Foto: Mirko Vesel Ko se ob 25-letnici Splošnega vrtce, stolpnice, hotele in mostove, gradbenega podjetja PIONIR, čloni ki so jih zgradili, in ponosni ugo- lega velikega giadbinskego kolek- lovljajo, da so s svojim delom iz ttv., ki so ZS.0.J iz «eh »orodno. , ^ sti in IZ vseh sociahstacnih repu- , .... ^ . , “ * blik v Jugoslaviji, ozirdjo po tij»o- ® “ ustvarih sodobno m v?- čih objektih, s katerimi so pozidali gradbeno podjetje, jim velja domovino, ko 'štejejo tovarne, šole, naša prisrčna čestitkal tedenski mozaik Spričo tega, da so vse oči sveta uprte te dni v olimpgski Muenchen, smo se odločili, da današnjo rubriko posvetimo bavarski prestolnici m poskusimo natresti nekaj „ocvirkov'* iz tega mesta. Tukaj so: Znano je, da morajo na olim-jHjskih igrah vse tekmovalke skozi posebne zdravniške preglede, na katerih doženejo, če niso morda drugega spola. Ta praksa je v vezavi že precej let, vse od tedaj, ko so nekoč ugotovili, da je bila neka znana in uspešna tekmovalka pravzaprav - moški! No, medtem ko je imela komisija letos kaj malo „uspeha'‘, pa je vendar našla svojo „žrtev najboljša odbojkašica Severne Koreje, Kim Zum, se je morala posloviti od svojega moštva! Zdravniki so namreč ugotovili, da ni „ona‘\ .marveč „on“... konec olimpijskih nastopov v ženski konkurenci ... Nekaj pred tem pa se je pripetila že tudi prva resna nezgoda, ko je med propagandnim nastopom nek Indijec poskusil skočiti salto s štiri metre visokega droga, pa je priletel tako nesrečno, da je udaril z gkvo ob tla Nezavestnega so prepevali v bolnišnico, vendar pa so ga naslednji dan odpustili domov ... velikanska sreča v nesreči ali trda glava ali mehak tlak... Sefer Salievski, ki je sicer po poklicu kmet iz okolice Skopja, jugoshvanski reprezentant v rokoborbi, si iznied vsega najbolj želi (razen kolajne seveda), da bi bile Olimpijske igre že končane. Razlog: simpatični rokoborec ima za svojo skupino že osem kilogramov preveč, pa mora zato stradati. To pa traja že precej časa; natanko 29 dni že ni okusil kruha, ker se boji, da se bo še bo^ zredil. .. odvečne kalorije... Veliki semafor na novem olimpijskem Stadionu, ki ga je več kot sto strokovnjakov gadilo in pripravljalo dve leti, je sicer čudo sodobne tehnike, vendar pa odpove tedaj, kadar bi bilo to nqmanj zaželeno. Odpovedal je namreč tik pred svečano otvoritvijo 01 in strokovnjaki so bili vsi obupani - dokler niso odkrili vzroka okvare: nekje med mehanizmom si je mačka poiskala skrit in miren kotiček in naredila prijetno gnezdo, v katerem je zagledalo luč sveta nekaj ljubkih muckov. .. narava proti tehniki... o ČEM RAZMIŠUAJO OBČANI Vroče potrošnikovo poletje Statistike so eno, sprehod (ali nakup) v naših trgovinah pa drugo - Ljudje ne terjajo zaman več reda in spoštovanja predpisov tako v gospodarstvu kot izven njega! Kljub vsej draginji našega turizma si le sorazmerno veliko število naših ljudi nekaiko znajde in prebije vsaj nekaj dni na moi^, v hribih in dnigod. Ob vsej draginji pa je vedno večje število tistih, ki morajo večji del svojega prostega časa in tudi dopusta porabiti za delo na malem kosu zemlje okrog hiše ali na honoramem delu, če lahko tako rečemo. Ne tistem za mizo in s peresom v rokah ali z računskim strojčkom pred seboj, ampak tistem, kjer je treba vsak dinar zaslužiti z žulji svojih rok. Za našega delovnega človeka kot potrošnika je letošnje poletje eno najbolj vročih. Zato TELEGRAMI LONDON - Britanska vlada bo prihodnji mesec poslala v Tokio visokega funkcion£uja, ki bo poskusil doseči, da bi se japonski izvoz v Veliko Britanijo zmanjšal. Britanski trg so namreč preplavili ceneni avtomobili, televizijski aparati in sintetična vlakna. ■' VOLFSBURG - V prvih šestih mesecih letos se je prodaja volks-\vagnovih avtomobilov po svetu zmanjšala za 6 odstotkov, proizvodnja pa v primerjavi z enakim obdobjem lani za 7 odstotkov. sindikati tudi tako poudarjajo, da namesto v predvidenih olwi-rih — 5 %, življenjski stroški naraščajo veliko hitreje in ogrožajo doseženo življenjsko raven nižje plačanih delavcev. Statistike so eno, prehod po trgovinah pa pokaže povsem drugačno sliko. V teh vročih dneh sem govoril z našim konzulom iz Zuericha in zatrdil mi je, da se po nekajmesečni odsotnosti iz domovine (tu je bil žarila in zdaj je na dopustu) ne znajde več v naših trgovinah in med našimi cenami. Da ni edini in da to velja za veliko naših Kaže, da smo ptiča čedalje bolj tesnim stikom med Pekingom in Tokiom. Po začetnih ^ prijateljskih namigih z obeh strani je prišlo v zadnjem času do številnih povabil in izmenjav ® jih bo kronala pot novega japonskega premiera v Peking. Na sliki: kitajska gospodarska obiskom na Japoncem na enem izmed številnih prijateljskih srečanj. razvoj dogodkov je ne samo za ta del Azije, marveč ves svet. (Telefoto: UPI). I a J r — In nobenih izjav o poslovanju, dokler bom na potova- nju! (Karikatura I. Franičav JEŽU) ljudi, je vse kar sem mu lahko odvrnfl. Pri vsem tem pa potrošnika najbolj grize zavest, da bi se marsikateri podražitvi lahko izognili, če bi imeli v našem poslovnem in go^odarskem življenju nekaj več reda in če bi nekaj bolj spoštovali predpise. T^o pa sredi vročega poletja jugoslovanski tržni inšpektorji mirno ugotovijo, da vsako četrto ali peto podjetje v trgovini in gostinstvu krši predpise o cenah ali na primer, da se po poldmgem desetletju naciondi-zacije trgovine pojavljajo zasebni prekupčev^ci s prome-tcm pravega grosista in dvigujejo cene kmetijskim pridelkom. Seveda bi še lahko naštevali podobne primere, s katerimi si potrošniki belijo glave te vroče poletne dni, vendar ni po-ttebno. Že cmenjeni primer namreč vsiljuje vprašanje, kako bomo spelj^i kakršnekoli zastavljene gospodarske načrte, če nimamo sposobnih družbenih kontrolnih organov z ljudmi ustreznih kvalifikacij in z dobrimi zaslužki, ki bi res lahko delovali kot „nepremagljivi in nepod-kupljivi“. Ne gre za krepitev administracije, ampak za poslovni red in moralo, Id sta pogoj za samoupravni napredek. Prav glede dmžbene kontrole pa se lahko marsikaj naučimo v nesamo-upravnih ekonomijah zahodnega sveta. T.K. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Najnovejši ukrep zveznega izvršnega sveta glede novega NAČINA OBLIKOVANJA CEN, ki je začel veljati kcmec prqšnjega tedna, je med našimi gospodarstveniki, razumljivo, zbudil najrazličnejša mnenja; nekateri so s tem ukrepom kar zadovoljni, saj menijo, da bodo tako lahko prišU na zeleno sproti ukrepati — in to že v bližnjem jesenom obdobju. Nasploh se je sedaj, ko je obdobje poletnih počitnic tako rekoč že za nami, najprej odprla dejavnost gospodarskih fommov v dižavi. V začetku tega tedna (v ponedeljek) so bile na dnevnem redu prve popočitniške vejo gospodarnosti, dmei pa protestirajo, češ seje strokovnega kolegija zvezne gospodarske da ta ukrep ne bo uredil bistvenega vprašanja uravnovešenosti cen na našem trgu. Naj povemo na kratko: po najnovejšem ukrepu ZIS bo poslej mogoče spreminjati cene za industrijske izdelke in storitve edinole prek SAMOUPRAVNEGA DOGOVARJANJA med proizvajalci in prizadetimi potrošniki, pri čemer pa bo seveda imel zadnjo besedo še Zvezni zavod za cene, ki bo takšen dogovor (kolikor bo zares utemeljen) slednjič potrdil. Takšnemu ukrepu moramo dati v glavnem prav; s tem, bi rekli, precej opuščamo dosedanjo prakso administrativnega določanja cen ter uvajamo novo kvaliteto — samoupravjii dogovor med vsemi prizadetimi. Res pa je, da ob tem mnoge težave našega gospodarstva še ostajajo — saj je gordijski vozel naših tržnih odnosov, sorazmerja med cenami in spleta vseh mogočih dosedanjih predpisov (bodisi uvozno-izvoznih, deviznega režima itd.) vendarle prezapleten, da bi ga lahko rešili z eno samo potezo. Navsezadnje moramo dati prav tudi nekaterim gospodarstvenikom iz panog, ki so bile doslej precej prizadete, ko le-ti ugotavljajo, da bi njihovi problemi potrebovali čimprejšnjo rešitev, sedanji novi način oblikovanja cen prek samoupravnega dogovarjanja pa bo vsekakor DOI-GOTRAJEN PROOES. Zategadelj bo ZIS ob vsem tem vsekakor moral še DOLENJSKI LI^T Cene, poslej po dogovoru zbornice RAZMERE V NASEM GOSPODARSTVU v letošnjem juliju in avgustu. Ocene, ki jih je bilo slišati, niso bile nič kaj spodbudne — saj so se splošna mnenja kaj malo razlikovala od že znanih ugotovitev, kakršne poslušamo vse leto. Se zmeraj pereča NELIKVIDNOST je pač, bi rekli, poglavitni