BRUC 1965 GLASILO STARIH BAJT KLUBA ŠTUDENTOV PREKMURJA Izšlo v Lendavi, 6. II. 1965 ob 23h 59' 59” - Letnik VI Trideset je let, ko so me vaši ustanovili, ta čas pa smo marsikaj že naredili: spočetka b'li smo revni, mili. nato smo v partizanih se borili, opozicionalce tudi že smo pokorili, smo že neštetokrat načrte spremenili, precej smo investici j v d... vložili, denarja vrednosti smo že razbremenili, cel čas smo že se za štipendijo borili, (zdaj k sreči smo jih nekaj le dobili). Še marsik’ter’ga kozla smo ustrelili, KŠP BRUCULJAM IN BRUCOM NA SVOJ 30. ROJSTNI DAN le, da napakam nismo se še izognili, (vprašanje, če v bodoče bomo to storili?). Napačno hojo, skratka, nismo še odkrili! Da bi na vse to danes pozabili in vsi moj 30. rojstni dan bi proslavili, predlagam, da bi malo ga popili! Vaški fantje in dekleta le skup se zbirajmo, v Ausland maširajmo, po šiling, marko, krono po penzijo za naše ded'ke in babice! iiiiiiiiEiiiMiiaiiiii BILANCA Ekonomska cena 20 din prometni davek 46 % republiški sklad 61 % okrajni prispevek 38% komunalni prisp. 53 % investicijski sklad 34% poslovni sklad rezervni sklad amortizacija kritje zgub reprezent. sklad 28 % 25 % ’ 19% 87% 9% sklad Buj te repe 6 °/o sklad Brucovanja 2% sklad sk. porabe 1,5 % samoprispevek 0,5 % Skupaj pribitki 410% = prodajna cena 102 din. 1 H1 Za bralce, ki plačajo Bruca v gotovini 5% TrSn« AQna |||| Hinor popusta (od ekonomske cene). IIZ.Hu bullu I U I Ulllul Dvanajstič smo že zbrani na tradicionalnem študentskem plesu z »brucovanjem«, da bi se skupaj razvedrili in nasmejali; z našim programom in »Brucem« pa v satirični obliki prikazali napake in pripomogli k njihovi rešitvi. Potrudili se bomo, da bomo to dosegli, obenem se pa že priporočili, Vam dragi gostje, za drugo leto. Vemo, da taka prireditev zahteva mnogo truda, dobre volje in denarja. Zato pozdravljam vse tiste, ki so nam kakor koli pomagali, posebno pa pokrovitelje nocojšnjega plesa, predstavnike delovnega kolektiva Pletenine Lendava in Pomurski tisk, našega častnega člana Kluba študentov Prekmurja, ki sta nam nudila veliko pomoč. Pozdravljamo vse starejše kolege, nekdanje člane KŠP, še posebno predstavnike sekcije starejših iz Ljubljane, ki so nam v kratkem času od ustanovitve v lanskem letu mnogo pomagali. Obenem pa pozdravljam iniciativni odbor za ustanovitev podobne sekcije tukaj doma v Prekmurju. Dovolite, da Vam povem nekaj besed o našem delu v preteklem letu in željah za bodoče leto: Lansko leto smo praznovali 30-letnico ustanovitve KŠP, ki je bil ustanovljen z namenom, da združuje mlado inteligenco domačega kraja v vodilno silo v borbi za razvoj in napredek Prekmurja. To svojo nalogo je klub vseskozi dobro opravljal, še posebno starejše generacije, kateri člani so za to darovali tudi življenja. Mogoče zadnjih nekaj let klub tega ni upravičil, ker se je s svojim delom odtujil domačemu kraju in njegovim problemom. Zato smo v zadnjem letu svoj program dela postavili v to smer 'z mislijo, da so študentje kot bodoča vodilna inteligenca določenega kraja tista sila, ki mora videti napake v svojem kraju. ki jih skuša odpraviti in ji ne sme biti vseeno kakšno dediščino bo dobila od ljudi, ki zdaj tam delajo na vodilnih položajih in kakšno okolje jih čaka za bodoče delo. Prosimo vse Vas, še posebno naše nekdanje člane kluba, da nam pomagate pri delu, da bo naš prekmurski človek že enkrat dobil svoj kos kruha tudi doma, ime Sibirija pa naj bo le grenak spomin. Danes, ko bomo med naše vrste sprejeli naše nove člane bruce, jim želimo mnogo uspehov pri študiju in jih vabimo k delu v klubu. Na koncu pa še enkrat želimo, Vam dragi gostje, dobro zabavo ob ansamblu Moj mira Sepeta in pevcema Katjo Levstik in Ninom Robičem z željo, da bi ostali skupaj do jutri, drugo leto pa spet na svidenje! Predsednik KŠP: VRATARIC FRANC Dragi čitatelge! Vrejdvzemništvo BRUCA Vas lipou prosi, ka ne zame j rite, ka smo bili j letos prisilgeni zdignuti cejno našim novinan od 99 na 101 dinar. Ci glij neradi smo musajn mogli tou včiniti. Tak samij vidite, ka so van colinge gor šle, pa tildi driijgo se je vse po-drakšalo. Tak nas tildi sakši arkoš papejra drakše košta, pa tildi driijge stroške mamo vejkše: na prij-liko: či so naši novinaroške pijsali lani Bruca pri kavi za 48 dinarov, so ga letos pri ednakoj kavi za 55 dinarov. Tildi olouf za litere se je podrakšau. Vijdite, lani smo Bruca od tiskarne do Zvejzde lejko na taligaj pelali, letos smo ga v Lendavo tak nej mogli pelati, auto nas pa tildi nikaj košta. Pa tildi debelejšega smo letos pred vas dali kak lani. Zdaj znate, ka je stvarij, zavolo šteri smo ga mogli podrakšati, dosta, pa zatou Vas ešče idnok lipou prosimo, ka tou merne diijše prenesejte. Fajn čtite, pa »solidno« poravnajte račun. Lipou Vas pozdravla — Vrejdvzemništvo. ^Uprašan^e - odc^ouor Vprašanje: Kaj pravi glas vpijočega v puščavi? Odgovor: »Zvišajte naše pokojnine!