vedno ugodnejše, a v primer javi z industrijsko razvitimi deželami še zelo slabo.
(Material je poslal CO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije.)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so v tako velikem številu spremili na zadnji poti mojega moža Marjana Bizovičarja in mu s tem izkazali poslednjo čast. Posebno se zahvaljujem vodstvu podjetja in sindikalni podružnici TGA za vso pomoč in organizacijo pogreba, z godbo in pevskim zborom DPD Svobode. Govornikom Ivanu Gerjoviču, Jožetu Šeguli, Petru Kropcu in Ivanu Mazeri se zahvaljujem za poslovilne besede na Žalah in Ob grobu. Prisrčna hvala kolektivu TGA, sindikalni podružnici TGA, občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj, društvu inženirjev in tehnikov Kidričevo, zdravstvenemu domu Ptùj, TVD PartizaH Kidričevo, krajevni skupnosti Kidričevo, članom vodstva osrednjih služb, sodelavcem plansko-analitskega oddelka, sodelavcem FRS, sostanovalcem bloka št. 3 in vsem ostalim darovalcem prelepega cvetja. Svojo hvaležnost izražam vsem, ki so mi v najtežjih dneh kakorkoli pomagali in ob smrti moža izrazili sožalje.
Marija Bizovičar
Umerjanje pnevmatskega ventila
Pis ali so ...
... pišite nam
Zakaj smo ukinili družbeno prehrano?
Včasih z lahkoto sprejmemo na seji delavskega sveta kakšen sklep, za katerega sodimo, da je najboljši; vendar nam praksa pokaže, da ni tako najboljše, pa zato nikogar ne boli glava. Takšen sklep je zame ukinitev družbene prehrane v našem podjetju.
Skladišče premoga
Pomembnost pravilnega mazanja strojnih naprav
Ostra konkurenca v borbi za pridobitev trga na vseh področjih industrije in gospodarstva nas sili, da iščemo možnosti za zmanjšanje proizvodnih stroškov.“
Če' bi vprašal člane upravnega odbora, zakaj so prišli do tega predloga za delavski svet, bi dobil približno takšen odgovor: »-Saj se ni nič spremenilo, tiste denarje, ki so jih ti prej odtegovali po plačilni listi, sedaj dobiš v vrečki, razen tega dobiš še tisti del, ki smo ga prispevali iz sredstev podjetja. Kupiš lahko isto kot doslej, zmanjšali smo delovno silo, s tem se naj ukvarja gostinsko podjetje, ki je za to kvalificirano in strokovno sposobno.«
Noben član našega kolektiva ni finančno prizadet, temveč jih je celo nekaj na boljšem, delavci pa so sami toliko pametni, da znajo gospodariti s svojim denarjem. Do sem je vse v redu in lepo.
Vendar bi postavil drugo vprašanje: Kako je mogoče, da so naši delavci takoj po ukinitvi družbene prehrane zmanjšali svoje obroke za okrog 50 %? Nekateri so ostali brez malic, drugi zopet jedo kruh in čebulo! samo poglejmo, kakšne obroke kupujejo tisti, ki hodijo po malico za delavce. Zakaj o tem ni nič razpravljal sindikat, kdo je tu vprašal za mnenje članstvo?
Spomnimo se samo nazaj, koliko je bilo sej in sestankov pred uvedbo družbene prehrane, sedaj pa smo to ukinili tako rekoč brez vednosti kolektiva. Napaka je tudi pri pristojnih in za to odgovornih; kako so zasledovali delo družbene prehrane? Spdim, da naš delavec ne more uspešno delati, če nima primerno urejene prehrane; ali nismo s tem prizadeli tudi storilnosti dela?
Nadalje navaja, da so družbeno prehrano ukinili (sprejet je bil le sklep o spremembah poslovanja o družbeni prehrani) tako rekoč brez vednosti kolektiva. Upravni odbor je predlog vodstva osrednjih služb o ukinitvi blokov dostavil svetom proizvajalcev delovnih enot, da bi o njem razpravljali in dali nanj svoje pripombe. O tem predlogu so sveti proizvajalcev delovnih enot razpravljali in ob koncu meseca marca soglasno potrdili predlog za ukinitev blokov. Delavski svet je po sklepih svetov proizvajalcev delovnih enot odločil, da prenehajo veljati s 1. majem 1969 prehrambni bloki in da se namesto le-teh uvede stalni mesečni dodatek vsakemu članu delovne skupnosti v znesku 35’ din. Nadalje je naročil vodstvu podjetja, da naj sklene
Zadosti problemov imamo tudi z našimi invalidi; ali nismo s tem pripomogli, da se stanje še poslabša? Naši delavci zasedaj pač še niso na taki višini, da bi si urejevali prehrano tako, kot je zamišljeno; marsikateri delavec si pač vzame od prehrane tisti dinar, ko zaide v finančne težave. Kolikor pa mu to odtegujemo po plačilni listi, tega dinarja ne vidi in ga ne more vložiti drugam.