člen v verigi težav našega gospodarstva; ker gospodarstvu primanjkuje denarja (medtem ko se proračunski dohodki ne-go^odarstva kljub vsem zagotovilom, da bomo to zaustavili, še kar naprej večajo!), so proizvodne organizacije resnično dostikrat v veliki stiski — kako naj si nabavijo potrebne SUROVINE in drug REPRODUKCIJSKI MATERIAL, saj za to pač potrebujejo gotovino. Posledica vsega tega (i^eprav seveda to niso edini vzroki) je še vedno neurejeno sta- TERIALI, pa tudi izdelki KOVINSKIH INDUSTRIJ, izdelki USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE itd. Ob tem povejmo podatek, ki ga je bilo slišati na csnenjeni seji strokovnega kolegija zvezne gospodarske zbomice — in to je, daje v rokah prebivalstva trenutno kar štirikrat več denarja kot pa na ŽIRO RAČUNIH gospodarskih organizacij! Naše gospodarstvo, je bilo' tudi rečeno, ima sedaj na voljo za 9 % manj denarja kot pa pred leti (1965), ko smo se usmerih na pot gospodarske reforme. Samo železarnam po vsej državi dolgujejo trenutno kupci kar 2,5 milijarde dinarjev (kajpak novih!) in to priča, kako pereč obseg je zares dobila naša kronična DENARNA NEUKVIDNOST na področju vsega gospodarstva. Vsekakor bomo na tem področju morali zares učinkovito ukrepati — tu čakajo pristojne organe na vseh ravneh zelo odgovorne in celovite naloge. Živinorejcem, katerih proizvodnja je odvisna od razpoložljivih količin živinske krme (in zrnata krma je tu posebno pomembno vprašanje), se letos pač ne bo treba bati, saj bo letina KORUZE, kot poročajo, tako bogata, kot že dolgo ne. Iz letošnje letine bomo pridelali kar kakšnih 8 milijo^ nov ton koruze - tako da lahko računamo vključno z dosedanjimi zalogami z več kot 2 milijonoma ton tržnih presežkov koruze. Sklad za pospeševanje proizvodnje in izvoza komze celo ugotavlja, da bo letos koruze kar preveč - saj ne bo zanjo prostora v skladiščih, pa tudi kupcev ne - pa zategadelj nje na trgii - posebno glede nekaterili naj- predlaga zvezni direkciji za rezerve prehram-bolj konjunkturnih artiklov, za kar so po- benili izdelkov, naj pravočasno začne od-sebno značilen primer GRADBENIŠKI MA- kupovati tržne presežke koruze. tedenski zunanjepolitični preg^ Komaj deset mesecev po sprejemu v organizacijo Združe-liOi narodov je Ljudska "repu-Uika Kitajska uporabila svoje najmočnejše diplomatsko orožje v svetovnem parlamentu — veto. S tem je Peking za zdaj zapri vrata v svetovno bratovščino narodov novi državi Bangladešu s pripombo, da to dela zato, ker imajo v Daki še vedno nekaj deset tisoč pakistanskih vojnŽi ujetrukov in ruso razčiščeni odnosi med sedanjim Bangladešem in nekdanjo matično dižavo Pakistanom. Ta kit^ski korak je presenetljiv in tudi ne. Presenetljiv zato, ker so se odločili za orožje, katerega učinek so v posredni obliki na svoji koži občutili dolga leta. Znano je, da ni mogeLPeking v Združene narode prav zaradi ogorčenega nasprotovanja nekaterih — predvsem pa Združenih dizav Amerike. Sedaj so se Ki-tajd sklenili oprijeti iste metode, preprečevanja vstopa v Združene narode, ko gre za neko drugo državo. Seveda je to del resnk;e. Drugi del se namreč skriva v dejstvu, da je rojstvo Bangladeša oziroma razcepitev Pakistana bil vsekakor hud udarec za Peking, ki je vseskozi podpiral tedanji Pakistan in njenega predsednika Ajuba Kana. S porazom Pakistana, kasnejšim rojstvom Bangladeša in zmago indijskega orožja je bil hudo prizadet kitajski ponos, predvsem pa kitajski interesi v tem delu Azije. Tega seveda v Pekingu niso pozabili in sedaj, ko je nanesla priložnost, so udarec vrnili. Kajpak je to nekaj, kar ne more ostati trajno, kajti če Tako je, če so te točne, prišel v svet velike, toda hudo afere z daljnega vzhoda. je od tega res in kaj ne, verjetno z vso gotovosij deU šele kasneje, čez r»e Medtem pa so v državah Amerike ^(fs- vili še neko fonnalnost: , vendji republikanske Miami Beachu so za škega kandidata Richarda Nixona in za p sedniškega Spira Agne'^’ljj bo na novembrskih voB republikance nastop**® Prvi kitajski veto ekipa, ki sedaj vlada demokrati pa bodo P jjiS' Geoigeom McGoverno« „r gentom Shriveijeni. izid tega dvoboja s mogoče dvomiti, sedaj stvari stojijp* ' namreč, tako in rezultati analih nja, v odločilni p*® mu jo lahko, v strinjajo, odvzame neveljitna se bo pokazalo, daje Bangladeš ^ Ki® ifat*!' dižava, ki jo vsi (sedaj še vedno pama P vi- o ^ ni čisto tako) uradno prizna- hujša u/gcah ______________ hnlip DOSie«* ^ vajo in ki živi svoje polno in ne- rečeno . i- ..(ji' življenje, bo ških born odvisno, suvereno morala tudi LR Kitajska spre- predneN«tae«»^i meniti svoje stališče in ni nobe- zopet in pov^^f sevemovietnamsl^^.j3 Haifong in A no veli^ ^ u’til bilo menda kitajskih po^no česar je i ral, Washington P ^ j drobno mem. Američani enot samo \>oK . Vsekako*’ ojili^^jj ričani affrAisr'.'ž nega dv No. tetos pred tcžn tri "jedila svoie toča je f. tudi Zavartl^?^® j® vodja ^°tje iz- ^JJ^Perškova ^ ^^‘^j^stva inž. tolčena ^ n ker bo plačala tleh! Ci^ popadali Mar pojmovanje ku^^ ^varovalnica, obtoičeif^^-^”^‘ m v Izrael ni tako lahko priti, to dobro vedo mi-zaiji sevniškega Stillesa! Ko so v torek, 22. avgusta, leteli iz Zagreba preko Rima v Tel Aviv, so dobili izraeldce vizume šele v Rimu. Ce bi kateri imel v potnem listu kakšen arabski žig, bi ga za-vmili. Slovo v Sevnici je bilo težko. (Foto: Železnik) Takole ,4zstopa“ puntar Matija Gubec iz težkega, približno štiri metre dolgega debla panonskega hrasta. Kipar Tone Kralj upa, da bo spomenik slavnemu vodji slovensko-hrvaškega upora izpred štiristo let dokončal v kratkem. Kipar dela po naročilu krške kulturne ^upnosti. (Foto: I. Zoran) Komu velja ta veličasthi konjski nasmeh: staremu ali novemu gospodaiju? Pr^en sta „udarila“, se je konj nadolgočasil. Avgustovski semenj prejši^i četrtek v Šen^emeju je bil eden največjih v tem kr^u. Konj, volov, krav, telet in pigskov je mrgolelo. (Foto: I. Zoran) isca 4?»^kajšnjem'. • J® Od tri pujskov ^J®Jmišču napro-ProHai dA . ^8^ 34 starih 256 leta. Vsega so v de?; 12 tednov ^ PO 1^0 do 230 nii^® pujske so njih oiVPd pa g*!® spet nekoUko Bftt J”- '^®*^‘noma iz sosed- tje^ZlCE- M ^0? to tedenski starih P“j' Po Prvih u- mesece, 31 *eže . ‘lo 14 H?’ ki so ŠU v denar Po^aP^^dali 267^ K^°8^ni žive te do 10^' *ugih, ki so ^Pcev,?^.o. da k"hS ^""Jkotnavadno° Da bi zmanjšali gospodarstvu bremena, v zadnjih dveh letih zmanjšujemo zakonske (oprava obresti na poslovni sldad, pridevka za Skopje, znižane stopnje prometnega davka) in dnige obveznosti (odprava prispevka iz OD federaciji, konverzija kratkoročnih kreditov). Zakonske obveznosti so se res zmanjšale, žal pa se hkrati precej hitreje povečujejo pogodbene obveznosti. Oglejmo si obe trditvi na primeru novomeškega go^o-darstva. Njegove z^onske obveznosti so se konec lanskega leta v primerjavi z letom 1970 zmanjšale za 42 odst. aU za okoli 9 milijonov dinaijev. Pogodbene obveznosti pa so hkrati naraščale precej hitreje: konec 1970 so znašale 48 milijonov (indeks 143,3), konec 1971 že 68,695.000, v polletju letos pa znašajo 39 milijonov dinaijev. Ce primeijamo 1970. in 197 L leto, so se povečale za 21 milijonov din, torej za več kot enkrat toliko, kot so se zmanjšale zakonske obveznosti. Največ so se povečale zaradi velikih obresti na kredite (11-odst. obresti so že kar običajne!), zaradi visokih bančnih provizij in zaradi povečanja za- varovalnih premij. Zavarovalne premge so porasle, ker so se povečale zaloge blaga, ker so bila revalorizirana osnovna sredstva in ker so se povečale tudi zavarovalne tarife. V trditvi, da z zmanjševanjem zakonskii obveznosti razbremenjujemo go-^odarstvo, je torej le pol resnice. 