« Vprašanje: Kakšna je razlika med posteljo in zadrugo? Odgovor: Postelja je smrt za ljubezen, zadruga pa smrt za kmetijsko proizvodnjo. Vprašanje: Kakšen pojav je pozabil Marks omeniti pri svoji študiji o državi v razvoju, ki gradi socializem?. Odgovor: Diktaturo cen. Vprašanje: Kdaj zgubi naš občan pravico do samoodločanja? Odgovor: Takrat, ko se oženi. Vprašanje: Kakšna je razlika med soncem in pšenico? Odgovor: Razlika je v tem, ker Sonce dobimo od vzhoda, pšenico pa od Zahoda. Vprašanje: Zakaj nosi Hruščev rdeče naramnice? Odgovor: Zato, da mu hlače dol ne padejo. NAGRADNI NATEČAJ Cenjene bralce naprošamo, da nam pošljejo tekst k sliki. Najduhovitejšega nagradimo z 2.000 dinarji, vsakega objavljenega pa s 500 dinarji. Tekste pošljite na naslov: KŠP, Akademski kolegij, Ljubljana 2 T U G M E R (Kak sta Levstik pa Jurčič po ta-nači, popravila svojega Tugomera) Ka vas, dragi čitatelge, nebi gnjavili z preveč dugin čtenjon, smo prva štiri dejanja somo na kratko do j povedali, v najkračišoj formi, kak se je persen dalo. Komaj vu zagnjen tali ali po domačen — dejanji, je cejla stvar malo na šerše rastolmačena, tak, kak se je istin-sko godijla. Zakoj smo vas na tou že v za-čejtki opoumnili? Zatou, ka stvari j nebi nasrejdi čtenja ta liičili, ka bi se von vijdla vo s forme obrnjena. Srečno čtite! I. DEJANJE V kancelariji »za stagnacije« se začuje glas, ka de njej ni glavni šef, pa njegov pomočnijk vo mejnjeni ali »rotejrani«. Tugomer pa Bojan — za njeva se na ton mesti ide — sidijta vu svojoj kancelariji, pa si pogučavata, ka bi včijnola, kakti gviišniva sta, ka se je cejla stvar zamotala zavolo njuvi.. »netočnih obračunov in ukrepov.« Či iglij sta dosta premišlavala, ne najdeta nikšega rešejnnja; zgibijta vse vii-panje. V ton približij Zorislava (Tu-gomerova žena), pa jeva začne špou-tati z »nimakami«, ka bi pri tej lej-taj že lej ko eden na driijgoga paško mela. II. DEJANJE Razpravla se v kancelariji »za nadzorstvo«. Največkrat se čiije, ka bi trbelo Tugomera pa Bojana »ro-tejrati«, ka že nad deset lejt na glavni stoucaj lače briijsita. III. DEJANJE V Tugomerovoj iži. Okoli nakla-jenoga stola sidijo: Tugomer, Zorislava, Bojan, Grozdana (Tugome-rova sestra), Mestislav pa Spiti-gnev. Tugomer spelavle guč na svoj »položaj«, pa dene, ka sta se z Bo-janon prouti Mestislavi pa Spitig-nevi vrejdi oponašala. Že, že, včasi je prišlo tak, ka so se nej razmiili, nki človik se spominja raj somo dobroga. Ešče idnouk pigejo bratovščino. Grozdana pravi, zakoj nje-mi je za rojstni den nej vouščila — tou zdaj ščej notri doprinesti, pa pigej na njegovo zdravgye. Te se pa v liišnon pogučavanji zgibijta v zagnjen tali iže. Tugomer, Bojan pa Spitignev v sliižbenon guči. Idnouk somo Spitignev tak zlej-pa naprej prinese, ka je najitrej do t ugomerovoga krajzbrijsanja prišlo zavolo toga, ka so zagazili, zatou, ka sta Tugomer pa Bojan najitrej pejneze, šteri so bilij namenjeni za šoulanje pisačov pa vekšij glav, za-biksala. Zdaj se pa Zorislava razpi-štoli nan j ega, kak vragi tou, gej te zaj mijsli, ka sta njeni mouž pa Bojan kaj zakrijvila? »Ja«, pravi Spitignev, »tli njeva pa ešče lej ko doleti j nej somo tou, ka bi njeva v 6 fuknoli, liki cilou ... temnica!« Vsi tilu igratajo. Zorislava, vse zalecana, skričij: »-Tak, takša kukavica ste vij, cejli čas smo se mijtili okouli vas, vij pa ... Vij ste jeva vo ovadili!« Te pa za preči časa tiiuča. Spitignev pigej, pa se naraji smigej. Te pa pravi: »Ešče niti idnouk san nikoga nej vo ovado, pa tiidi na kaj takšega ne mijslin — liki...« »Ta vragi?«, njemi v rejč skoči Tugomer. — »No ja, nikaj, nikaj; nikaj san somo mislo ...« »Znate ka?«, se nagne k njemi Tugomer, »či je že tak, san pripravleni nikaj včini-ti...« Spitignev ga gleda. »Z Bojanon sva pripravleniva, či tak to povejn, gh, ka voma nikaj vo plačava, či z Mestislavon rejsan mijslita, ka sva mtiva ... tak, gh, —« — »Aha, ja, ja, znate ka, tou je pa nej lipou4 ka bi zaj miiva, kaj gemala od vaj, rejsan nej...« Vsi tiiu gratajo, Tugomer se pa obrne vkraj od Spiti-gneva. Čiije se somo, kak si Me-stislava pa Grozdana šepečeta. Po tiiuči pravi Spitignev: »Liki ali..., či že tak zememo, na zagnje smo si pa vseglij pajdaške, pa zakoj si v nevoli nebi pomagali?« »Vej pa, vej pa, tak san mislo, po pajdaško, ja...«, se njemi v lijce toplo na-smigej Tugomer. — »Tak, tak, ka se pa šume tijče, se pa z Mestislavon ešče pogučijva,« pravi Spitignev, pa gor stane. Pozove Mesti-slava, pa se včasi po ton oba lipou zavalita, pa odijdeta. Tugomer pa Zorislava se spravlata v kino, te pa, gda ostaneta Bojan pa Grozdana samiva, jo pijta Bojan: »Liibica, gnes si me ešče nej tak fajn po-glednola, geli?« Šče jo obinoti. »Eh, piisti me pri mejri, gnes san tak triijdna...«, ga kraj siijne, te se n joj pa zazeja. IV. DEJANJE (Tisti den, kak treče dejanje) V kancelariji »za nadzorstvo«. Ešče se nemrejo z»glijati, kak naj napravijo, čiglij je vekši tak za tou, ka Tugomera pa Bojana »ro-tejrajo«, na njeva mesto pa postavijo Spitigneva pa Mestislava, zatou, ka se njin teva dva vijdita naj bole pri j lični va, pa naj bole poznata te kraj pa pri j like v njon. Rij tari se vijdi tiidi važno tou, či sta domačiva človbka, zatou pijta navzouče, od kejc sploj sta. Somo, ka njemi ni eden ne da odgouvora. Te pa dale pijta: »No, znate ka, meni je skoron malo naoupačno, liki ges rejsan ne vejn, ge leži j tou Zamiirje?« Te se pa Gripo (nabavni referent) razpištoli: »Severo-se-vero-vzhod, tovariš rij tar!« — »A, ja, ja, ja, severo-severo-vzhod. Ja, no, no, vej tou nonč nej tak važno. Zamiirje je že nindri, ovak od tistec nebi prošnje se odile«, pravi rijtar, pa falevrejdno pogledne Gripa. Zatou pa, ka je bilou že kesno, si od tej stvari j henjajo pogučavati. Sklepe denejo na prijšesni gilejž. V. DEJANJE (trij dnij kesnej) V Tugomerovoj iži. Takši kejp kak v trejčen dejanji. Vsi zviin Bojana so poulek, vb s kupic pigejo rizling, kcoj pa grzejo šiitemenj. Da se fejrunga zdigne, so že pa v guči, o ton, kak Tugomera pa Bojana sčejo kraj spraviti; bole točno, igu-čijo si od šume, štero bi naj plačala Tugomer pa Bojan. Spitignev: či naj poven po pravici, hja, te kak koli... kelko lejt je že od tistoga časa, da sta opr-vin ...? Tugomer: Ka pravite? Od šteroga? Spitignev: No, kak dugo že do-bijvate, no, vej znate, tak? (Pokaže z rukouv.) Tugomer: Ka ste nouri? Ka mij-slite, ka je bilou rejsan kaj tak vel-koga? Spitignev pa Mestislav se smigeta Spitignev: Lipou vas prosin, bouk še de, či povejte po pravici. Miiva mava vse točno gor zamerkano. Mestislav: Ja, vse do pike mava gor napijsano. Tugomer: Pa se vseedno mejšata, ja mejšata se! Ide se za takše male šume, ka so za smijati. Spitignev: Ka von naj pokažen čeke, ščeje čarno na bejlon? Mestislav: Vidli mo tovariš Tugomer. (Odijde v preklet po taško, prijde ž njouv nazaj, stoupi k zag- 3 njemi okni, jo dene na nahkaslin, pa cejli kup paperov vd potegne. Vsi so obrnjeni v njega, pa gledajo, kak nikaj vb zbera). Zoriš lava: Pa tou je laž, ka bi jo prijo, ges von pravin, ka je tou laž! Nikdar san nej vijdila, ka bi moj mouž kaj ... Grozdana: (No spigej, se vb vte-gne.) Bogme no, kak je tou vse vkiiper dugocajtno! (Gor stane pa Se odzijble k Mestislavi.) Tugomer: Grozno, da se tou ciljen. Pa pa te vliva, pr mojoj diijši, ščeta s sen ten, ka? Spitignev: A tou ste pravili, ka noma nikaj vkraj plačate. Te smo si tiij zgučali, ka te vse vkiiper poravnamo, ka se nikaj nede vb zvedi-lo, kak pajdaške, znate ... Tugomer: Ja, pa kelko te vliva zaj ščejta? Mestislav: (Prnese nikaj čekov, pa je da Spitigneve.) Tou mate. (O-dijde nazaj k Grozdani.) Spitignev: Kak vijdite, je eti vse, ka ste zaistino vb plačali, pa ka ste si njali. Ka se pa nebi dugo man-trali, pa ešče idnouk računali, sva miiva z Mestislavon že tou vse včij-nola. (Vb z žepke potegne nikši pa-per, pa ga pouči pred Tugomera.) Či mijslite, ka je račun nej dober, ešče idnouk vse skuper vb zraču-najte. Tugomer: (Začudeno gleda v pa-per.) Boug moj, bojte dbnok lidje! Kak voma pa naj takšno šumo vo plačan? Zorislava: (Da prečte račun.) Pi-latusa! Pa ka sta nej te pravila, ka se zle j pa pogučijmo? Spitignev: Gospa, je že nej tou od naj fajn, ka že lej ta znava, ka Tugomer pa Bojan delata, pa n jeva ne ovadita vb? Pa ešče zaj..., či glij ka neta več dugo... Tugomer: »Ali — (stane). Somo tovariš Spitignev, ka vij mijslite, ka ste vij rej san tak nedužni? Ste vij med bojnov nej tak sumlijvo bole vb vidli? Mijslite, ka ges te nebi mogo —? Spitignev: (Se smige.) Somo ajdi, somo ajdi! Sumljivi san biiu somo telko, ka san se nej mejšau nej v edno, pa nej v driijgo. Ešče gnes-den me politika nikaj ne briga. Tak —. Tugomer: (Si doj sedne.) Spitignev: No? Kak de te zaj? Zorislava: Boug moj, Tugomer (skoron bi se džoukala), pogoudite se že nikak ... Tugomer: V vajni hasek se odlou-čin somo v slučaji..., ka mo ešče nadale dobri pajdaške, či miiva z Bojanon prijdeva na vajno mesto. Zorislava: (Spitignevi): Obečajte, ka nete preveč ..., vej pa Tugomer do vas tiii nej biiu, znon... Spitignev: Ja, tou se razmi, ka pa ščete. Ka pa mijslite, vej smo pa lidge, vbnafčeni lidge! Zorislava: Ja, ja, bojmo dobri, kak je tou fajn ... Spitignev: Mestislav! Se je že vrej-di, somo kontraktoš ešče napij šemo. .. (Mestislav pa Grozdana prij-deta nazaj.) Bojan: (Odpre dveri, zalecano, kak či bi se smijau, paper, ka ga v rouki držij, porijne pred Tugomera). Na, tou tiitak čti! Tugomer: (Da prečte.) Tovariši! (Gor stane). Tovariši, živio! Živioo! Vsi: (Somo Bojan nej.) Ka, ka pa geste? Bojan: Tugomer pa ges sva ešče nadale šefa naše — Tugomer: Posliijšajte! (Čte): U-radu za stagnacije Nadzorni odbor iz Recjega Doula. Po večkratni razpravi in temeljitem pretresu je Nadzorni odbor prišel do naslednjega sklepa: izhajajoč iz skrbne analize objektivnih dejstev, smo na podlagi le-teh prišli do spoznanja, da je izvedba rotacije v vaši enoti zaenkrat še nemogoča. To pa zategadelj — vse možnosti smo skrbno pretehtali — ker ni na razpolago dovolj strokovno usposobljenih ljudi, ali pa le-ti ne posedujejo v tem primeru nujno potrebne odgovarjajoče prakse. Iz tega sledi, da službeni red in odnosi znotraj njega do naslednjega obdobja ostajajo neizpre-menjeni, to se pravi, da sta Tugo-mir M. in Bojan L. še naslednjo mandatno dobo polnomočna šefa oddelka, vsi ostali pa prav tako obdrže svoja stara delovna mesta. V duhu vedno z vami in sočustvovanje z vašimi težavami, ter nadalje v upanju, da boste vaše delo še naprej izvajali v korist naroda in ljudstva, in želeč vam obenem mnogo uspeha, vse vas in celo Zamlirje tovariško pozdravljamo! Predsednik NO Vladimir Sakramenšček, l. r. Zorislava: O, bog moj, nazagnje je li vse dobro! IZ RADGONSKE ObS Viri informacij. Tugomer: Ja, vse je na najbouk šoj pouti. (Malo hejnja, žijvo): Zaj trbej pa somo začnoti delati, delati! (Odi po iži igor pa doj, te pa na idnouk hejnja.) Ja, delati! Spitignev pa Mestislav, zaj je moj sto že na vrij pun paperov... Či glij, znata, ka tis toga računa vseedno nemo pozabili, malo ga pa lej ko popravimo. Spitignev: Ja, vredi, tovariš Tugomer. Viipan, ka mo tudi tak vsi za-dovolni... Mistaslav: Tak, tak, bojmo pajdaške. Tisti račun pa ka bi kak najprlej, či bi lejko... Tugomer: Pravin voma, ka ta za-dovolniva! Zaj pa moremo najprlej delati, tou je najbole glavno. Spitignev pa Mestislav: Razmiva. Ka van naj že kaj se prenesejva? Tugomer: Pa znata — kak sig-dar! (Spitignev pa Mestislav odij-deta. Vsi tliu gratajo. Te pa Tugomer naidnouk zača ploskati.) Zorislava: Kak se je moglo kaj takšega goditi?! Bojan: Ka pa takšega? Meni je tou vse jasno. Pred par dnejvi san na kancelarijo »za nadzorstvo« po-slao pij smo, v šteron san njin naše prijlike raztolmačo, pa san per-se tiij tou povedau, ka sta njeva nikelko sumlij viva ... ešče z boj noga časa. Mij slin, ka tou niti nej bi-lou brez haska. Nej Tugomer, vej sva si pa od toga pogučavala? Tugomer: Tak je — prav maš! Grozdana: (Spadne Bojani na srce). Bojan, moj