Bolje bi bilo, da bi na tem področju naredili korak naprej kot pa nazaj; moje mnenje je nasprotno: to družbeno prehrano bi morali razširiti in več prispevati iz skupnih skladov podjetja, posebno za izmenske delavce in za delavce na zdravju škodljivih delovnih mestih. Imamo primere, da po raznih forumih obstajajo »razni« bifeji s toplimi in hladnimi jedili po zelo nizkih cenah, kjer ni niti izmenskega dela niti ni hudih pogojev za delo; če imajo taki pravico, potem sodim, da ima tudi naš kolektiv do tega pravico.
Upravičena je pripomba članov kolektiva, da smo zaradi malomarnosti poslovanja in nepoštenosti vsi kaznovani! Verjamem, da bi v tem delu poslovanja lahko napravili red, da ne bi bilo možnih špekulacij na ta račun. Člani in organi upravljanja pa bi morali biti dovolj energični pri teh zadevah, da ne bo občutka, da celo zagovarjamo negativne pojave in take trenutke izkoriščamo za ocenitev dobro naloženega dinarja.
Franc Klemenčič
dogovor z dobaviteljem toplih in hladnih malic o nadaljnjem dobavljanju le-teh. Sočasno je delavski svet dal soglasje k ukinitvi delovnih ,mest v oddelku družbene prehrane.
Urejeno je tudi to, da si lahko delavci v bifeju, kjer prodajajo hladno malico, kupijo bloke.
Torej je praktično prišlo do reorganizacije poslovanja in ne moremo govoriti o ukinitvi družbene prehrane.
Postopek za ukinitev blokov za malice je bil izveden na demokratičen način in so imeli vsi člani delovne skupnosti možnost dati pripombe k ukinitvi blokov pred končno odločitvijo delavskega sveta.
Za topli obrok ni več zanimanja in ga je gostinsko podjetje Haloški biser ukinilo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Zaradi tega v prvi vrsti zahtevamo danes, da imajo sodobni proizvodni stroji oziroma strojne napnave visoko delovno storilnost in visok proizvodni tempo (ritem) ter tudi zagotovljeno varnost pri delu.
Eden izmed osnovnih pogojev, ki omogočajo racionalno vzdrževanje in optimalno izkoriščanje (eksploatacijo) strojnega parka v obratu, je pravilno — ustrezno in racionalno mazanje.
Sodobne strojne naprave dosegajo velike delovne hitrosti, veliko preciznost med delom in visoko produktivnost, zato pa tudi zahtevajo zelo precizno obdelavo drsnih površin strojnih elementov ter zelo Skrbno vzdrževanje. Sedanji konstrukcijski materiali in tehnološki procesi so pripomogli, da lahko danes stroje oziroma strojne naprave uporabljamo v zelo hudih delovnih razmerah (npr. pri velikih temperaturah, visokem obratovalnem pritisku ipd.), zato pa je mazanje postalo komplicirano in raznovrstno. Maziva (olja, masti) za mazanje strojnih naprav morajo vsebovati lastnosti, ki omogočajo pravilno mazanje strojev tudi v najhujših delovnih razmerah.
Konstrukterji strojev oziroma strojnih naprav uporabljajo danes vsak dosežek v znanosti in tehniki, ki bi omogočil izboljšave na projektirani napravi, to pomeni izboljšavo za večjo produktivnost stroja, za manjšo težo stroja in tudi za zmanjšanje cene strojne naprave.
Razvoj naftne industrije se je prilagajal zahtevam sodobne strojne tehnike glede lastnosti in kakovosti maziv. Danes proizvajajo rafinerije več kot 400 raznih vrst maziv, ki se odlikujejo po specialnih lastnostih in ustrezajočih gradacijah viskoznosti oziroma po obsegu penetracije (gnetljivosti) masti. Tako veliko
število maziv, ki je danes v uporabi, omogoča, da se na mazalnih mestih pri vseh strojnih napravah zagotovi ustrezno, to je pravilno mazanje.
Industrija, promet, mehanizirana agrotehnika in gradbeništvo kot tudi druge gospodarske dejavnosti vse bolj opažajo značaj pravilnega mazanja strojev in strojnih naprav, ker prihajajo pogosto tudi po drago plačanih izkušnjah do spoznanja, da nepravilno — neustrezno mazanje strojev danes zavira normalen potek proizvodnega procesa in povzroča prometne materialne izgube v podjetjih.
Kolikšno vrednost predstavljajo te izgube v podjetju? Verjetno je pri nas zelo malo podjetij, ki so po sistematski evidenci poskušala določiti znesek teh izgub!
Da bi lahko dobili jasnejšo sliko o izgubah, ki jih povzroča podjetjem nepravilno — neustrezno mazanje strojev oziroma strojnih naprav, navajamo nekaj podatkov iz prakse.
Izdatki podjetja samo za nabavo maziv predstavljajo neznatno postavko v okviru skupnih stroškov proizvodnje. V povprečju — razen v prometu — znašajo ti stroški približno 0,25 %.
Če bi izhajali iz alternative:
—	nabava ustreznega maziva pri pravilni uporabi in pravočasnem mazanju, ali
—	nabava maziva po čim nižji ceni, pri uporabi brez kakršnegakoli sistema, pri tem pa bi upoštevali samo. prihranke, ki nastanejo iz razlike v ceni maziva, bi bil komaj da razlog za večanje pozornosti problemu mazanja stro-jev.