68 milijonov dinaijev, ki jih je 4ani plačalo novomeško gospodarstvo za pogodbene obveznosti, je velik znesek, če upoštevamo, da so vse lanske neto naložbe v osnovna sredstva znesle le 127 milijonov dinarjev! ■ M. J. ^ivetijsk/ nasveti ^ L if 'P\ j'! ici po nacrtu Vpt scinVfA prodanili pujskov na novomeškem in Še n k vsakotedenski zaslužek dolenjskih tispe«^ po usalinil, če se bodo tudi naši rejci oprijeli ^Po načinov vzreje. Sem šteje tudi načrtovan V2jg- ^^tio planiranje rojstev, ki omogoča stalno, ^i fannsko rejo mladičev. ^ ta '^3ti DO* ^ ^'^norejci z različnimi drogami skušali po ^^8 pa ^ zanositve domačih živali, pravo orodje hof. ®''ajo presn"^ človeku odkritje hormonov, snovi, ki drugih življenjskih funkcij. Injekcije ^vnavo* lahko kotenje mladičev pri svinje P? volji. ^ bukanje. Zunanji znak bukanjaje pre- f Het jj^Wane (znanstveno pravimo, da se začenja ^ Ni\o ^oli mestu, če jo z roko pritisnemo na f i (jj bJj ;e(J' ^ refleks. Dan po začetku bukanja je naj- kmain ^ Pt^ipust in osemenitev, ker sc bodo v jajč-Sv • Potoval razpočili t. i. folikli in bodo jajčeca po ^.odkrili S Nr* določi po ^P^dbudimo estrus. Pojatev nastopi približno maternici. L- ^en tak 'j*’ kako lahko praktično uravna- ^kcii Oh ? • ^vali osemenjujejo na natančno vnaprej v ^ vsebu’^'^^ji^ načina; priniCTnejši je tisti, ko z ♦;f > določene spolne hormone v določenem 0 hormonov, tako da svinje lahko Dl spomladi in jeseni, kot to delajo v ' P^ lahko P'f želeni čas. \ pripravek Aimax, ki ga je treba živali ^jati s hrano, in jajčniki živali bodo — miro- poljubno dolgo zadržimo, če nam tako razmere reje, bolezen ali kaj podobnega. Inž. M. L. Iz brezsHrbnosti v učilnice Zvonec že kliče Počitnic je konec, dvomesečna brezskrbnost je mimo. Se enkrat gremo spat: jutri zjutraj bodo šolski zvonci spet poklicali v razrede na tisoče osnovnošolcev in dijakov ter na stotine učiteljev in profesorjev. Mnogi bodo prvič prestopili šolski prag- . Vrtiljak bo potegnil za seboj tudi več tisoč dolenjskih, belokranjskih in spod njeposavski h otrok. V Loškem potoku bodo pouk začeli v novi šoli. V Dolenjskih Toplicah je buldožer naredil komaj prve brazde na gradbišču, kjer bo nova šola zrasla šele do prihodnje jeseni. Novo šolsko leto bo za mnoge tudi novo upanje, da bodo morda kdaj le na^ boljšem. Ob začetku tega šolskega leta velja podčrtati, da sc še marsikje otepajo revščine, tako značilne za stoletja stara poslopja. Zakon o šolstvu tega nc prizna: otroci iz starih in novih šol morajo enako znati. Kaj bo prineslo novo šolsko leto? Zaskrbljenost je velika; tudi pri starših, Globoko so morali seči v žepe za knjige, zvezke, malice. Nič razveseljivo ni, kar je zadnjič povedal Miro Lužnik, pomočnik direktorja Zavoda za šolstvo SRS: za osnovno šolo je pripravljenih fctos več kot 200 učbenikov in priročnikov, l. Z. dobju: letos samo 35.320, lani pa 38.879 vozil. Podatek velja tudi za avtomobile, ki jih pri nas samo sestavljajo, in takih je bilo do konca aprila 10.789. Občutno se je zmanjšal tudi uvoz osebnih avtomobilov, kar naj bi bila posledica velikih carinskih dajatev. Medtem ko so kupci lani do maja uvozili 14.000 osebnih vozil, sojih letos v enakem obodbju le še 5.300 ali skoraj trikrat manj. Zdaj, ko je zvezna vlada znižala carine na uvoz avtomobilov, pričakujejo, da se bo uvoz spet znatno povečal tudi zato, ker so se podražili avtomobili, ki jih izdelujemo pri nas. Menijo pa, da bo ta sunek pojenjal: iz tujine že prihajajo vesti, da je vrsta svetovnih izdelovalcev motornih vozil napovedala nove podražitve. Prvi val sprememb je na našem avtomobilskem trgu že občuten: |kot je moč sklepati po podatkih iz organizacij, ki se ukvarjajo s prodajo motornih vozil, so domača vozila spet bolj „priljubljena", saj so kljub Ž£ omenjenim podražitvam še vedno Wej dosegljiva za poprečen jugoslovanski žep kot avtomobili znanih tujih znamk. L Z. Interniranci Na prostoru nekdanjega taborišča na Ljubelju, kjer je bila podružnica Mauthausna, bo 10. septembra srečanje internirancev. S pomočjo družbeno-političnih organizacij trži-ške občine ter komisije za zapornike, internirance in deportirance pri republiškem odboru ZZB NOV bodo nekdanje koncentracijsko taborišče do slovesnosti uredili. Vzidali bodp tudi 30 plošč, na katerih bodo iinbna vseh večjih taborišč, v katerih so med vojno umirali Jugoslovani. Na slovesnost, ki bo 10. septembra, so razen bivših političnih zapornikov in internirancev ter svojcev umrlih vabljeni še udeleženci in sodelavci NOV, kajpak pa tudi vsi občani. Pričakujejo, da se bo srečanja nekdanjih internirancev udeležilo blizu 20.000 ljudi. Ugotovili so, da je v metliški občini že kakih 15 starejših ljudi, ki so se priklatili od drugod, večinoma iz sosednje republike. Prišli so še razmeroma zdravi, se vdinjali pri kmetih, ki jim manjka delovne sile, čez mesec ali dva pa so zboleli in ostali v breme siromašni metliški občini. Dogaja se, da pride tak človek lačen in žejen v oddaljene vasi. Ko mu iz gostoljubja postrežejo, vpraša za delo. Ljudem se smili in tako se več gospodarjev dogovori: „Vzemimo ga! Dva dni v tednu bo pri tebi, dva pri meni, dva pa pri sosedu. Mine košnja, mine mlačev, začenja se trgatev, delo se kar n^rej najde, zlasti če delavec ni zahteven za plačilo. Pride pa zima, klatež obnemore in gospodarji ga nočejo v^ gledati. Kam naj ^e, revež, dmgam, kot na občino, ki ga mora na svoje stroške poslati v dom onemoglih ali v bolnišnico. Da bi se v prihodnje izognili takim nepredvidenim in hudim izdatkom v proračunu, so se odborniki občinske skupščine zmenili, da bo vsak v svojem okolišu ljudem dopovedal, kako draga je neprevidnost, če vzameš klateža pod streho. Da, kar zadeva gostoljubje in človekoljubje, za stalno pa ne. Hura za cementi „Cement bo, cementa ne bo.“ Ugibanja in cementne krize bo zdaj menda konec. Iz sekretariata za gradbeništvo pri jugoslovanski zbor-nKi je prišla vest, da je vse pripravljeno za uvoz 150.000 ton cementa. Pošiljko so že razdelili po republikah in bo kmalu pri nas. K odpravi cementne vročičnosti bomo, kot je slišati, tudi sami prispevali večji delež. Prenavljanje nekaterih domačih cementarn gre h koncu, poskusno pa bo stekla proizvodnja canenta v Popovcu. Obetov torej no manjka, vprašanje je le, ali bo cement prispel pravočasno, da bodo graditelji nadaljevali zidanje, še preden se bo vreme pokazilo. Cementna kriza je, trdijo, nastala zato, ker smo v državi več gradili, f;ot je bilo na voljo gradbenega ma-eriala. Naj omenimo le, da so domače tovarne letos izdelale 300.000 ton cementa več kot lani, pa gaje paradi neskladja z gradbenrai načrti kljub temu zmanjkalo. ' Na delež iz uvoza lahko računajo le gradbene organizacije, zasebnikom - čeprav kotiec koncev več gradijo - ne bi ostalo kaj več kot „drobtine". Neverjetno se sliši, da bi ob takem pomanjkanju tistih 150.000 ton ,,nasitilo“ vse, ki so cementa ,,lačni“. Cementne ,,lakote“ najbrž ne bo potešila niti domača proizvodnja. Sicer pa počakajmo, kaj bo prinesel večer! L Z. ?.Ts • > i:? Ti S'- Bitka za trg — samo'š kvaliteto! Nihanje (lospodarski vestnik jK>roča, da so jugoslovanske tovarne letos do maja poslale na trg 3559 avtomobilov manj kot lani v enakem ob- Delovne 'sile na poljih manjka. (Foto: R. Bačer) Previdnost Znano je, kako v metliškem proračunu manjka denarja za potrebe socialne službe, saj je letos za vse nove primere na razpolago samo 700.000 dinarjev. Oskroe v domovOi za starejše ali prizadete osebe so se tako podražile, da cenam ni mogoče slediti. Potreb za domove pa je čedalje več. Od kod naenkrat toliko občanov, brez svojcev in sredstev za preživljanje? Izgubljeno, ne ukradeno! Ko smo pred kratkim poročali, da so fraocoskemu državljanu Rivi Jacquesu oziroma njegovi sopotnici CoUette Malic v Metliki ukradli torbico z deriaijem in dokumenti, smo vedeli šele za prvi del zgodbe. Krajo sta Francoza res prijavila, izkazalo pa se je, da sta torbico iz^bila med igro ob Kolpi. Z vrbja je namreč padla v vodo, tam pa jo je našel 9-letni Zvonko Črnič. Njegov oče je miličnike takoj obvestil o najdbi. Ko so pri C mičevUi posušili torbico in njeno vsebino, so miličniki tudi že našli Francoza, ki sta vse izgubljeno dobila nazaj. Dečku sta se zahvalila in mu dala tudi nagrado. eredffio je ••• Na Dolenjskem medsebojno zadolževanje in zmanjšana plačilna sposobnost ni pripeljala do tako hudih zaostritev in sporov, kot jih poznamo od drugod, vendarle pa je ta „jugoslovanska poslovna posebnost* močno prizadela in še hromi tudi naše dolenjsko gospodarstvo. O tem smo poročali iz posameznih podjetij. Zrno od plev Zdaj je začel veljati nov zakon, katerega poglavitna značilnost je, da ne udari tistega, ki je dolžan, pa dolga noče ali ne more plačati, marveč tistega, ki je takemu sumljivemu in nesolidnemu kupcu blago prodal Dosedanji poskusi, kompenzacije in kliringi, niso dali pričakovanih rezultatov, izkazalo se je, da kaznovanje slabih plačnikov kaj prida ne zaleže. Po novem bo zato drugače. Terjatev, ki bo stara nad 90 dni, bo odslej enostavno za eno četrtino (izjemoma letos za eno osmino), manj vredna pri obračunavanju dohodka delovne