liijbi Bojan, picek moj mali, nej ka bi zamero, ka mi je eto za nikoj nej bilou. Bojan: (Je srečen.) Tugomer: (Sakšemi natoči rizling.) Proslavimo naš srečen konec! (Vsi prijmejo kupice, pa je do lamp gor zdignejo. Tugomer gučij v ver-šošaj): Trdi boj, neizprosen, mož železen, da braniti trbelo de čast ino stouček ... (Fejrunga) 4 hi hi hi hi hi hi hi hi hi hi hi hi ZMESLINGA V TELEFONSKO! CENTRALI Fiškališ dr. Nemaga telefonejra v špitau, pa se zanijma vu kakšen stanji je žena, štera je pred dvoma dnejvoma bijla gor rejzana: — Halo, halo! Tan špitau? — Ja špitau eti. Ka pa ščejte? — Rad bi gučau s prejgnjin dok-toron, ka bi mi povedau, kak je kaj z mojov ženouf. Ravno vu ton časi je biiu guč prekijnjeni, zavolo nepazke telefo-nistuša. Te je v centrali zvejzo dr. Nemago z doktorom za popravlanje autojof ali po domačen s šlosaron, šteri je glij tej čas gučau z ver-ton ene pokvardžene kiermašijne. — Halo, čiijete? Te pa pravite, ka se je srečno končalo?! — Ja, ja, liki je bilou preči žmet-no. — Ka ne povejte?! — Miniti smo mogli cejli prejg-nji tau. Ja, dragi moj, bilou je mu-sajn. Odprtinica je bijla ščista po-niicana. — Vaj, kak pa morete kaj tak nouroga gučati?! — Nikaj se ne čejmerte. Mij smo do pike točno vidli. Vaša aparatu ra je že stara, pa ščista zniicana. Mij smo za nouvo, štera je dukša pa šerša od vaše. Da smo z nou-vov napravili probo, je dobro zdržala. Obteršali smo jo, kelko se je dalo. Parkrat smo jo namazali, pa smo se štirge vozili na njoj, pa je vse vrejdi vb zdržala. Na vaše zah-tejve lej ko napravimo vse, ka se perse da ... Na žalost, fiškališ je nej mogo posluj šati do konca, ka ga je prvle boži žlak vdaro. Zdaj pa vijdite liibi moji, ka lej-ko napravi edna mala nepazljivost vu telefonskoj centrali. PojVIII.|kongresu DVA PEKLA Da je bog Stalina k sebi zbu, je je tej mogo kak sakši driijgi občan, od svoji grejov račun doj dati. Da njemi je Stalin, šteri, kak znate, nej biiu brezi grejov, račun doj po-ložo, te njemi bog pravi: »Stalin, pekel si si zasliijžo. Liki zatou, ka si velki gaunar biiu, ti nazvolo njon, ka si lej ko vb zbe-rejš, či boš rdj šou v kapitalistični ali v socialistični pekel.« Stalin pa kak dober prefriganec, pravi bogi: »Ges bi najprlej rad oba pekla vido, pa mo te vb zbejro.« Najprlej je šou glejdat kapitalističnega. Malo ga je nej nakla vrglo, da je vido, kak ton fejst kbj-rijo, solijo grejšnikon rone, polej-vlejo z igesijon opekline i tak dale, ovi srmacke pa ton zejvlejo pa rgiij-lijo od bolečin. Da je prišo v socialističnega, je vido, ka ščista vse tak delajo z grejšnikami kak v kapitalističnon pekli. Žalosten Stalin je šou nazaj k bougi rekouč: »Gospodni, premislo san si. šou mo v socialistični pekeu.« ENA O PREBRISANEM PRIMORCU Gre Primor’c, da posle si opravi, tene mulo po zeleni travi. Turist ga sreča v limuzini mali, tako mu pravi (malo se pošali): »Pa kako Ijepo, Čiča, imaš limuzinu!« Primor’c ji dvigne rep: »Izvoli drute u kabinu!« Boug, šteri je znau, ka sta oba pekla glijniva, ga je začudeno pij-tau, zakoj si je ravno socialistični pekeu vb odejbrau. Stalin pa pravi: »Trpij se v ednon pa v ovon do-sta, liki v socialističnon pekli de mi telko boukše, ka ton včasi neu štajnkola, včasi svalij sou, včasi gesi...« 5 he he he he he he he he he he??he KAJ JE MEDNARODNOST če gre ondinski maharadža z finsko princesko’ italijanskega temperamenta z nemško vzgojo po jugoslovanski cesti v angleški hotel za špansko steno pri turški kavi na poljski divan z mehiško strastjo in ameriško brzino in jo po francosko poljubi. TOVARIŠ, TOU JE POMOUTA — Dober den! Ges bi rad malo z direktoron gučao, znate, poznava se, dobro se poznava. — Ka ne povejte; pa kak bi se viiva mogla poznati? — Vej sva pa v srejgnjoj šouli vkiiper sidela, kak ga pa te nebi poznao? — Tovariš, te je tou pomouta. Naš direktor v srejgnjo šoulo nonč nej odo. TOU JE VSE TAK DOBRO — No, vrag je stvouro, na našoj samopostrežbi že tiij pokvardženi napi j s mamo, tak kak je en čas v Muri bilou. — Kabi tou pokvardženo bilou. Tou je tak dobro. — Kak bi pa dobro bilou, či je na Muri en čas somo pij salo »ura«! ? — Tou je bilou za tiste, šteri so ob pou deveti pa ešče kesnej v sliijžbo odili, ka naj se vdre navadijo. — Ka pa te pomejni, ka je na samopostrežbi pijsalo somo »treba«? — Tou pa potrošnikon v opozo-rejnje, ka či si štoj ščej kaj zejti, ka. je pejneze »treba«. Edini šoupek na grobu »Svetle poti« ENA KRATKA Z .OPREMOTEHNE’ — Dober den! Mate mogouče »Dali-do?« i ; — Ja malo počakajte, fčasi prijde. Stoupa mula po osfaltnoj cesti prouti Spliti, našen lejpon mesti. Važen fičko za njouf priletij, pa tak strzdri, ka se se skadij. Mula smudasto naprej mašejra, fičko pa strzdri tak kak strejla. Ka se mula ešče kraj ne gene, stoupi fičko k njoj, pa dene: »Gej ne vijdiš, ka til avto vozi, pa te lej ko sakši čas podvozi?!« »Či si pa tij auto«, dene mula mijla, »te san ges tiij nej več mula, liki san kobila!« 6 P A ROD I J A-PO EZIJ A ti in rimi ') < ' Učiteljica pri slovenščini, dijakom svojim naroči: »Za nalogo bi vsak po eno pesem napisali, da vsaj bi rime malo bolj spoznali. Če kdo napisat' pesmi sam ne ve, naj samo vrstici napiše dve; vendar naj drugi zadnji zlog mu Štirna, ker le samo tako bo rima!« Minut deset, že Janezek sedi, se češka, stoka in ječi: »Kar pišem, sploh mi nič ne Štirna, kako prišla bi 's tega rima?!« Še malo misli in sedi in že mu rima »prileti«, vendar se jo napisati boji. Na drug’ dan v šoli vsi so prbčitali, kar za domačo so nalogo napisali; le Janezek boječe, na skrivaj pod klop potiska svojo rimo, da je kaj. Učiteljica mu ne oprosti, da Janezek prebere ji nalogo, mu veli. Učitelj'ca za hip dobi vročino, ko Janezek prebira rimo fino: »Po vodi stopa stari Šurca, a voda sega mu do k .. len.