Vendar je praksa po proizvodnih obratih pokazala — potrjena po preverjenih podatkih —i: da ima nepravilno mazanje strojnih naprav za posledico čezmerno obrabo strojev oziroma stroj-
nih delov in zaradi tega zelo visoke stroške za strojno vzdrževanje.
Seveda pri tem ne smemo zanemariti izgub zaradi zmanjšanja proizvodnje, ki so nastale zaradi zastojev strojnega parka v obratu. Posledice tega 'Se v. serjiski -ih mehanizi ram proizvfSSnjrzcea-lijo na vsej proizvodni liniji in tako tudi na. končnem efektu celotnega podjetja.
Stroški za mazanje strojev niso samo del stroškov vzdrževanja, ampak imajo tudi zelo velik vpliv na. višino drugih stroškov vzdrževanja. Pravilno mazanje posredno vpliva ne samo na proizvodnost, temveč tudi na vek trajan ja_ strojnega parka oziroma na čuvanje imovine, strojev, orodja in pribora.
Stroški vzdrževanja zajemajo navadno tudi stroške za delovno silo, material in rezervne dele. Te stroške bi torej morali bremeniti še z izgubami za vrednost zmanjšane proizvodnje in drugih režijskih stroškov.
'Stroški vzdrževanja strojnih naprav se v praksi prikazujejo na več načinov, najpogosteje pa na ‘tele:
—	v odstotkih glede na vrednost zneska prodaje (prodanih proizvodov),
—	v odstotkih glede na ocenjeno vrednost imovine obrata,
—	v odstotkih glede na čisti dobiček podjetja.
Analiza statističnih podatkov za 935 ameriških podjetij (raznih industrijskih in rudarskih razen rudnikov premoga) nam daje po nekih strokovnih virih, ki jih je objavil ameriški petrolejski institut (American Petroleum. Institute, Lubrication Committee), v tej smeri v poprečju za vso grupo tele rezultate:
—	poprečni odstotek čistega dohodka glede na vrednost prodaje (prodanih proizvodov) znaša 7,34%;
—	poprečni odstotek stroškov vzdrževanja glede na vrednost prodaje (prodanih proizvodov) znaša 2,99 %.
Izhajajoč z dejstva, da vsak prihranek, ki ga dosežemo pri stroških vzdrževanja, povečuje višino čistega dohodka podjetja, poglejmo na fiktivnem primeru,
Pripombe k članku „Zakaj smo ukinili družbeno prehrano?“
Pisec sestavka z naslovom Zakaj smo ukinili družbeno prehrano si že sam odgovarja v uvodnem članku, ko pove, kaj bi mu odgovorili člani upravnega odbora, ki so predlagali delavskemu svetu spremembe v družbeni prehrani.
Priprave đrv za vžig lokomotive
kako to vpliva na poslovanje podjetja:	' ;
Predpostavimo, da podjetje ostvari realizacijo' svojih proizvodov v višini ene milijarde starih dinarjev.
Po navedenih podatkih bi čisti dohodek 'podjetja znašal
73.400.000	starih dinarjev,, stroški vzdrževanja strojnega parka. pa
29.900.000	starih dinarjev.
Po skromni predpostavki, da nam z ustreznejšim mazanjem uspe zmanjšati stroške vzdrževanja za 10 %, dobimo naslednje: podjetje realizira prihranek v višini 2,990.000 starih dinarjev in s k tem poveča čisti dobiček ' na ■:^-^911.|!hft!Sistajšh., dinarjev,": torej,, za *4 %. Če b: podjetje hotelo doseč; to povečanje dobička glede na prodajo'svojih proizvodov, hi moralo obseg prodaje močno povečati, a to pa je mnogo težje doseči na trgu, kjer vlada ostra konkurenca.
; Da bi dobili čim boljšo sliko o tem, kako majhen značaj imajo v tej: računici stroški za mazivo, dajemo- neke približne podatke za podjetja kovinske industrije, v katerih je- služba za mazanje strojnih naprav pravilno, torej strokovno dobro organizirana:
—	stroški vzdrževanja v odstotkih glede' na čisti dohodek znašajo 25 %;
—	stroški za maziva v odstotkih glede na stroške vzdrževanja znašajo ,6 %;
—	Stroški za maziva v odstot-' kih glede na čisti dohodek Znašajo
Kot je, razvidno iz teh po-diat-, kov, so stroški za maziva relativno' nizki glede na čisti dohodek podjetja (1,5 %), in na stroške vzdrževanja (6%), še posebno neznatni pa so glede na skupne stroške proizvodnje v obratu (0,25 %).	,
Iz tega jasno, sledi, da je visak prihranek na račun maziva za obrat minimalen, ima pa za posledico večje povečanje stroškov za vzdrževanje in zmanjšanje obsega proizvodnje. Z drugimi besedami lahko- trdimo : nerazumno doseženi neznatni prihranki povzročajo znatno povečane izgube!