organizacije. To pomeni, da ene četrtine dolga, ki je že toliko zastaral, delovni kolektiv - upnik ne bo mogel šteti za dosežen dohodek in bo zaradi tega „kaznovan*'. Konec koncev je čaš, da občutijo posledice na svoji koži tisti delovni kolektivi, ki se „širijo in uveljavljajo" na ta način, da poslujejo z nesolidnimi kupci, jim neodgovorno posojajo ter jih kreditirajo, ko pa spoznajo, da ni od nikoder plačila, kličejo na pomoč državo, „naj vendarle nekaj ukrene proti slabim gospodarjem". Toda ti slabi gospodarji so oni sami, ker nesolidnim poslovnim partnerjem zaupajo in se jim običajno nočejo zameriti s tem, da bi dolgove poskušali, če ne gre drugače, izterjati prek sodišč. Uveljavljamo pač tržno načelo v poslovanju, trg pa mora sam, brez vmešavanja države, kđt vsemogočnega zaščitnika, odbrati dobre gospodarje od slabih. Novi zakon ima namen to ločitev pospešiti in pomagati k dobrim poslovnim običajem in k dobremu gospodarjenju, M. L 31. ^gusta 1972 DOLENJSKI LIST Od skromnih začetkov do solidnega trgovskega podjetja - Že v bližnji priliodnosti več kot 9.000 kvadrat-niti metrov lastnili prodajnili in skladiščnih prostorov - Novi marketi v Trebnjem in Šentjerneju ter samo< postrežba v Kanižarici Dolenjkin prednik je titovsko podjetje Izbira, ki je bilo ustanovljeno leta 1952. Pri Izbi- celotni đoho'le'k 1962 19&7 1971 ri je bilo takrat zaposleriih 26 ljudi, imeli so 7 prodajaln in ustvarili 863.635 din prometa. Kplektiv je imel za 2191 dinarjev osnovnih sredstev. Do leta 1962 ni bilo pomembnih ^rememb. Tisto leto pa je bila v občini integracija več manjših trgovskih podjetij. Nastali sta dve večji: Standard in Dolenjka. Celotni dohodek Dolenjke je bil tedaj že 11,689.193 dinarjev. Dobička so ustvarili 228.849 dinarjev, v 32 prodajalnah in na upravi pa je delalo 108 ljudi, ki so imeli za 282.129 dinarjev osnovnih sredstev. Po letu 1962 se je Dolenjki pripojila še Drogerija, Mercatorjeva poslovna enota Tržan iz Mokronoga in ob koncu 1968 ,še trgovsko podjetje Potrošnik iz Črnomlja. Družina Dolenjki-nih prodajaln po vsej Dolenjski in Beli krajini se je povečala na več kot 50. Podjetje dosega sedaj 160 milijonov celotnega dohodka. Prodajaln imajo 63, zaposlenih pa je 275. Dobička jim ostane 6 milijonov, 1,5 milijona pa amortizacije. Sedanja vrednost osnovnih sredstev je več kot 20 milijonov dinarjev. Vse to je dosegel kolektiv, ki ni imel niti kvadratnega metra lastnega prodajnega prostora. S prizadevnostjo so si v dokaj kratkem času uredili skladišča za grosistično dejavnost, vozni park, obratna sredstva in upravne prostore. Seveda pa so ves čas posvečali največ pozornosti pridobivanju novih prodajnih površin. Že leta 1963 sov sodelovanju z Domiiivestom zgradili prvo samopostrežno trgovino na Dolenjskem. Samopostrežba immmm Direktor Lojze Urbanč 10 let za kimUom. „Pri mostu“ v Novem mestu je še danes lep lokal. Začeli so obnavljati prodajalne, ki so jih imeli v upravljanju. Na vrsti so bile gradnje največjih prodajaln: Market v Bršlinu, Market na Cesti herojev, Market v Straži, ki je ena najlepših prodajaln na Dolenjskem, Blagovnica v Črnomlju, odkupili nove pro- store v Trebnjem in Market v Semiču. Obnovili so več lokalov na Mimi, v Žužemberku, Šentjerneju, Mokronogu in Škocjanu ter dmgih manjših krajih. Danes ima Dolenjka že preko 7000 kvadratnih metrov lastnih prodajnih in skladiščnih prostorov. Približati se potrošniku ostaja še naprej glavna skrb kolektiva. V svojem programu razvoja ima Dolenjka že v bližnji prihodnosti namen zgraditi več l^ot 2000 kvadratnih metrov novih prodajaln in skladiščnih površin. Zgradili bodo market v Trebnjem, market v Šentjerneju in samopostrežno prodajalno v Kanižarici. Za Novo mesto bo 'nova pridobitev preurejena sedanja prodajalna kruha na Glavnem trgu, kjer bo 700 kvadrat-,nih metrov novega prodajnega jprostora. Na Glavnem trgu trenutno preurejajo lokal Manufakture, ki bo poslej večji in v katerem bo tudi večja izbira. Preuredili bodo tudi več manjših in zastarelih prodajaln na podeželju in v mestih. Z uresničitvijo predvidenega programa bo DOLENJKA dosegla prihodnje leto že 200 milijonov celotnega dohodka. Kolektivu, ki je iz nič znal ustvariti solidno trgovsko podjetje nk debelo in drobno, moramo ob tej priliki iskreno čestitati! v ouvt« Iz poslovanja podjetja 1962 Indeks 1967 Indeks 1971 Indeks Amortizacija 28.894,00 100 213.387,00 739 1,163.124,00 4025 Dobiček 228.849,00 100 1,214.483,00 531 6,206.284,00 2712 število zaposlenih 108 100 172 159 275 254 število prodajaln 32 100 43 134 63 197 Vrednost osn. sred. 282.129,00 100 3,292.975,00 1167 17,159.800,00 6082 Dolenjkini marketi so lepo urejeni in vselej dobro za- Nagrade za kupce Za 20-letnico podjetja se je kolektiv odi da bo v mesecu septembru organiziral^^li gradno prodajo. Vsak, kdor bo v katef' DOLENJKINI prodajami kupil za 100 din bio« bo dobil nagradni kupon. V začetku oktobra bo DOLENJKA org^ rala zabavni prireditvi z modno revijo, terih bo tudi žrebanje kuponov. Tako P ditev bo 5. oktobra v Črnomlju in .f na Otočcu. Za izžrebane so pripravili cene dobitke, kot so: kompletna pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji gospodinjski pripomočki v skupni vre nad 40.000 dinarjev. Kupujte septembra pri DOLENJKI, grade že čakajo! Trgovsko prodajaln lodjetje Dolenjka ima na Dolenjskem in v Beli krajini več marketov in samopostrežnih število teh se bo v kratkem še povečalo. Drogerija v Novem mestu je ena najlepših prodajaln na Dolenjskem, prav tako p* in izbiri blaga. DOLENJSKI LIST gicarsjipgi' MESTO Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« Novo mesto razglaša prosta delovna mesta in VABI K SODELOVANJU 1. pomočnika komercialnega direktorja za delo na direkciji v Novem mestu 2. referenta gradnje za trg za delo na direkciji v Novem mestu 3. referenta za izobraževanje za delo na direkciji v Novem mestu 4. zemljiško-knjižnego referenta za delo v komercialni službi v Ljubljani 5. tehnologa v lesnem obratu 6. več gradbenih tehnikov - pripravnikov več ekonoimskih tehnikov - pripravnikov administratorke za delo v komercialni službi v Novem mestu 9. Strojepiske ^ delo v splošni službi na direkciji v Novem naestu ^®*)'^J*’Walca za delo na direkciji ovodne instalacije, centralna kurjava ipd.) ^ POGOJI iPOD: FAjOG in 5-letna praksa ali srednja 2 , oena šola in 8-letna praksa, FAGrG in 4-letna praksa ali srednja 3 , 6-letna praksa, o ončana višja šola in 3-letna praksa, dokone, dokone j'letna praksa, D. doknn * 7 "cana gradbena srednja šola, 8 o °*^^ana ekonomska srednja šola, 9 administrativna šola, administrativna šola ali strojepisni °^^^na poklicna šola. ^ zagotavlja: delovne pogoje, dobre osebne dohodke, Vsa D stanovanja po dogovoru. Ponudbe ^ ^®^ovna mesta je uvedeno poskusno delo. pošiju^'^jenjepisom in opisom dosedanjih zapo-^ettejev naslov: SGP >nPionir-«, 'Novo mesto. 5 , -ana višja upravna šola, ana srednja tehnična šola lesne stroke in oreci 37. DELO V PEKARNI! ZAPOSLIMO: ^kvalificirane ali priučene peke, J'Jjence za izučitev poklicnega *^V peka nad ig^i popolna osemletka. Mladince, stare druBih imajo veselje do dela v pekarni in ufiji I Pp*^ožnih delih. Mladinci bi se lahko pri-^ delo v proizvodnji. kandid tudi ponoči. Želimo predvsem lice Novega mesta oziroma bližnje oko- mora h V- ^°^^*^sna doba dva meseca, kandidat b- oseh ^drav ter mora imeti smisel za čistočo higieno. Osebni dohodek po pravilniku. pošljite oziroma se osebno zglasite >^2ITU« Ljubljana, DE Pekarna ^ la, Novo mesto. Ločna 21. zavod Mesto, Majde šllc 34 Ponovno ^^zpisuje prosto delovno mesto: 'l^eOJITEUlCE v straži vzgojiteljska šola. ^ ani po objavi razpisa. Perutnina, Zalog ra 2gl ®^a n&slednja delovna mesta: ^Pi'ejema EMONA, Ljubljana, obrat Zalog, Ljubljana-Polje. **®'ovcev pri perutnini tri iensice- ''asi čas, za delo v hlevih v Martinji Mokronogu. delavci in delavke s stanovanjem v C",‘ ‘““"'•»nosa. delo ie 30 dni^ čevljarsko podjetje »PLANINA«, ČRNOMEU razpisuje prosti delovni mesti - DIREKTORJA - RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev veljajo še naslednji; — za razpisano mesto direktorja mora imeti kandidat strokovno izobrazbo visoko kvalificiranega delavca s petletno prakso ali strokovno izobrazbo kvalificiranega delavca z 10-letno prakso v stroki; — za razpisano mesto računovodje morajo kandidati imeti srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let prakse v finančni stroki. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ČEVUARSKO PODJETJE MOKRONOG razpisuje mesto - DIREKTORJA POGOJI: 1. srednja izobrazba ekonomske ali usnjarske stroke z 1-letno prakso na vodilnem delovnem mestu ali 2. visoka kvalifikacija usnjarske stroke s 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu ali 3. kvalificiran delavec usnjarske stroke z 10 leti delovne dobe v proizvodnji obutve in najmanj 3 leti prakse na vodilnem delovnem mestu. Ponudbe je treba dostaviti v 15 dneh po objavi razpisa. VARILCI! »KOVINARSKA« TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO zaradi razširitve poslovanja potrebuje nove sodelavce in OBJAVLJA prosta delovna mesta za -10 KV VARILCEV POGOJI: odslužen vojaški rok, 3-mesečni poskusni rok. V primeru, da interesenti ne bi imeli potrebne kvalifikacije, vendar delajo na delovnem mestu varilca več kot 2 leti, bo podjetje organiziralo tečaj za pridobitev kvalifikacije. Interesenti naj se zglasijo na razgovor v kadrovsko-splošnem sektorju podjetja. Objava velja do zasedbe delovnih mest. UČNA MESTA V PORTOROŽU■ Hotelsko-turistično podjetje HOTELI PALAČE P0RT0R02 razpisuje za Šolsko leto 1972/73 naslednja prosta učna mesta: — 25 učnih mest za učenke In učence za poklic notokarja — 20 učnih mest za učenke In učence za poklic kuharja Učenke in učenci, ki želijo postati natakarji ali kuharji, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — pogoje za vpis, ki jih predpisuje — vložiti pismeno prošnjo za sklenitev učne pogodbe in sprejem v učno razmerje (prošnji naj priložijo tudi zadnje šolsko spričevalo); — da sklenejo starši, skrbniki ali redniki s podjetjem učno pogodbo. Podjetje nudi med šolanjem učencem in učenkam; — ves čas šolanja mesečno vajensko nagrado, ki znaša v I. letniku 200 din, v II. letniku 300 din in v III. letniku 400 din; — posebne dodatne mesečne nagrade, kadar so učenci na praktičnem pouku v podjetju, katerih višina se določa po učen6evem uspehu; — možnost nastanitve in prehrane učencev, ki so iz oddaljenih krajev, pod ugodnimi pogoji; — v II. letniku delovno obleko na stroške podjetja; — strokovno vodstvo ves čas pouka. Učenke in učenci, če želite postati člani delovne skupnosti renomiranega kolektiva “Hoteli Palače-« Portorož, pošljite svoje prošnje za sklenitev učne pogodbe na naslov: ►^HOTELI PALAČE PORTOROŽ«, kadrovska služba. 66320 P0RT0R02, Obala 45. KOMISIJA ZA DEI^OVNA RAZMERJA »KRKE«, tovarne farmacevtskih In kemičnih izdelkov NOVO MESTO razglasa prosta delovna mesta s sedežem v Novem mestu 1. vodje grupe za elektroinstalacijsko operativo 2. gradbenega tehnika za visoke gradnje v grupi za gradbeno operativo Prosta delovna mesta lahko zasedejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1. diplomiran elektroinženir s 4 leti prakse, pod 2. gradbeni tehnik za visoke gradnje. Vse, ki so zainteresirani in izpolnjujejo pogoje, vabimo, da oddajo svoje ponudbe v kadrovsko splošni sektor v roku 15 dni po objavi razglasa. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO vabi k sodelovanju NOVE SODELAVCE Komisija za kadre In splošne zadeve o b j a-v 1 j a prosta delovna mesta # ZA OSREDNJO ENOTO V NOVEM MESTU - DVA REFERENTA za strojno knjiženje s srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri ali administrativno šolo in dvema letoma prakse. Prednost imajo kandidati s srednješolsko izobrazbo in opravljenim izpitom za strojno knjiženje na knjigovodskem stroju ASCOTA. - REFERENTA s srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse. # ZA EKSPOZITURO NA MIRNI - REFERENTA s srednjesolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse. Poskusna doba traja dva meseca. Vloge je potrebno poslati v roku 15 dni po objavi Komisiji za kadre in splošne zadeve pri DBH Novo mesto. ili Delavski svet podjetja »DOMINVEST«, Novo mesto RAZPISUJE NASLEDOSrJA VODILNA DELOVNA MESTA: 1. VODJA SEKTORJA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN POSLOVNE PROSTORE 2. VODJA SEKTORJA ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 3. VODJA SEKTORJA ZA URBANIZEM 4. SEKRETAR PODJETJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje; pod 1. visoka strokovna izobrazba ekonomske ali gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj, — višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali gradbene smeri in 8 let delovnih izkušenj, — srednja strokovna izobrazba eTtonomske ali gradbene smeri in 12 let delovnih izkušenj; pod 2. visoka strokovna izobrazba ekonomske, gradbene, pravne ali geodetske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali gradbene smeri in 8 let delovnih izkušenj, — srednja strokovna izobrazba ekonomske, gradbene ali geodetske smeri in 12 let delovnih izkušenj; pod 3. visoka strokovna izobrazba arhitektonske, gradbene, ekonomske, geodetske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj, — višja strokovna izobrazba gradbene, ekonomske ali -pravne smeri in 8 let delovnih izkušenj, — srednja strokovna izobrazba ekonomske, gradbene ali geodetske smeri in 12 let delovnih izkušenj; pod 4. visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj, — višja strokovna izobrazba pravne smeri in 8 let delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom in delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delovnem mestu. Prijave s pismenimi dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naj pošljejo kandidati v 15 dneh po izidu razpisa na naslov: Podjetje »►Dominvest-'% Novo mesto, Prešernov trg 8 — komisija za razpis voflilnih delovnih mest. DOLENJSKI UST KARTELJEVO: RAZSUT CEMENT - 23. avgusta popoldne je Ibro Bahonić iz italijanske Gorice, sicer naš državljan, vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu, Na karteljevskem klancu je iz neznanega vzroka zapeljal s ceste in se dvakrat prevrnil po nasipu. Poškodovano voznikovo ženo so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na tovornjaku, ki je vozil 30 ton cementa, pa je za 50.000 din škode. NOVO MESTO: ZASPAL SREDI CESTE — 24. avgusta ponoči se je Haider Subašić iz Nov^a mesta s kolesom peljal iz Bršlina. Zaradi vinjenosti je pri Osolnikovi gostilni padel s kolesa in za^al na cesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, nato pa domov. KARTELJEVO: NEPRAVILNO VKLJUČEVANJE - 23. avgusta ponoči se je Stepan Gunjača iz Sinja na karteljevskem priključku nepravilno ^icljučil v promet na avtomobilski cesti. Zaprl je pot Turku Ser-gestu Libru Usaku. Turek je zato ^čil v zadnji del Gunjačevega avtomobila. Škode je za 7000 dinaijev. DRUŽINSKA VAS; SRNJAK V AVTO - 24. avgusta dopoldne seje Jakob Vovico iz Zagreba peljal z avtomobilom proti Šmarješkim Toplicam. V Družinski vasi mu je nenadoma skočil pred avto srnjak. Udarec je bil tako močan, da je srnjak poginil in so ga izročili lovski družini Otočec. Na avtomobilu je škode za 2000 din. TRNOVEC: NA LEVO - 24. avgusta popoldne se je Janez Kambič s Sodjega vrha pri Semiču, za-► časno na delu v Nemčiji, peljal z avtom iz Metlike proti Novemu mestu. Pri Trnovcu ga je zaradi prehitre vožnje v desnem ovinku zaneslo na levo, da je zadel v naproti vozeči dostavni avto, ki ga je vozil Miro Matošič z Reke. AOcoskop je ukazal, da je bil Kambič vinjen. %ode je za 2500 dinaijev. NOVO MESTO: NAROBE PREČKANJE - 25. avgusta dopoldne je Anton Jakše iz Orehovice v novomeškem križišču pii Petrolu prečkal cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Tovornjak, ki ga je vozil Rafael Teropšič z Otočca, je pešca zbil na tla, zato so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. KRONOVO: TRIJE MRTVI -25. avgusta zvečer je Miroslav Ože- PO DVEH MESECIH IN POL: Mamo so našli! Otroka je zavrgla Jelena Špehar iz Slunja Uprava javne varnosti iz Slunja je poročila novomeškim kolegom, da se je dokcmčno odvil klobčič, ki ga je skušala 16. junija zav^ozlati neznanka v ncK^omeškem drevoredu na Cesti komandanta Staneta. Kot je znano, je takrat upokojenec Rudi Pintar našel okrog teto dni starega otroka — brez matere. Pisali smo že, daje otroka potem, ko staršev niso mogli najti, posvojila neka novomeška družina, ki ne želi biti imenovana. Iz Slunja pa je zdaj prišla novica, da so našli žensko, kije tako zavrgla svojega otroka. To je Jelena Speh^ iz Slunja. V torek še ni bilo mogoče izvedeti drugih podatkov. Najbrž pa bo dižalo, da ima ta ženska še enega otroka, razen tega