« »Janezek, pa kje je zdaj tu rima?«, se tovarišica 'koj zanima. Brihtni Janezek ji pa prikima: »Počakaj ,šica’, ko bo plima!« rima&ta Sola (vo prekmurskoj priredbi) Brez štipendije preklete nemren končati fakultete Uidi porge več nemren dobiti ka mi je zaj za včiniti. Že san se pa ta si brodo, ka bi naj drva kdlat odo, somo, ka te se več nen mogo včiti pa mo k vojski mogo iti. Da bi te mogo potrouštati te se ti rže vsak: duplin pa nimdk vii j ec ali svak; moreš trpeti, pozabiti škrijpati z zobmij, drejmati z očmij, plačati z višmij. Ka ti pomaga vsa pravica, či nemaš na položaji strijca; vrtaj, išči, pa šnofaj okouli, da si v najvekšoj nevouli. Liki do prišli tisti časi, ka mo mij tiij ger kakši asi, te nas nišče več neu zafrkdvao, liki na boga zazdvo, liki na boga zazdvao ... 7 nikaj kratkih z len — Lujzek, kak se meni vijdi, ga vij v stroj non obrati I že pretiravate v delavskon samouparavljanji. — Kak si ti j tou tolmačiš? tive, zdaj pa ščejo lekar ešče štrto-ga delati. — Zakoj bi pa te niicali toga? — Toga? Ja za naše nouve kad- Sedem dolgih težkih let prehodil lendavski sem svet, za štipendijo okrog, zdaj ostal sem praznih rok. re, štere de že skoro boži žlak vdaro od velki nevoul pri zaposlevanji. — Ka pa te ovi trgej? — Tisti so že vsi zavzejti. Eden je za papince, driijigi za litarane, trejči pa za nekvalificirano delovno silo na občini. — Džimi, zdaj pa, da končan e-konomijo, si v Lendavi sliijžbo po-iščen. — Zakoj pa glij ton? — Zatou, ka je lejki poseu. Ton mo samo vkiiper seštejvau are pa hektare. NA FUTBALSKOJ TEKMI — Ka pa tak pomali pa brez voule špilajo? — Sodnij k bi njim mogo že tri j penale dosouditi, pa njin je nej; zdaj se njim pa ne da. — Tej so vse tak kak naš Gradbenik. Ten bi pa občina mogla dosouditi penale, pa njin je nej, pa zdaj tuj delajo tak kak či bi se njin senjalo. Vrajži penali, vijdiš, ka ti lej ko napravijo?! — Vej pa znaš, ka san pozabo ge, Miška, liki čiiu san, ka so v ed-noj lendavskoj šouli do pou ouken visiko radiatore gor postavili. — Ja, najitrej ščejo pa drvarnico ali pa magazin z njej napraviti, kak ton delajo, te de pa tou dobro; znaš ka touvajge neu mogli notri. — Ka ešče neu gotov lendavski urbanistični načrt? — Te pa mijsliš, ka tou tak friško ide? — Ja, vej ga pa že delajo od 49 leta. — Moj dragi, vijdiš, s kakšnov brzijnov se vse spreminja. Čakajo, da se Abrahama včako, tou je, da de petdeset lejtnico mbu, ka ga bole slovesno proslavijo. — Tou se meni nikaj ne vijdi. — Ja, vej 'ga nonč ešče nemrejo — Ja vej pa mate v ednoj obratno j enoti dva andžalejra, pa je ga-zda tej obratne enote donok brez kvalifikacije. — Ja Gej za, vej pa ma takše kvalifikacije kak generalni direktor. — Kakšne so te tou? — Ja, lovec je. — Koma ideš Naci? — Dejte san doubo! — Ja, te pa častitan! Koma pa te s takšov sijlov? — Iden k tajniki dežnikarne, ka mo ga za botera proso. — Pa zakoj glij njega? — Te mogouče ešče pri nji j sliijžbo dobin, ka san čiiu ka samo rodbino pa pajdaše gor gemlej. — V Lendavi že mamo trij briij- u o 3 rt o _ > % Wo O Kanalizacija v Murski Soboti 8 davskoga hatara niicati. Ešče je nej vd prišau tisti zakon, po šteron de lej ko valau. — Zakoj so pa v nouvoj dvorani Nafte nej na radiator džali slovenski ali pa vogrski napis, liki pij še: »Ne diraj!« — Ja Pišta, vej pa ton Slovenci pa Vougri kaj nemajo iskati, ton somo Medjimurci delo majo. — Kakšna je razlika med privat-nov pa med socialističnov meštrijov lijonov pejnez sakše leto. — Ka pa te nikaj ne zmigate? — Mij smo že, liki ovi »višiši« ton neščejo čuti. — Zakoj nej? — Zatou, ka pravijo, ka zadosta, ka ogljikov dioksid od odspodi gor ide, nej ka bi ešče predlogi za nii-canje tak šli. — Vej pa te naj ovi dajo od od-zgora doj!? — Vej so pa dali — zavrni j tev toga predloga. Kmet pa dene: »Ja, ges san van nej krij v. Či van je kalabajs prežmeten, lej ko tilj motiko pa lopato v rouke vzemete.« — čiije se, ka mo v Lendavi po nouvon tildi samo 42 vdri delali na keden. — Je tou sploj mogouče? — Ka pa te; vej nan pa že bole leto dnij obečavajo. — Te mo naj it rej ešče tak dugo čakali, ka de 42. oblejtnica prve obliijbe, pa te se začne zaistino. v Lendavi? — Razlika je ta: privatna obrt: 1 majster montejra 6 vor 3 šankrej-tne školke; socialistična obrt pa: 3 ijnaške montejrajo tildi 6 vor 1 šan-kretjno školko. — Ja, številke so pa vseglij glij-ne?! — Pa tildi plače po človbki na vbro! BOUGI TRINAJŠČEK V kancelariji za dohodke na tali za porcije (davke) sta se skrej-gala kmet pa Trinajšček. Kmet: »Naoupak ste mi porcijo vd zračunali.« Trinajšček si je nej dau valati tak dugo, dokeč njemi je kmet nej dokazaou. Te pa Trinajšček pravi: »Eh pustite, ka san zmantrani,« pa osramočeni žežgej kalabajs v kout. LENDAVČANOV SAMOGUC Nafta je napravila »Elmi« s Črnuč bakeiitnico, »Primati« z Maribora nouvo halo za proizvodnjo, zaposlujemo lidij z of kraj Mojre, svoje delavce pošiljamo v inozemstvo po »izkušnje« pa devize, zavračamo predloge za zgradi j tev fabrike, štera bi delala z oglikovin dioksi-don..., pa nan te ešče guči jo, ka smo ne j dob roga srca lidgej. Joužek prijde v zadrugo, ka bi njemi naj štipendijo malo gor zdig-noli. Član upravnoga odbora njemi pa pravi: »Vej tej nej trbej štipendije povejkšati, ka že itak kamgar-naste lače nosiš!« Joužek njemi pa' dene: »Ja tovariš, te si pa z lenovo-ga platna lače kiijpin, ka de sakši znau, ka san vaš štipendist.« LENDAVSKA DVOJEZIČNOST Školnikojca pravi deci: »Po cesti je šou krava. Kakšni stavek je tou?