Pojem ustreznega — pravilnega mazanja strojnih naprav v nekem obratu ne vključuje sajmo liporabe ustreznega kvalitetnega maziva za stroje, ampak tudi vzdrževanje naprave in sistema za mazanje in še odkrivanje ter uvajanje konstruktivnih izboljšav na. mazalnih mestih pri strojnih napravah.
Obseg zmanjšanja vzdrževalnih stroškov, ki- ga lahko dosežemo s pravilnim — ustreznim na-
činom mazanja, je predvsem odvisen:
^B-l'o-d delovnih razmer v katerih uporabljamo strojno napravo;
-—■ od raznih tehničnih faktorjev; ,	. ':-
—	od subjektivnih faktorjev.
Med značajne subjektivne faktorje šo-dijo-:
—, stališče (razumevanje oziroma nerazumevanje) uprave'podjetja do problemov • v zvezi z vzdrževanjem — mazanjem strojnih naprav; .
—	stopnja in obseg organizacije službe Za mazanje strojnih'naprav;
—, strokovna raven sodelavca v kolektivu, ki vodi službo za mazanje::
Sočasno S povečanjem strojnega parkia v obratu še pojavlja potreba po vse večjem številu raznih maziv.
Za starejše tipe strojev ustrezajo klasična enostavna maziva, miedtem. ko pridejo za nove — sodobne tipe strojev v , poštev le izključno- legirana maziva, katerih lastnosti so izboljšane z aditivi,
Omenili smo že, -da -proizvajajo rafinerije danes zelo širok Sortiment raznih vrst maziv (več kot 400) ter: po obratih, z večjim strojnim .parkom danes- pogosto najdemo v normalni uporabi tudi več kot 50 vrst raznih maziv. To pa Jjšekakor otežuje uskladiščen je, manipulacijo- ter tudi samo uporabo maziv, poleg tega pa 7. lahkoto pride tudi do zamenjave maziv in -njihove napačne uporabe.
Pri .oblikovanju programa — plana za mazanje strojnih naprav — moramo upoštevati vse prednosti, ki , jih daje ožji Sortiment maziv!
Načelo- zoževanja sorti-menta maziv, ki ga podjetje uporablja v svojih proizvodnih obratih, so osvojile tudi industrijsko razvite države — z visoko tehnično kulturo —, pa čeprav imajo na razpolago zadostno število kadrov, specializiranih s tem namenom.
■ Zoževanje sortimenta maziv v podjetju pa ne sme iti na škodo pravilne uporabe ustreznega' maziva na mazalnih mestih strojnih naprav.
Pri novih — sodobnih strojnih napravah ne smemo uporabiti enostao-nih maziv starega tipa in pri Starejših strojih z uporabo sodobnih legiranih maziv: se gotovo : ne bodo pojavile nobene tehnične motnje, celo- nasprotno, pričakujemo lahko samo ugoden rezultat. Torej je tudi iz praktič-
Nesreče pri delu in zaščita pred nezgodami
v Franciji
V Franciji se dogodi vsakih sedem sekund ena nesreča pri delu, vsaki dve minuti registrirajo eno hujšo nesrečo pri delu in vsakih 40 minut eno smrtno
nesrečo pri delu.
Tako je bilo v Franciji v letu 1967:
Hfevdkrog 1,200.000 nesreč pri delu, ki so imele za posledico nesposobnost za delo- več kot dva delovna dneva;
—	okrog 110.000 nesreč pri delu, ki'so povzročile trajno- invalidnost ponesrečencev;
—	okrog 2200 nesreč pri delu S 'smrtnimi posledicami.
Da bi dobili po teh podatkih še jasnejšo sliko, o pomenu tega problema, namreč nesreč pri delu, naj omenimo Sditole: izgubljeni delo vnkdnevi zaradi nezgod pri delu predstavljajo izgubo- storilnosti - (delovne) 600.000 delavcev v enem ietu.
.' Iz statističnih podatkov, 'ki so objavljeni V Biltenu Mednarodne organizacije dela v Ženevi, se vidi, da število nesreč pri delu zadnja leta v Franciji zmerno
nega f in ekonomskega vidika upravičeno, . da tudi za stare strojne naprave (oziroma starejše) uporabimo nekoliko dražje — kvalitetnejše legirano mazivo.
Škodljive posledice neustreznega mazanja ..Strojev oziroma strojnih naprav pri • obratovanju kaj kmalu zapazimo-, toda žal ne ukrepamo pri nas v tej smeri dovolj hitro- njti ,učinkovito», da bi to pomanjkljivost odpravili.
V praksi po-gosto naletimo' na obrate, Id uporabljajo maziva za strojne naprave skoraj‘brez plana, brez si-stema in brež strokov^ ne organiziranosti. Vzrok tega je, ker vidi uprava obrata prihranke samo v razliki, cene pri. nabav; maziv z relativno malim finančnim efektom, medtem "ko ne?evidentira iri niti realno ne ocenjuje indirektnih stroškov, ki jih povzroča'nestrokovna uporaba maziv pri obratovanju strojnih naprav, ''
Odpravljanje škode kđt posledice nepravilnega — neustreznega mazanja dosegamo samo, če po proizvodnih obratih zagotovimo ustrezalo in racionalno mazanje. To lahko ustvarimo samo, če v tej smeri pričnemo realizirati planirani program, v katerem mora biti . zajeto naslednje:'
—	organizacija službe za mazanje strojnih naprav,-
■ —. izdelava mazalnega plana in pravilna izbira mia-ziva z vsako strojno napravo v obratu,
—	racionalna uporabnin kontrola maziv na.mazalnih mestih pri strojnih napravah,
HE9 zadolžitev, oziroma odgovornost osebja v službi za mazanje strojev,
—	izbira in specializacija osebja za službo za mazanje.