pa smo izvedeli, da se je odrekla materinskih pravic in da otroka ne bo terjala nazaj. gović iz Radkovega vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu. Pri Krono-vem mu je naproti pripeljala kolona avtomobilov. Na čelu se je v osebnem avtomobilu peljala Unn Trifunovič iz Osla. Tik pred srečanjem je zavila na levo In čelno trčila v tovornik. Sprednji del avtomobila - na njem je za 50.000 din škode - je zmečkalo. Unn, njen mož Dragomir in leto dni star sin so bili mrtvi, poškodovali pa so se Peer Trifunovič, Miroslav Ožegovič in njegov 10-letni sin. KRONOVO: ZARADI NE- SREČE - 25. avgusta zvečer se je Zvonimir Mitar peljal z avtomobi-tom švicarske registracije proti Ljub-^ani. Pri Kronovem je opazil sve-ttobni signal za nesrečo, zato je zmanjšal hitrost. V prekratki varnostni razdalji pa je za njim pripeljal Ljubljančan Peter Petina in trčil v zadnji del Mitrovega avtomobila. Škode je za 10.000 dinaijev. PODBORŠT: V TOVORNJAK -25. avgusta zvečer se je Loanis Cri-sto Doulcu s Cipra peljal proti Ljubljani. V Dol. Podborštu je prehiteval kolono, ko se je naproti pripeljal tovornjak s prikoliop, ki ga je vozil Jože Stajhar. Ciprčan je zavrl, vendar ga je začelo zanašati in je oplazil tovornjak, Štajhar je hitro zavil na desno v jarek, tako je preprečil čelno trčenje. I^ode je za 15.000 dinarjev. ŽDINJA VAS: MOPEDIST NA TLEH - 26. avgusta popoldne se je Janez Janc iz Zdinje vasi peljal z mopedom iz Novega mesta domov. Pri odcepu v Ždinjo vas je zavil na stransko cesto, takrat pa se je pripeljal z avtomobitom Anton Gorenčič iz Nov^a mesta in trčil v mopedista. Škode je za 2000 din. TRNOVEC: PO NASIPU - 27. avgusta dopoldne se je Ljubljančan Anton Velkavrh peljal po goijanski cesti proti Novemu mestu. Pri Trnovcu je avto zaneslo s ceste, da se je dvakrat obrnil po nasipu. Škode je za 20.000 din, VelkavA in sopotnik Jože Martič pa sta odnesla le nekaj pra^. DEKUCA POD TOVORNJAK V ponedeljek dopoldne je Anton Nemanič iz Kri^o^avic vozil tovornjak po Cankagevi oesti v Metliki. Pri Bračikovi hiši je opazil skupino otrok, zato je zmanjš^ in potrobil. Ted^ je nenadoma stekla čez cesto 11-letna Tatjana Tudija. Nemanič je sicer močno zavd, vendar jo je zbil po tleh. Deklico so s poškodovano nogo odpeljali v novomeško bolnišnico. '■•■•■••■••■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■•a To nisem jaz Ko je komisija hodila po domovih črnomaljskih borcev, da bi ugotavljala upravičenost prošenj za stanovanjska posojila, je naletela na jezo in negodovanje, kajti vsem ni mogoče ustreči. V neki hiši se je gospodar kregal, češ da je prošnjo že zdavnaj oddal Štuklju na občini, pe še ni nič. In je tudi rekel: ,J^e vem, če niste vi tisti...“ Tovariš Štukelj, ki so mu veljale * be^e, se je hotel izogniti še hujši jezi. V naglici si je izmislil: ,J^e, jaz sem Strmec, skupaj sva v sobi. Mu bom že povedal... “ Kdo je preicratek? Ko je naš dopisnik Boris Debelak objavil pismo bralcev o počasni gradnji mostu čez Mirno v Tržišču, sta ga „popokala'* dva predstavnika Dolenjske vodne skupnosti: „Oča, pa se kaj razumete na mostove? “ „Toliko že, da vidim, da most še ni narejen," se je odrezal Boris. „Pa veste, da za počasno gradnjo nismo krivi mi, temveč Metalna, ki je naredila prekratko kovinsko konstrukcijo,*' sta utemeljevala predstavnika. „Tovariš direktor, "je poklical Boris Vlada Senčarja, ki je bil k ne-kaj korakov vstran, predstavnika pa sta se brž odpeljala z avtomobilom! Je samo to problem? Nova šola na Trebelnem je ^večkrat prišla na dnevni red zborov volivcev. Tako je bilo tudi pred leti, ko je bil na enem tudi Frana Kolar, ljudski poslanec. „Novo šolo bi radi? Dobro, kje pa imate toliko otrok" je dejal Kolar. „Ce je samo to problem,'* se je odrezal kmet, ' ki mu zaradi jezika pravijo tudi Krjavelj, „bomo za to koj poskrbeli že to zimo!*' ■■••■■■■■••■■■■•■■•■•■■■■■■■■■■■■■•■■••■■■s REPNIK I V TREBNJEM : ■ Anton Repnik, sa- : morasli slikar iz Mu- ■ te, udeleženec jubilej- ■ nega petega taborske- : ga srečanja, bo od 17. • septembra razstavljal ■ v trebanjski Galeriji : likovnih samorastni- « kov. Razstavo njego- S vih 42 slik bo jutri ob : 18. uri z uvodno be- • sedo odprl prof. An- S drej Pavlovec, ravna- : telj škofjeloškega mu- • žeja in član umetni- ! škega sveta Tabora. : Ob tej priložnosti so ■ v Trebnjem izdali ka- S talog, ki z besedo in : reprodukcijami pred- ; stavlja Antona Rep- S nika * Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Pretep nemških buršev s Čehi (O novem) denarji. V čem pa se razlikuje denar od dosedanjega? Prvič glede kovine, dm-gič glede novčne jednice. Kar se tiče kovine, imeli smo do sedaj za novčno podlago srebro, nova valuta pa se naslanja na zlato. Tudi novčna jednica se predrugači. Kedar dejanski popolnem uredi nova valuta, kar se pa mora zgoditi še le črez nekoliko let — izginejo iz naše denarne sisteme goldinarji in krajcarji. Novčna jednica postane krona. (Mej Cehi) in Nemci je narodno sovraštvo zelo n^eto. Ni dolgo temu, kar so se pretepali blizu Iglave na Moravskem nemški „burši“ in češki delavci; krivi so pretepu povsem nemški „burši“, kateri so šest delavcev vračajočih se z dela napadli, ti poslednji so bežali proti tovarni, v kateri so delali; ,,burši“ seveda za njimi, tam so delavci svoje sodmge na pomoč klicali jo tudi dobili in so nekoliko pijane, ošabne „burše“ pretepli. (Na Srbskem) so dobili zopet nove ministre in novega regenta. V tej sosedni državi je menjava rninistrov vedno na dnevnem redu. (Na Italijanskem) je v polnem cvetu razbojništvo, vsak hip se čuje o napadih. - Dolga imajo Italijani tudi več kot dovolj in sicer nad 12 in pol tisoč lir in sedaj ko zopet denar potrebujejo, ga ne morejo nikjer dobiti. - Pa vendar naši neodrešenci ^a silijo, kjer je revščina na vrhuncu. (Zdravstveno stanje) po novomeški okolici ni najbolje, mnogo ljudi toži o griži in mrzlici, poslednji je vzrok slaba pitna voda; vendar ni čuti o mnozih slučajih smrti. Skrbite za snažnost v hiši in hlevih, ker mnogo se sliši iz sosednih držav o grozni uničevalki ljudstev o koleri! (D n e) 17. septembra (na dan premovanja konj) bode dirka popoludne ob drugi uri v Šent-Jarneji, in sicer na novo prirejenem dirkališči. Udeležitev pri dirki je zglasiti pismeno ali pa na dan dirke tudi ustmeno, najppzneje do 12. ure popoludne občinskemu uradu v Št.-Jarneju. (Živinski) sejm v torek dne 30. avgusta ni bil posebno dober. Prignali so ljudje nad tisoč glav goveje živine in so jej bile cene jako visoke, prašičev so prignali tudi veliko, toda bili so po ceni. (Požar) je uničil koncem minolega meseca v Trstu veliko skladišče lesa, katero je bilo cenjeno 200.000 goldinarjev, v Mariboru pa je pgoorel del pivovarne, katere škoda se ceni na 40.000 goldinarjev. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, l. septembra 1892) reflektorjev, razvrščenih ^ ^ > nah, Z nemško natančnostjo čunali, da bodo fanfare stale 55.000 nemSah^ da bodo za olimpijsko 100 ton pUna, kibi zadosCa, leto dni grel 40 družin itd- NAJVEČ O SMETAN Vzduge v bavarskem J stu je težko opisati. Na o P j^ii| se pripravljali že mesece šteli so dneve nazaj najmanjše nadrobnosti, olimpiada najveqa i" ša. Montreal, kjer bodo ^ 1 leta, je ne bo mogel Olimpiada je za glodanje nemškemu 0 nemu tisku, Soraya bra J > ^ imenujejo. Več je namenjeno visokoro^J in gospodom, pa bam nižjega stanu, ki ^ J A ailo zriiiti se v svetovljaJ« J Čilo zrmiti se v tano. Iz tega tiska iahk jijj da si je mo naška lašč za olimpiado^ sreb^ da ima njena družina n ^ hp.n hftliknnter. da si j® .u.ffš I MUENCHEN 1972: citius, altius, fortius (dalje, više, močneje) - v vseh pogledih. Svet teh dni. Vsaka stezica povede te v Muenchen, staro bavarsko prestohiico in menico mesto, ki je s svojim pivom, razposajenim Oktoberfestom, bahajo hrupnostjo, posvetnostjo in svetov-^anstvom vse prej kot meniSco. Vse oči so zdaj uprte v Ober-wiesenfeld, kjer se nad 10.000 športnikov bori za olimpijska odličja, za čast dežel, ki jih zastopajo, in seveda za svojo slavo. Muenchen je te dni preprosto — središče sveta. Najvišji bog prvih olimpijskih iger, ki so jih nekdaj prirejali v stari Grčyi, je bil Zeus, najviši bog sedanjih olimpiad pa je Avery Brundage. To se zavedajo vsi, razen Nemcev, ki so njegovim opozorilom navkljub, češ da olimpijske igre ne smejo biti priložnost za propagando, pripravili olimpiado samih presežnikov. To, kar