« »Napačen!«, pravi učenček. — Vijdiš Lajoš, či je tdU nej žalostno. V fabriki metanola n m ogljikov dioksid tak ta nakvar ide, ka či bi ga poniicali, pa tou bi lejko ka mamo vse maši j ne za tou doma, bi nan prineso 200 do 300 mi- Razmišljanja Včasih premišljujemo, kako bi bilo lepo, če nas ne bi bilo na tem svetu; lepše pa bi bilo, če ne bi bilo tistih, zaradi katerih to premišljujemo. Egoizem je osebna protekcija. Človek mora v življenju prenesti dosti bolečin, da bi bil lahko človek. Največ od teh bolečin pa je nečloveških. Človek dobi večkrat kompleks večvrednosti, ki pa je rezultat manjvrednostnih faktorjev. Najbolj smešno je to, da je cela stnar tako smešna. Ugotoviti dejstvo, da se je človek razvil iz. opice ni težko, ker imata skupne lastnosti. Vendar je teh pri nekaterih Uudeh toliko, da se težko ugotovi razlika med človekom in opico. Delo plemeniti človeka. Ker smo v socializmu, ne potrebujemo plemenitašev. 9 iz m i Za noge naših nogometašev dajemo milijone. Sedaj je vendar jasno, zakaj je naš dinar na tako slabih nogah. Kmet je dobil kompleks manjvrednosti, ker se mu je sanjalo, da je postal prosvetni delavec. V podjetju so dosti premišljevali, vendar si je malo kdo upal na glas. Razprava je bila tako živa in glasna, da ni mogel slišati niti svojih misli. Profesor je bil res avtoriteta. Zmeraj, ko je vprašal: »Je sedaj jasno?«, so enoglasno rekli: »da«, čeprav je zunaj deževalo. Bil je nenasitljiv. Zmeraj je žrl — drugim živce. KITAJSKA LOGIKA: Če bi Jugoslovani resnično gradili komunizem, bi morali graditi atomsko bombo, kakor mi. NAŠA PRAKSA: Potrebno je bilo nekaj referatov, nato nekaj koreferatov in pri tem je ostalo. Kdor čaka, dočaka — to je splošno veljaven pregovor; tudi upokojenci dočakajo — smrt. Od kod vam Jugoslovanom cene tako rastejo? Ker imamo mnogo vode in sonca. Saj imamo Jadransko morje. Kaj pa sonce? Nekaj pa moramo tudi uvažati. Plače gor ali cene dol; to je sedaj vprašanje. (Naj nam Shakespeare oprosti, da ga mučimo še Z našimi problemi) V svojem življenju je imel tudi nekaj svetlih trenutkov. vendar samo takrat, kadar je bil v bližini kakšen fotoreporter s flešem. V živalskem vrtu je v bazen, v katerem je bil nilski konj, padel birokrat. Po nekaj minutni diskusiji je iz njega prišel birokrat, nilskega konja pa so od-peljeli k psihiatru! Ker je imel državne oči in državne zobe, je bi obsojen na odmiranje. Jezik je lahko: človeški, kravji, svinjski ali pa Ženski. Tele je domača žival, ki jo jedo tujci. NOVA GLOSA Reven, kdor se s študijem ukvarja občina le osle kaže njemu vedno sreča laže ne živi, ne umrje — brez d’narja. Le začniva, kljub zameri, prosil, reva bi za dar e; celo zimo mraz me tare; še od drugih zgodbe beri: štipendija, pri moji veri taka, da že za jesti malo je denarja, od kod za hlače, drva in čevljarja? Gotovo, taka majhna vsota spravi te na pot revolta — reven, kdor se s študijem ukvarja. »Kaj študentu, vetrnjaku treba d’narcev je prijetnih?«, slišim od butic neokretnih. Vam iz starih, prednjih časov, komu mar nesrečnih glasov, prošenj, ki žele si maže denarne ali druge baže? Res nikogar ne vznemirja podražitev hrane in kvartirja? Občina le osle kaže. Lani hodil je še v kino, gledališče, tam užival, študiral in dovolj počival. Letos mora pa na dnino. Misli si, da vsaj nekoč bo fino in naprej še pot si kaže; naj denarje si obeta ali vnemo lepega dekleta, njemu vedno sreča laže. Vendar študirati ne jenja; grab’te d’narje vkup gotove in zidajte si gradove, v njih živite brez trpljenja. Koder se nebo razpenja, grad študenta je, poln d’narja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave, s to štipendijo brez težave ne živi, ne umrje — brez d’narja. (Zelo preprosto po Prešernu) 10 Vi tarnate za visoke cene komaj dve leti, gospod, kaj pa mi, ko za nizke že osemnajst let?! Mali oglasi Zamenjam star karamboliran indeks za boljšega novega, z doplačilom. Feri Sipal, Pri dobri kapljici 6— Ljubljana. Zamenjam čistokrvno, nedotaknjeno dekle za indeks z vsemi profesorskimi podpisi. Ponudbe pod šifro »Izredna priložnost« ali naslov: Igor Leden, Vroča pot 17. Zaminin dva strijca: enoga v A-meriki, enoga pa v Franciji, za enoga na položaji. Ponudbe pod »itrej v socializem.« Zaminijmo krave — mlekarice za pozitivno bilanco. Ponudbe pošlite na naslov KZ Prosenjakovci. Izgubil sem 15.000 din pri prodaji bika. Zadruga, za katero vem, da je našla denar, naj ga pošlje na naslov: Pokoren Ivan — Pot v skupnost 8. Iščem gospodinjsko pomočnico za tri krave ne za dve, kot sem objavil v »Pomurskem vestniku.« Ponudbe pod isto šifro. popoMka (po prekmurski narodni) Dva popotnika, ki sta šla nekoč po svetu, sta se takole pogovarjala, preden sta postala resnična prijatelja: »Jaz sem pravzaprav izredno velik siromak,« pravi prvi, ki je bil nekoč gospod. »Pomisli, prej sem imel vsega v izobilju, danes pa... figa, vse je šlo!« »Kako, vse je šlo?«, vpraša dru-'gi- »Kako?, prišli smo pač na kant, zadruga je shirala ...« »Aaa«, se drugi zamisli in nato čez čas reče: »Tako, tako. Jaz pa sem bil že od nekdaj, tako po malem, revež, pa vendar —. Potem je zemljo vzel družbeni sektor, jaz pa sem odšel. In nimam pravice prav nič drugega, kot...« »Kaj, kaj pa imaš?«, ga prime za besedo spremljevalec. Drugi popotnik se zamisli in pravi: »Kot tole zemljo v cekarju ...« Potem se oba zaustavita, in ker je bil drugi popotnik neznansko začuden, hkrati pa radoveden, če morda v cekarju vendarle ni kaj drugega, se oba zagledata in z roko potipata zemljo, ki je bila nasuta v cekar drugega popotnika. In nato se prvi popotnik čez čas nečesa domisli in reče: »Veš kaj, ostaniva prijatelja za zmeraj! Bodiva za vedno skupaj, spiva skupaj, jejva skupaj, stradajva skupaj... hočeš?