Naštevanje, številčnih podatkov v tern članku ima namen, da nazorno prikaže; v kolikšnem obsegu se krijejo na področju mazalne tehnike notranje rezerve podjetja,-;kt lahko pripomorejo k povečanju proizvodnje in zmanjšanju proizvodnih stroškov.
iH
Plavalni bazen na strehi
V Stuttgartu gradijo veleblagovnico, ki bo opremljena po sodobnih načelih, njena posebnost pa bo plavalni bazen na strehi. Na površini 1400 kvadratnih metrov bodo zraven bazena tudi prhe, kabine, stojnice za prodajo kopalk in savna. V lepem vremenu bodo ljudje po nakupih v veleblagovnici lahko uživali V bazenu na prostem, v oblačnih dneh ali pozimi pa bo posebna streha spremenila teraso v pokrito kopališče.
upada. Tako je bila registrirana za leto 1967 redukcija števila nesreč pri delu glede,na leto 1966 za 2,56 %, čeprav se je v istem, obdobju število zaposlenih zvišalo za 2,21 %. ,
Opaža se, da se pogostnost nesreč pri delu zmanjšuje s kvalifikacijo delavca. Strokovno izobraženi delavci imajo manj nezgod na delovnem mestu kot pomožni . oziroma nekvalificirani delavci. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se v Franciji dogaja 80 % nesreč pri -delu v -prvih štirih urah po- začetku dela. Ta podatek nas vodi v sum, da obstaja neposredna zveza med nesrečo pri delu in utrujenostjo delavca.
V Na en-i strani -zadnja leta upada število'vseh nesreč pri delu v Franciji, vendar na drugi strani narašča število hudih nesreč pri delu. To pojasnjujejo z uporabo vedno močnejše mehanizacije pri dèlu, t. j. uporabljajo stroje z vedno večjo proizvodno kapaciteto.
Pogostnost nesreč pri delu je manjša V majhnih obratih (obrtniške delavnice z manj kot 10 ljudmi) in v velikih obratih z več kot 2000 delavci!
Stroški, ki jih povzročajo nesreče pri delu socialnemu zava-. rovanju In obratom, so enormni in so po eni nesreči različni glede na vrsto gospodarske dejavnosti,' Največji, so- v kemijski industriji, potem sledijo grafična, gradbena in energetska industrija. ■
Zaradi-, tega je tudi v Franciji problem zaščite pred nezgodami pri delu v ospredju. Zakonodajalec je poskrbel, da podjetjem pomagajo pri reševanju tega problema. Celò' vrsto zakonskih predpisov 'šo- v ta namen sprejeli, eden izmed teh predpisov pa zahteva, da morajo- v kolekti- ' vili, ki zaposlujejo več kot 50 ljudi, osnovati »komisijo za varnost in higieno«. Ta komisija ' naj bi ozko sodelovala z »obratnimi sveti« -z namenom,. da'bi vsakega .delavca poučili na ustrezen na-čin z metodami preprečevanja nesreč pri delu.
Za ilustracijo-naj omenimo to-, da je v navadi v vseh podjetjih v Franciji po vsaki hujši nesreči sklicanje Zbora delavcev obrata. Na zboru vsem pojasnijo nesrečni -primer in tudi üstrezni preventivni ukrep.
Že od leta 1942 je obvezna za vs-a večja podjetja'socialno medicinska služba, v okviru katere je obvezno zaposlen zdravnik, ki je kolektivu ob vsakem čas-u na razpolago-.
Zdravniška , služba ima dolžnost, da pregleda na novo spre^ j-eto delovno silo, da opravlja periodične zdravniške preglede ■vseh zaposlenih v kolektivu in da še posebno nadzoruje zdravje vseh tistih delavcev v podjetju, ki imajo posel s posebno nevarnimi oziroma zdravju škodljivimi deli (npr. kemično biološki vpliv in podobno). '
, V okviru te -socialno medicinske aktivnosti je v francoskih podjetjih uvedena še posebna fiziološka kontrola nad pojavi utrujenosti pri delavcih ter ugotavljanje sposobnosti delavca za določena delovna mesta.
Posebna naloga v okviru preprečevanja ■ nesreč pri delu gre inšpektorjem dela, ki tudi sami opravljajo- tehnični in sanitarno-medicinski nadzor nad izvajanjem Zakonskih predpisov — ukrepov v podjetjih. Opravljajo tudi kontrolo vseh varnostnih naprav (za zaščito pri delu) v
podjetju ter preizkušajo poklicno sposobnost delavca na posebno nevarnih delovnih mestih.