je mogoče videti ob cesti, koder so pred tremi desetletji vozili ljudi manjvredne rase h krematoryem v Dachau, ni le olimpiada ^rta, temveč bolj olimpiada tehnike in arhitekture. To so naredili, da bi,svet že enkrat sprevidel, kakšnih podvigov so sposobni, pa naj govori 84-letni Brundage, predsednik mednarodne^ olimpijskega komiteja, ameriški bogatin, avtoritativen pristaš olimpijske misli - karkoli. OD ATEN DO HUNCHNA Primerjave so komajda možne Prve moderne olimpijske igre so na pobudo francoskega misleca in učitelja barona Pierra de Coubcratina prvič organizirah pred 76 leti v Atenah. Ce bi ocenjevali po zunanjem blišču, je bila to kaj skromna prireditev v primerjavi z današnjimi olimpijskimi igrami. Bili so revni časi, na vsakem koraku se je poznalo, da organizatorjem primanjkuje denarja. Grška vlada je nudila le moralno podporo. Ko je žc vse kazalo, da z zamislijo ne bo nič, je igre rešil grški bogataš Averof, ki je obljubil prvemu Grku - olimpijskemu zmagovalcu povrhu še svojo hčer za ženo. Zasluži bi si jo maratonec Spiridon Louis, vendar je bil žal že poročen. Da ne bi delali Grkom krivice, je treba dodati, da so oni igre odhčno pripravili v primerjavi s tem, kar se je kasneje dogajalo v Parizu in Ameriki, kjer so skušali igre spremeniti v nekakšen cirkus, namenjen zabave Željnemu občinstvu. Za Muenchen 1972 ni bilo treba klicati na pomoč nemških Averofov, Za to priložnost je bila država sama voljna gk)boko poseči v žep, saj so organizatorji porabili za športne naprave in igre nič manj kot 2 milijardi nemških mark, o katerih bo še veliko besedi in Nemcem lastnega preračunavanja in primerjanja, ko bodo igre mimo. Nam v tolažbo lahko zapišemo, da se tudi v Nemčiji „zainvestirajo“, saj jc bila prvotno predvidena vsota 560 milijonov jeklene vrvi. Ob gradnji so porabili 110.000 kvadratnih metrov stekla. Olimpgski sij sestavlja 550 močnih ben hehicopter, da si J® grški kralj krone, kupil kontaktne manjka pnpis, da so ^ j boljše), nadalje goče nadrobnost^ Ji dogodivščinah, vse tako rekoč zavito v staw potem Nemci gtodajo ‘ -gj kler je kaj mozgovine. vrli časnikarji, T3 občutek, da je os sveta ^ in da živijo v najpomemD" j < vseh časov. Tudi črne imele toliko gradiva, v pridipravov, žeparjev 1 zgrnilo v mesto, pi^ ^ slovom BUd, najvei^i ” verski, desničarsko usni Q gerjev časnik. zoril. Že prvo uro, ko ^ čakali, da bi se po'^P^ta oP’’ no ploščad stolpa, je ^ ..... ____________________ Razlika: v Parizu so se atleti pomerili leta 1900 kar stezah in metali kladiva med veje bližnjega drevesa, kosajo na najbolj modemih napravah. ^ m P' mark, končna pa bo štirikrat večja. OLIMPIADA STAVBARSTVA Olimpuski stolp je simbol olimpaškega mesta, zato mora biti nekaj edinstvenega. To so imeli v mislih graditelji, ko so pred sedmimi leti položih temeUni kamen. 2e odkar je 'dograjen, jc najbolj obiskana točka mesta, To je tretja največja zgradba iz betona v l-'vropi, zanjo so porabili 12.500 ton betona, 600 ton železa, temelj jc širok 40 metrov. Stolp je bil zgrajen v 523 dneh - brez nesreče, sc radi pohvalijo. Na vrhu ima razgledno ploščad v višini 180 metrov in vrtečo se restavracijo, najviša točka pa seže 290 metrov v višino. Moteli so, da bi bil olimpuski stolp najviša zgradba v Evropi, vi^a od Eitlove mojstrovine v Parizu, vendar jim tega niso dovolili odgovorni za zračni promet. Prizorišče iger je ena sama moderna arhitektonska stvaritev. Poseben vtis zapušča plastična šotorska streha, ki je stala 188 milijonov mark ter je obešena na jainliore in Peta zgodba govori o udarcu s kolenom, o nespodobnem Fa-nikinem besednjaku In o dvojnih skokih čez plot. Takole je Franc pripovedoval na sodišču o svoji ženi: „Nekega dne sem najel tesarja, da je delal na naši domačiji, Ko se je bližal čas kosila, sem ženi naročil, naj skuha. Ne gre, da bi bil mojster, kije prišel k nam delat, lačen! Komaj sem bil omenil kuho, že je bil ogenj v strehi, Fanika, ki je močnejša od mene — kar poglejte jo, tovariš sodnik! — me je zagrabila za vrat in me začela daviti. Kričala je pa zraven, kot bi jo kdo iz kože dajal! Povrh me je pa še zmerjala s kurbirjem in z drugimi nespodobnimi izrazi. Vrat me je bolel in bal sem se je. Nisem dosti razmišljal, kako naj ukrepam, skozi možgane mi je Šlo le to, da se je moram rešiti, sicer bo še po meni. Pa sva prišla v tak položaj, da je razkrečena stala nad menoj in me držala za vrat. Tedaj sem jo s kolenom silovito brcnil med noge, tam, kamor sonce nikoli ne posije. Kar na kolenu sem čutil, kako sem natančno zadel, saj jo je kar zvilo. Spustila je moj vrat, jaz pa sem pograbil čevelj, ter jo nekajkrat pošteno udaril. .gju. y ■ Ko sem ^ da me spet^ Ije. Vse je dal, to lahko P.. J, kije vse VI jg J i Faniko, k ^ metrov s pfip Fianceiov« leio bržkone ko seje ^P časa J/J lepo po^f nega f krivdi. val, kako 7aWi da sc vlai /jj! nitcs.)«" n« V* imeni: pe*' M »'F 'K i'h orni"®?'' "aiveč ^ičio;:?‘i'Ob25.re.: šo Brjul'*'" i® "fjlep-viCSf«a oži-ki je Pomin na pot, “1 PrvS'“ Prehojena loties ^*''=®‘kov do idsiovu • ""Pisali Peij """»lijone ko- skriva v ^ tutii z spopadov So ztnag S\ ku^i®"'StO ^'cnih me “esetti ^ilo in ce- , DOLGA PETINDVAJSET LET Četrt stoletja nenehnega napredka Pionirjevih gradbincev - Leta 1947 je 800-članski kolektiv ustvaril manj kot četrt stare milijarde, sedaj pa se 2500-članski kolektiv približuje 40 milijardam S-din - V 25 letih so zgradili več tisoč objektov visoke in nizke gradnje iy \r „ Id ?Voni.^' vse ob črnike J' s. s „ - r v .#3^’ Z gradnjo hotelov ob Jadranski obali; v Kraljevici, v Opatqi, na Hvaru, v Šibenku, na Korčuli in predvsem v Poreču so si Pionirjevi gr^binci pridobfli sloves za tovrstno gradnjo. Na sliki: detalj iz Solarisa pri Šibenicu Pi 2L- ovgustn 1972 DOLENJSKI LIST Sodobna organizacija današnjega PIONIRJA Pioniijevi gradbinci uporab^ajo pri svogem delu najsodobnejšo mehanizacgo. Vrednost opreme, s katero razpolaga strojno inventarni park, je blizu 40 milijonov dinaijev. PIONIR razpolaga danes z močnim lastnim kapitalom, z najsodobnejšo mehanizacijo in z visoko usposobljenimi kadri. Z bogatimi strokovnimi izkušnjami gradi po najsodobnejših metod^. Dejavnost podjetja se odvija skozi delovne enote — organizacije združenega dela. Komercialne izpostave podjetja so v Ljubljani, Novem mestu, Zagrebu, Splitu, Beogradu, Skopju in na Reki. Gradbena operativa je organizirana v treh sektoijih: ti so v Novem mestu, Ljubljani in Krškem. Delo gradbene operative u^ešno dopolnjujejo. SPECIALIZIRANI OSREDNJI OBRATI Mehansko-kovinski obrat v Novem mestu s sodobno opremljeno avtomehanično delavnico za vzdrževanje osebnih vozil znamke Zastava, Fiat, Renault in TAM in s ključavničarsko in servisno dejavnostjo za vzdrževanje strojnega parka podjetja. V obratu, ki opravi čez 15.000 popravil in servisnih storitev na leto, dela čez 100 visokokvalificiranih in kv^ifici-ranih delavcev in tehnikov. Lesni obrat v Novem mestu je po strojni rekonstrukciji specializiran za polserijsko proizvodnjo znanih harmonika vrat. Teh izdela 15.000 kv. metrov na leto. V sestavu obrata je žaga, ki razreže do 8000 kub. metrov lesa na leto. V obratu dela 90 kvaUficiranih in visokokvalificiranih delavcev in tehnikov. Strojno inventarni park pod* je^'a je enota, ki razpolaga z najsodobnejšimi transportnimi napravami in strojno opremo: žerjavi, dvigali, buldožerji, bagri, nakladač i, valjarji, kompresorji, stabikiimi in prevoznimi betonarnami, avtomikserji za beton, betonskimi avto črpalkami, vibratorji, železnimi podporami, phalnimi vibratorji, stroji za obdelavo lesa in betona, cevnimi in prevoznimi odri ter dmgo strojno opremo v skupni vrednosti blizu 40 milijonov din. Od skromnili začetkov do velikega podjetja Ob ustanovitvi je imelo SGP PIONIR 800 delavcev, med katerimi je bilo okoli 200 nemških vojnih ujetnikov. Med delavci so bili v veliki večini nekvalificirani, gradbenih strokovnjakov pa Poroda ni bilo. Osnovnih sredstev je imelo podjetje ob ustanovitvi za nekaj več kot 38.000 din, obratnih za blizu 14.000 din, v prvem letu pa je z gradnjami ustvarilo za blizu 2,200.000 din vrednosti. Poslovnih prostorov ni bilo, graditi pa so jih začeli v Bršlinu konec 1947. PIONIR je v prvem letu gradil na območju Novega mesta, Črnomlja in Krškega, po letu 1948, ko je ukinjeno gradbeno podjetje ROG, pa tudi na Kočevskem. Do 1956. se ukvarja predvsem z gradnjo industrijskih in poslovnih objektov. Tega leta pride zaradi zmanjšanja investicij do občutne krize v gradbeništvu, ki prizadene tudi PIONIR. 