« In tako sta se popotnika spoprijateljila. Bila sta tako vzorna pri jatelja, da so se jima vse njune muke in skrbi zdele za polovico manjše kot pa so bile v resnici. In ko jima je nekega dne zmanjkalo hrane, je drugi popotnik dejal: »Veš kaj, prijatelj? Jaz bom prodal svojo zemljo, za denar pa kupiva kruh in mleko!« Toda kaj — za tako malenkost ne bi dobila niti toliko, da bi se en sam do sitega najedel! In zato je drugi popotnik, tisti, ki je bil prej gospod, predlagal takole: »Ko bova zvečer odšla spat, se nama bo ponoči gotovo kaj sanjalo. pa tisti, ki bo imel lepše sanje, dobi tvoj cekar.« Seveda tisti, katerega je bil cekar z zemljo ni privolil v to, kajti spoznal je, da je njegov prijatelj preveč pohlepen. Prišlo je do prepira — prvi popotnik je na vso moč hotel rešitev v svojo korist in mu hotel iztrgati cekar iz rok. Ker je drugi popotnik spoznal, da je kljub dobrosrčnosti ne*bo mogel s prital jem priti do kraja, je »pod silo duha« pristal na predlog prvega. Legla sta že pred mrakom, ter kmalu zaspala. Zgodaj zjutraj se zbudi najprej drugi popotnik in vpraša prvega: »No kaj se ti je sanjalo?« »Najprej povej ti, kaj lepega se ti je sanialo,« pravi prvi, »jaz še na pol spim.« In drugi popotnik, tisti, ki je bil že od nekdaj revež, začne pripovedovati: »Sanjalo se mi je, da sem videl čudovito zlato košarico, v ka teri so nosili angeli ljudi v nebesa. Prišli so tudi pome in me odnesli pred sam nebeški tron.« »Čudno«, mu tedaj reče prijatelj, »meni se je tudi to sanjalo. Ko sem pa videl, kako so se nebeška vrata za tabo zaprla, sem si mislil, da ti iz nebes lačen itak ne prideš, zato sem hitro vstal in tvojo zemljo s cekarjem vred že ponoči prodal tukajšnjemu upravniku zadruge...« Kaj se je zgodilo dalje, ni nikjer nič zapisanega; ljudsko izročilo pa pravi, da je prvi popotnik zatem dobil lepo službo v zadrugi pri upravniku, kateremu je prodal zemljo s cekarjem — zakaj s tem je posestvo dobilo nov vir za dohodke, ki so upravnika rešili rotacije. O drugem popotniku pa ni nobenega sledu: bodisi da ljudje o njem ne upajo govoriti, bodisi da se ie res izgubil brez sledu; očitno pa je, da ni storil dobrega konca. 11 ROTACIJ Spet pred nami so volitve: glasovanja, razrešitve. Vse se nanje že pripravlja: diskutira, komentira, fantazira, konstatira, kritizira. Nekateri okrog mize delajo Že analize za volitve; druga grupa spet se grize med seboj za boljše vize na vodilni višji staž. Vse prodira, da je kaj, na najvišji položaj. Naše rokice kosmate zbirajo že kandidate za številne delegate in poslance za vse zbore in odbore, skupščine in komitete, komisije in za svete. Največji problem rešiti, to je: koga izvoliti?! »Mali« vsak je »brez ugleda (!)« »Večji« misli: »k ... te gleda moj občan! Glavno, da sem bil izbran«. Ljubi, dragi moj občan, ko k volitvam boš pozvan, nič ne tarnaj, nič ne joči, reci — da in se odloči in izvoli kogar koli, saj zaupanje ta tvoje uporabljal bo po svoje. 12 Drugi velik naš problem rotacijski je sistem. Smisel take je rokade, da pusti se sile mlade do izvoza. Žal beseda »do izraza« je le fraza. Že tak dolgo se rotira, kot država nam odmira. Ta špas vedno gre naprej, od začetka pa doslej. Prej smo namreč ga lomili, ko smo funkcije delili. Vzeli en’mu smo konjarno in ga dali v pisarno. Nekateri kavalirji so postali »inženirji«. Marsik’teri so šušmarji občinski bdi funkcionarji. Tisti, ki sovraži šolo, je imel naj več j o »smolo«: hajd' dva mes’ca na tečaj in takoj na položaj. nam garantira. Da mi kdo za vrat ne segne, naj se verz naprej potegne In tako naprej, nazaj, kakor b’lo je pač nekdaj, tako drži še danes vsak svoj položaj. Danes v tem je že razlika, kakšna, to nam kaže slika. Da »v resnici« se rotira, ne le samo fantazira to prikazan prototip in zaključi reč resnice z željo, d/i bi nam mesnice in poslanci zdaj postali bolj dostopni kot doslej. Prizadeti oprostite in se name ne jezite, če vam razodel sem misli skrite. Ljubi moji veterani potrpljivi vsi občani: čakajmo na boljši čas, ko morda, morda se kdo, morda čez čas usmili nas in upošteval naš bo GLAS. Dvomim, da bi dolgo dobro še ostalo, bolj pa še, da bi držalo staro geslo, vsekano, kot ostro teslo: »Bolje drži položaj, kot pa delaj in garaj!« 13 POZIV SOSEDOM 15 fr' SKA ZSJ Nimamo potrebe po informacijah lokalnega značaja! Prekmurci, ne kupujte Pomurskega vestnika, ki je za enkratno rabo, naročite rajši »Delo« in boste imeli vsak dan sveti papir! dva nat ko ude Itanakil Tet CAS • crdlcuu e&U* « • ležijo , visoko’« isl pn*8» S SVET ob M> W. ust dracvi’ KUl-TtRS oba «*' le » treba P marja: • ; Vreauuuiiph te 'etiki prostori sc ’ bili to sef ~ ta > e veliko ed vrati, jl/IllMM/ v pri do z^odn^ga 'j, dnevi so studi nika in absolvi o aktiva ZK p maliki rnedic 1 so bili enooh Matija Žunič poziva: Vso Ljubljano je zajela ena velika poplava solz v kateri tonejo vse Bruculje in Bruci, ob veliki izgubi simpatičnega, dobro podhranjenega in nenadomestljivega Bruca Duplin Lajčija Po triletnih borbah, katerim je predal vso svoje telo in svoj razum, ga je ta včeraj pokopal. V objem drugega letnika ga položimo septembra meseca ob osmih zjutraj. Žalujoči: zaostale Bruculje in Bruci Stolno omizje pri »Šestici« naznanja nadvse žalostno vest, da je preminil član »TEKSAS-FRENK KOMPANIJE« Laci Zejden Bil je izvrsten pivec, dober znanec ljubljanskih policajev, nogometnih razgrajačev in sovražnik izpitov. Od dvanajstletnega študija sc je včeraj ob osmih zvečer nenadoma poslovil. Žalna seja bo jutri ob 24. uri v »šestici«, od koder bo tudi pogreb. Naj mu bo lahek pogrebni račun! Žalujoči: Feri, Jeni, Franček, Lajči, Teksas, Jani in Indeks. 