Socialno zavarovanje v Franciji je zelo zainteresirano za zaščito pri delu v (podjetjih; zaradi tega -daje podjetjem razne kredite oziroma subvencije za realizacijo u-krepov za zaščito pri delu.
Na drugi strani pa ima socialno zavarovanje tudi zakonske možnosti, -da podjetju zviša prispevke, če ugotovi, da je nezgoda pri del-u rezultat nespoštovanja .oziroma , neupoštevanja ustreznih predpisov ipd. To zvišanje prispevka (oziroma dodatka) za sooialno-zavarovalne obveze pa lahko v določenih primerih doseže do- 200 .% q,d regularnih dajatev, ki znašajo- 4%. od plače (zaslužka,, mezde).
Zaradi neupoštevanja zakonskih predpisov glede preprečevanja nesreč pri delu pa lahko inšpekcija dela definitivno prepove obratovanje pogona.
Nesreče pri delu povzročajo z vsemi svojimi posledicami narodnemu gospodarstvu veliko škodo, saj mora izdati samo socialno zavarovanje, (»Securité Sociale«) v Franciji zadnja leta za nesreče pri delu in poklicne bolezni več -kot štiri milijarde frankov na leto. Skupni gospodarski direktni in indirektni stroški za nesreče pri delu pa so mnogo večji- in jih ocenjujejo na najmanj -deset milijard frankov na leto-.
Pri reševanju tega problema so torej socialni in gospodarski problemi tesno povezam.
Zaposlovanje tuje • (inozemske) delovne sile (v naj več jem delu nekvalificirane), ki je ^Pgojeno v Franciji z gospodarsko konjunkturo-v zadnjih letih, pa še zvišuje riziko nesreč pri' del-u tudi -za vse ostale delavce v podjetju. Zaradi tega opravljajo tudi med »uvoznimi« delavci ustrezno izobraževanje o varnosti, in, tò v njihovem matičnem jeziku.
Večkrat so vpeljani vsi ukrepi za zaščito- pri dielu, vendar kljub temu te ukrepe ne respektiraj o neposredni proizvajalci ali pa organizatorji proizvodnje, bodisi zaradi malomarnosti, bodisi zaradi prevelikega zaupanja v samega sebe ali pa zaradi objestno-sti. Člani »komisije za varnost in higieno« v podjetju imajo pravico in tudi dolžnost takoj disciplinsko ukrepati proti krši-l-. cam, pri hujših primerih kršitve varnostnih norm. pa . primerno ukrepa inšpektor dela.
Zadnja leta-si v Franciji na področju varstva pri delu utira pot nova zh-anos-t — to je ergonomija. Doslej so mislili, da je pri projektiranju oziroma konstruiranju nekega novega stroja ali neke nove proizvodne strojne naprave odločilen le ritem proizvodnje in rentabilnost. Faktor »človek, in -stroj« so opuščali. Danes pa že v veliki meri izkoriščajo znanstvene dosežke ergonomije pri reševanju varstvene problematike, to pomeni, da prilagajajo delovne storilnosti delovnemu človeku glede na psihologijo, fiziologijo, sociologijo, antropologijo, industrijsko tehniko in varnost -pri delu. Vse te faktorje upoštevajo že projektanti pri projektiranju oziroma konstruiranju novih strojev in industrijskih naprav, saj je le v stadiju koncepcije novih proizr vodnih naprav preprečevanje nesreč pri delu oziroma zaščita pri delu najuspešnejša ter tudi najcenejša.
dH
Nova uporaba gume!
Zaradi svojih izrednih lastnosti pri odporu proti obrabi je guma hitro osvojila pot v rudarski in kameno-predelovalni industriji. Pri naraščajoči uporabi so bolj in bolj spoznali pomembnost uporabe gume tudi za sanitetne potrebe. Uporaba gume za dušenje ropota je le en primer za to.
Samoter Alojz Muršec pri delu
Varjenje šamota
Pri obzidavi industrijskih peči nam predstavlja »fugiranje« samotne opeke, odporne proti ognju, velik problem tedaj, ko želimo izvedbo, neprepustno za plin.
Firma A. B. Mataki, ki je ena od vodilnih švedskih podjetij za gradbeni in cestnogradbeni material* je pred kratkim začela obratovati z moderno napravo za fino mletje kamenja, ki ga uporablja kot dodatek pri izdelavi makadama.
Ta projekt je dokaz, da je možno, ne da bi se omejil učinek, urediti naprave z ugodno in varno pogonsko klimo.
Guma ima pri tem nekako glavno vlogo:
—	kot tesnilo prahu: deloma v izvedbi pokrova iz gume pri tka-ninskih sitih, deloma kot membranske letve med lijaki in siti, deloma kot tesnilni material med fugami;
—	kot dušilec ropota; gumi se je zahvaliti, da seje ropot v okolici naprav znatno znižal;
, — .kot varovanje proti obrabi; toliko sit, kolikor je bilo le mogoče je bilo opremljenih z tkaninskimi siti duenero,-in gu-
ma trellex, odporna proti obrabi, je našla uporabo v stresalnih koritih in drčah.
Silikoza je bolezen, ki še ni popolnoma obvladana v zdravniški vedi. Ve se le to, da so ljudje, ki vdihavajo kameni prah, izpostavljeni nevarnosti siHkoze, še posebno če je ta prah bogat s kremenjakom. Nekateri ljudje ne dobe te bolezni, medtem ko jo drugi dobe že po nekaj letih.
Postavljeni pred dejstvo, ali staro napravo pregraditi ali pa izgraditi novo, so se odločili za zadnjo postavko. To je bila po njihovem mnenju najboljša rešitev, ker so ši postavili za cilj urediti popolnoma prahotesno drobilno napravo. Vprašanje je bilo le, kako? Študirali , so razne sisteme, ki so že bili v Uporabi. Vendar je bilo to lažje postaviti, kakor pa izvesti.
Takšna metoda še ni bila nikjer v obratovanju in tudi na tržišču ni bilo dobiti gotovih
komponent. Podprta od svetovalcev in dobaviteljev je morala firma Mataki sama najti pravo rešitev v konstrukcijskih problemih; V stari drobilni napravi so opravili poizkuse z raznimi kvalitetami gume. Sočasno pa so skupaj z gumarskimi tehniki in dobavitelji sit reševali ta problem, in to: membranska letva iz gume velike odpornosti proti obrabi tesni med lijaki in siiti. Gornji del sita se sestoji iz pokrova iz gume, ki se tesno prilega kovinski konstrukciji. Ta konstrukcija, zahvaljujoč veliki prožnosti in enostavni pritrditvi, omogoča lahko kontrolo sit.
V principu- naj bi bili stroji in naprave tako tesno zaprti, da ne bi propuščali vode, če bi se v njo potopili. Dobavitelj mora 'zatorej zelo paziti, da so vsi varjeni šivi in fuge popolnoma tesni. Za dodatno varnost proti eventualni netesnosti je naprava kompletirana z ventilacijskim sistemom, ki v napravi ustvarja podtlak.
Velike zahteve so privedle do zaželenega uspeha. Na stari dro-bilni napravi, ki je imela le delno prekrita korita in drče, so izmerili v ozračju 11 mg prahu v 1 m3 za zgornjo mejo. V novi drobilnici pa so pokazale meritve le 0,3 mg prahu v 1 m3 za zgornjo mejo.
Merijo redno. Brž ko se pokažejo višje vrednosti, takoj prično popravljati. Ugotovijo mesta, ki niso tesna, in jih takoj zatesnijo.
Z uporabo gume so dosegli postavljeni cilj — urediti higiensko in lahko posluževalno napravo z izredno nizko vsebino prahu v ozračju ter s tako malo ropota in šuma, kolikor je le možno.
Izvedba popolnoma tesno zaprte naprave je nekaj dražja investicija, zato pa prihranijo pri stroških za pogon ventilacije. Sedaj potrebujejo v novi napravi le deseti del kapacitet ventilatorjev proti stari drobilnici, kar predstavlja približno en milijon kron. Med drugim je guma prevzela tudi boj proti ropotu v dro-bilnicah in sortimih napravah. Korita in drče so prevlečene s posebno gumo, kije želo odporna proti obrabi in pri tem deluje sočasno kot dušilec ropota.
Sita so tudi, kolikor je bilo možno, opremljena z gumijastimi tkaninami. Pri tem so se pokazale velike pogonske in gospodarne prednosti. Sita, opremljena z gumijasto tkanino, imajo večkrat daljšo življenjsko dobo od navadnih kovinskih sit in zaradi svoje elastičnosti preprečujejo nevarnosti zabitja in s tem zmanjšujejo pogonske izpade. Sočasno pa sita, opremljena z gumijasto tkanino, občutno zmanjšujejo ropot.
Dopisujte
v
ALUMINIJ
V Sovjetski zvezi so sedaj izdelali novo metodo za varjenje šamota, . odpornega proti ognju, in keramike, ki pa je podobna metodi za varjenje metala s tokovnim lokom.
Težave pri varjenju šamoita so pogojene z nizko toplotno prevodnostjo tega materiala, saj nastanejo pri naglem ogrevanju razpoke v njem.
Tem težavam pa se lahko izognemo:
—	če najdemo ustrezno začetno temperaturo, pri kateri material vZdrži .nadaljnji temperaturni skok brez razrušitve;
—	če'“ nSnrfuporaßrff ustreme dodatke; in
—	če hladimo na primeren način.
Pri novi metodi vodimo tokovni lok vzdolž fug, M jih nameravamo zavariti, in pri tem talilni material napolnjuje fuge.
Zaradi slabe toplotne prevodnosti sé material tali samo na
površini, z ustrezno regulacijo tokovnega loka pa dosežemo, da se po potrebi material tudi globinsko (izpod površine) tali. To dosežemo z uporabo tako imenovanih votlih elektrod, skozi katere upihavamo kisik, vodik ali gorljivi plin in s katerim tokovni lok — razširjen po.dolžini — poglablja talilno cono in , vnaša ustrezne dodatke v globino materiala.
Z dosedanjimi poskusi so dosegli že globino zvara okrog 6 cm, ki pa je bila neprepustna za plin.