14 Jani pride na podjetje in ga vprašajo: — Jani, a kaj študiraš? — Oh, cele noči. — Kaj pa imaš toliko za študirati? — Kako bi shajal s 14 tisoč štipendije. Brucov fič-firič 15 Večerne molitve našega občana Verujem... Verujem v moža, bivšega direktorja zadruge, stvarnika visokih marž in deficitov in v poznejšega upravnika, sina njegovega, ki je bil spočet od samega vraga, rojen iz razformiranega podjetja, trpel kimanje upravljalcev, rotiran bil, razvoj zavrl in bil na višji položaj položen, šel pred sodišče, na tretji dan boljšo službo dobil, šel v podjetje, sedi na stolici odločanja, od ondod bo prišel škodit živim in »mrtvim« občanom. Verujem v to, da je marsikdo brez srama, v nerentabilna poslovanja. v skupine trdoglavih bikov, v gostost neuspehov, v podražitev mesa in večno trpljenje — amen. OCE naš... Oče (volilni kandidat) naš, kateri si izven našega območja, zaob-kroženo bodi tvoje ime na volitvah, pridi k nam včasih na zbor občanov, naj bo volja tvoja v skladu z našimi interesi — tako nas pelji. Daj nam danes zagotoviti sredstva za šolstvo in ne zapusti nas v nedokončanih investicijah, kakor mi ne zapuščamo svojih dolžnikov in ne pelji nas v zadružno skupnost, temveč reši nas nesposobnih »strokovnjakov«, ki kradejo naše žulje — amen. »Zdrava »kmetijska politika, kreditov in subvencij si polna, birokrat je s teboj, zapuščena si med gospodarskimi panogami, zapuščen je ostal na njivi sad tvojega telesa — zadružni pridelek, ljuba zadruga — mati naša, prosi za nas kooperante, zdaj in ob vsaki težki uri — amen. DESET ZAPOVEDI Prva: veruj v statistične podatke, pri tem si pa dajaj na glavo obkladke. Druga: ne delaj si težkega bremena, ker je danes to brez vsakega pomena. Tretja: drži tiste se strani, kjer dobiček se deli. Četrta: spoštuj in ljubi tisti sloj, ki je vedno nad teboj. Peta: ne citiraj nove »poezije«, ker ti kdo talent lahko odkrije. Šesta: le fantaziraj kaj lahko še narediš, ker morebiti službo na planiranju dobiš. Sedma: malo nikoli krasti ne daj za večjo le krajo dobiš položaj. Osma: ne govori vsepovsod resnice, ker za take so temnice. Deveta: ne želi bližnjega žene, če slabše kot tvoja ima noge. Deseta: ne želi bližnjega blaga, si raj potiho vzami ga. 16 17 Tovarna oblačil, perila in pletenin MURSKA SOBOTA »NAFTA« LENDAVA & KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT POMURKA MURSKA SOBOTA s svojimi obrati priporoča svoje kvalitetne izdelke J Trgovsko podjetje na debelo in drobno ^potrošnik" Murska Sobota Nudi v svojih skladiščih na debelo in v prodajalnah na drobno veliko izbiro blaga najboljše kakovosti in po zmernih cenah. Cenjenim odjemalcem se priporoča KOLEKTIV Žalik Ludvik MURSKA SOBOTA strojno ključavničarstvo Industrijsko podjetje za predelavo kovin in plastičnih mas MEHANIKA« LENDAVA se priporoča odjemalcem JjOHturski tisk Murska Sobota se priporoča s svojimi delovnimi enotami Kmetijska zadruga »LENDAVA« S svojimi delovnimi enotami: LENDAVA HOTIZA TURNIŠČE DOBROVNIK Se priporoča vsemi svojim sodelavcem, kooperantom. Absolventom višjih in visokih šol pa nudi ugodno zaposlitev. »POMURJE Splošno gradbeno podjetje MURSKA SOBOTA izvaja vse vrste gradenj — solidno, poceni in hitro. V trgovskem podjetju »UNIVERZAL« Lendava vas vedno solidno postrežejo Univerzal ELEKTROMLIN LENDAVA se priporoča vsem svojim odjemalcem a INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE M. SOBOTA vam nudi brzoparilnike, škropilnice, patentne posode za od- padke, žveplalnike in razpršilce ter razne izdelke za široko potrošnjo Prihranke za počitnice in izlete vlagajte pri »KOMUNALNI BANKI« v MURSKI SOBOTI in njenih izpostavah v LENDAVI, LJUTOMERU in GORNJI RADGONI in soboške ekspoziture GRADBENO PODJETJE gradbenik Lendava izvršuje kvalitetno vsa gradbena dela se priporoča kolektiv V založbi gimnazijski urednik glavni, urednik odgovorni in mladi literati zbero se, da ustvarijo revijo. Naslov ji dajo »Svetla pot«, si vsedejo za gimnazijski plot, da ljudstvo blagoslovijo s kulturo. Gredo na pot, na nedogledno turo. »Postojte!«, de založba, »to ni taka stvar. Za tiskanje revije treba bo denar!« »Denar nam ni problem,« de glavni urednik, »denar dobili bomo z inserati. Vprašanje je, kako bo z literati!?« Že ga prekine odgovorni urednik: »Za literate ni se bati; revije polovico zmorem sam pisati. Ostala polovica: komentarji, reklame . . ., oh saj se da flancati. In končno še kaj KŠP-ju dati, zabiti kaj mu v dolgi nos, da medsebojni »zboljšamo« odnos.« Ostali so pri tem kar so sklenili, natiskali revijo, polomili, številke štiri dali med ljudi. Na to »Pomurski« kritik »prileti.« Obrnejo se nanj, naj se zavzame zanje: »Pomagaj, prosimo te, reši nam vprašanje, kako bi dalo se nadaljevati, ko se razšli so naši literati in ni ga, ki bi znal pisati!« »To mogla prava biti bi revija, ne le začasna flisarija!«, jim reče kritik naš. »Če ustanavljal boš revijo pravo, za ljudstvo, ne za lastno slavo, ne zaletavaj v zid se z glavo!« Po basni Krilova: »Kvartet« TU POČIVA „SVETLA POT" BRUC — glasilo KŠP, izhaja enkrat letno ob družabni prireditvi z brucovanjem. S prispevki so sodelovali: Jože Horvat, Peter Kuhar, Franc Roudi, Feta Ismajlovič, Ludvik Sedonja, Lojze Logar, Aleksander Šmidlehner, Jože Bratuš, Franc Železen in Jani Žilavec. Uredil uredniški odbor — za odbor Vrataric — predsednik KŠP — Tehnično uredil Miodrag Radulovič, meterji: Janez Mataj, Feri Celec, Lali Flisar, Niko Koršič in Maks Mihelak — Tisk >ČZP Pomurski tisk —Naklada 800 izvodov.