Omenjena metoda je Je naslad svoje mesicf v ’praksi. TrfRrp^so npr. v 'to varni porcelana v Kraš^“ nodaru (Sovjetska zveza) že v obratovanju »-tunelski vozički«, 'katerih šamotne plošče so varjene na zgoraj opisan način.
Tudi pri rekonstrukciji visokih peči, talilnih peči za aiutami] in steklo je ta metoda našla svojo koristno uporabljivost.
iH
Šolski center za 'kovinsko stroko v 'Ptuju bo- odprl v šoldkem letu 1969/70 I. im III. razred srednje tehniške šole strojni oddelek za odrasle — in kovinarsko delo-vodsko šolo. Obe šoli ibosta začeli, delovati v mesecu septembru.
Prosimo direktorje podjetij in'sindikalne organizacije, da obvestijo svoje člane o obeh šolah, ki bosta delovali pri šolskem centru za kovinsko stroko v Ptuju.
Ravnateljstvo ,
Slika prikazuje elastičen »gumi pokrov«, ki rabi kot tesnilo nad siti. Sita so opremljena z »gumo duenero«
PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOS
(Nadaljevanje z 2. strani) z delom, kajti v nasprotnem primeru bomo tudi to mandatno dobo končali prav tako kot mnoge ostale, nato pa na letnih konferencah iskali krivce za neuspeh tam, kjer jih dejansko ni.
Tu pa ponovno postavljam vprašanje tako samemu sebi kot tudi vsem ostalim! Kje so spet tisti člani Zveze komunistov, ki so dolžni agilno pomagati pri delu sindikata? Kje so tisti dejavniki — od vodstva delovne enote do sveta proizvajalcev delovne enote, ki bi prav tako morali pomagati sindikatu, da krene že enkrat iz te mračnosti, ko ne vidi nikamor predse, čeprav problemov ne manjka? Kje so vsi, tisti, ki so ob izvolitvi vodstva sindikalne organizacije na vsa usta vpili, kako jim bodo pomagali?
In končno, kje so vsi člani sindikata v tej delovni enoti, ki bi sé morali mnogo bolj udejstvovati v sindikalnem delu in praktično sami uveljavljati načelo samouprave v delovni e.noti, ki ji gre? Prav vsi bomo morali stopiti skupaj in odločno kreniti po drugi poti, če ne, potem si lahko vse naše programe spravimo v predal in pustimo vse skupaj naprej, naj gre, kakor pač to pri nas največkrat gre!
Tak položaj pa je prav gotovo tudi v drugih delovnih enotah, kajti enotno nastopamo vsi le takrat, kadar vidimo, da gre za naše osebne koristi, zato pa bi bilo prav, da bi del te enotnosti prenesli tudi na drugo področje agilnosti sindikalne organizacije.
Ob vsem tem pa bi še posebno pozival člane sindikata, da se ve-
liko bolj poslužujejo sindikalnega glasila DELAVSKA ENOTNOST, ki prav gotovo prinaša izvrsten material, kako premakniti mrtvilo v pravo smer aktivnosti. Letno naročnino zmore vsakdo, ta list pa tedensko prinaša vedno nove in nove ter bogate izkušnje z vseh področij našega dela. Imam pa tudi občutek, da to sindikalno glasilo čita premalo članov sindikata in da se glasila ne poslužujejo niti vodstva sindikalne organizacije v delovni enoti, kajti drugače bi steklo zares drugače!
Rad bi videl in najbolj bi uspel, če bi po tem sestavku le krenilo na bolje v naših sindikalnih organizacijah v DE, ne glede na to, kje se bo pričelo. Deklarativne programe dela spravimo končno tudi v življe-
nje, kajti to je tudi naš skupni življenjski cilj na tem področju v našem delovnem kolektivu!
M. F. * V
(Nadaljevanje s 4. strani)
V sedanjem obdobju pa nimamo pravice prisiljevati članov delovne skupnosti, v kakšni obliki in s kakšnim plačilnim sredstvom si naj posamezniki pri določenem dobavitelju kupujejo malice.
Tudi malica s kruhom in čebulo je za spremembo zelo dobra in ugodno vpliva na človeka.
Navedba, da na raznih forumih obstajajo razni bifeji, drži, vendar tudi tam nimajo blokov, temveč kupujejo za denar »po
»nizkih cenah«, a ne dobivajo za to še POSEBNEGA DENARNEGA PRISPEVKA.
Vemo tudi, da smo v podjetju takoj ukrepali zaradi »malomarnosti poslovanja in nepoštenosti« in ne ,moremo sedaj govoriti, da smo vsi kaznovani II- ker ne vem, zakaj bi bil nekdo kaznovan, če lahko s svojim denarjem po prosti volji kupi, kar potrebuje.
Pripomnimo še to, da je od prvotnih 600 obrokov tople malice, kljub temu da smo še imeli bloke, padla potrošnja na okrog 80 obrokov dnevno, za kar je bilo angažiranih devet delovnih moč i.
Menimo, da so naši delavci že ha taki višini, da lahko sami odločajo o načinu prehrane.
Janez Kostanjevec