70 odst. naročil je odpovedanih, PIONIR pa odprodaja odvečni material in osnovna sredstva, da bi prebrodil krizo. Takratno vodstvo spo- zna, da je pretežna usmeritev v investicijske in poslovne objekte tvegana in zato se PIONIR 1956. začne usmerjati v gradnjo stanovanj. Za celo goro materiala V 25 letih |e PIONIR zgradil 2860 objektov raznih vrst/med niimi največ stanovanjskih/ industrijskih in kmetijskih. Nominalna vrednost vseh objektov je okoli 870 milijonov din. V te objekte je vgradil 1,350.000 m^ agregatov raznih vrst, 35.000 ton betonskega železo, 170.000 ton cementa, nad 80 milijonov kosov opeke In ve( kot 50.000 ton drugega mote-riola. U JolIkInih količin grodlva bi lohko postavili Keopsovo piramido, noj večjo med ph^nOddflil ¥ ^pUi, ki jih hodi občudovat vet $vi^ #Q|>sova piromido je visoka več kot 14# lA^ov, stranice njenego kvadrata po n^jo pri tleh po 230 metrov. Prostorna je tako, do bi lohko spravili vanjo brez težav nojvečjo krščansko cerkev, cerkev sv. Petro v itfmu tn poleg Se znon^ londonsko stolnico iv. Povlo. et f \ v letu 1965 je PIONIR med šestimi soustanovitelji poslovnega združenja GIPOSS, 1966 pa začne z obsežnimi turističnimi gradnjami ob Jadranski obali, kjer je zaradi ugodnih vremenskih razmer mogoče graditi tudi čez zimo. 1968 začne PIONIR z obnovo, posodobljenjem in tipizacijo opreme za gradbeno dejavnost, ki mu omogoča prevzem najzahtevnejših del, večjo kvaliteto in gradnje v krajših rokih. 1969 so opravljene raziskave za vpeljavo direct-costing metode, v februarju 1970 pa začne CENTROTEHNA v Beogradu je samostojna pravna oseba, v okviru podjetja pa delovria enota za poslovno sodelovanje, kooperacijo in tuja zastopstva. PIONIR gradi in projektira: v projektivnem biroju v Novem mestu in v Ljubljani dela 30 gradbenih inženirjev in arhitektov, ki so svoje izkušnje izoblikovali v gradbeni operativi. Po najnovejših tehnologijah pripravljajo tehnično dokumentacijo za potrebe PIONIRJA in za zunanje naročnike. Obrat TOGREL v Krncem je prva tovrstna tovama anmirano-be tonskih nosilcev in stebrov za montažno gradnjo industrijskih, skladiščnih in drugih hal. V TOGRELU izdelajo montažne elemente za 80.000 kv. metrov hal na leto, v obratu pa dela le 38 delavcev. Elektronki računalnik Data Philips in direct-costing metoda poslovanja sta v podjelu v veliki meri omogočila gradnjo po inženiring sistemu in obdelavo tržišča po marketing sistemu, ter hitro obdelavo podatkov, kar je v gradbeništvu zelo pomembno pri ponudbah. 1 O 05* jjlt- ^ 'rt v Poreču so letos Pionifjevi gradbinci zgradili^osrednje prostore največjega hotela v Jugoslavgi. „Delfin** s 1570 ležišči je tako dobil trr ^velike restavrac^e, številne manjše lokale, trgovine, veliko recepcijo, kopališče z bazenom, terase in druge prostore. Turistične gradnje ob morju in po celini delovati v podjetju elektronski računalnik Data Philips 16-K, ki znatno skrajša postopek obračuna in pripravo kalkulacij. Istega leta je nabavljena nova strojna oprema za lesni obrat, ki je odtlej specializiran za proizvodnjo harmonika vrat 1971 se pridruži Pionirju iz-vozno-uvozno podjetje CENTROTEHNA iz Beograda, avgusta istega leta pa se začne v Kr^keni v obratu TOGREL proizvodnja montažnih armiranobetonskih nosilcev in stebrov^ namenjenih montažni gradnji industrijskih in skladiščnih hal. Gradnja turističnih objektov je prav tako kot gradnja stanovanjskih in industrijskih poslopij, ena izmed PIONIRJEVIH svojstvenosti. Celoten kompleks Hotela grad Otočec s preurejenim gradom, restavracijo nad avtomobilsko cesto, moteli, počitniškimi hišami in novim gami hotelom je gradnja, ki se je odvijala od prvih začetkov PIONIRJA in se bo nanjo PIONIR še vedno vračal. Šmarješke, Dolenjske in Cateške Toplice s številnimi objekti in bazeni je pozidal PIONIR. Največ turističnih objektov je Pionir zgradil ob Jadranski obaU. Tja se vračajo od leta 1965, ko je tam pozidal prvi hotel. Ičiči pri Opatiji, Uvala Scott v Kraljevici, I^laris pri Šibeniku, Geneks na otoku Hvaru, cela vrsta hotelov v Poreču: Lotos, Mate rada, Mediteran in Delfin, so razsežni turistični objekti, vsi do enega zgrajeni v manj kot 6 mesecih! S kvaliteto del in z doslednim spoštovanjem tokov gradnje si je PIONIR pridobil vstopnico za gradnje ob morju in se vsako zimo vračal tja ter v začetku tu- ristične sezone predajal investitorjem popolnoma zgotovljene hotele, ki jih je gradil od 5 do 6 mesecev. Omeniti moramo hotel Delfin v Poreču, ki je s 1570 ležišči, z razsežnimi dodatnimi prostori, v katerih je vse od pivnic, igralnic, trgovin in frizerskih slonov, do kinodvorane in terase za sončenje, pokritega in odprtega bazena s toplo morsko vodo, skoroda naselje zase. Hoteli ob Jadranu sd-^hos PI(^ NIRJEVIH gradbincev, mnogi izmed njih pa so pravi biseri arhitekture. 3000 objektov, razsejanih po vsej Jugoslaviji V 25 letih je PIONIR zgradil 2860 objektov, ki so razsejani po vsej Jugoslaviji. Zdaj gradi v 19 občini in v 4 republikah. Med zgrajenimi objekti je največ stanovanjskih, teh je 402; sledijo jim industrijski, ia jih je zgradi 392, 117 kmetijskih, 108 skladišč in silosov, 60 šol, 35 zdravstvenih objektov itd. Zlasti Dolenjska je kar posejana s tem, kar je zgradil PIONIR, to pa ve^a tudi za Novo mesto, ki ga je pozidal v resnično novo mesto. Med industrijskimi objekti n^ omenimo: Belsad in Belt v Cmomlju, ISKRO v Semiču, METALNO na Senovem, Silose in mlin ŽITA v Ljubljani, rastlinjake na Čatežu pri Brežicah, NOVOLES v Straži, CELULOZO v Krškem, IMV, INIS in KRKO v Novem mestu, med dru^rni objekti pa še novomeško kirurgijo, vse nove šole na Dolenjskem, v Beli krajini in v Spod. Posavju, zgradil je vse odprte zdrav iUške bazene na našem območju. Skratka: Naštevali bi lahko še in še, saj še veliko manjka do števila 3000 ... NOVO MESTO ^ "■> Kadri - pot do uspelia Skrb za strokovno usposabljanje zaposlenih je odlika, ki je spremljala PIONIR že od prvih začetkov in je pripomogla, da se je tako uspešno razvil. Že v prvem letu obstoja, leta 1947, je PIONIR ustanovil v Novem mestu vajensko in delovod-sko šolo za gradbeno stroko. Že v prvem letu jo je obiskovalo 150 vajencev in delavcev, ki so se izobraževali za delovodje. V 25 letih obstoja SGP PIONIR je v podjetju končalo uk in opravilo izpit za kvalifikacijo 930 učencev in delavcev. Z načrtnim strokovnim izpopolnjevanjem že zaposlenih in s štipendiranjem bodoč ih strokovnjakov je PIONIR nenehno izboljševal strokovni in kvalifikacijski sestav kolektiva. Namesto pretežno nekvalificiranih delavcev, ki so prevladovali med 800 zaposlenimi ob ustanovitvi, je bilo v 2200-č lanskem "kolektivu lani le še 11,7 odstotka nekvalificiranih in 33 odstotkov polkvalificiranih delavcev ter 30 odstotkov kvalificiranih in 14,1 odstotka visokokvalificiranih delavcev. Med ostalimi člani kolektiva je 57 inženigev, arhitektov, pravnikov in ekonomistov in 145 tehnikov raznih profilov. Od 1961 so podelili 165 štipendij za študij na visokih, vi^ih in srednjih šojah, 95 štipendistov pa je v tem času študij na teh šolah uspešno končalo. Delavcu hrano, oddih in stanovanje Potreba po nastanitvi delavcev ob večjih gradbiščih je narekovala gradnjo samskih domov in delavskih naselij. V dveh sodobno urejenih in opremljenih samskih domovih je 565 ležišč, 'v 5 delavskih naseljih ob večjih gradbiščih pa 598 ležgč, skupno torej 1163 ležišč, s čimer pokriva podjetje dve tretjini rpotreb po ležiščih. Za vse delavce je v podjetju organizirana družbena prehrana in na vseh gradbiščih dobivajo med delom topli obrok. Podjetje ima ob morju in na višinskih območjih 4 počitniške domove s skupno več kot 100 ležišči. V teh domovih je čla-ncHTi kolektiva omogočen cenen dopust. V sindikalnem športnem društvu, ki deluje v podjetju že 10 let in si je na številnih športnih srečanjih in tekmovanjih priborilo več kot 300 diplom, plaket in pokalov, je članom kolektiva omogočeno zdravo razvedrilo v prostem času. Podjetje razpolaga z 200 stanovanji za člane kolektiva, ki so vredna 10,000.000 din. Po letu 1961 je podelilo članom kolektiva za gradnjo hiš 355 posojil v skupni vrednosti 2,434.000 din in 120 posojil varčevalcem za stanovanja v skupni vrednosti 2,700.000 din. Sodobna strojna oprema — pogoj za sodobno delo Modema lakimka za osebne avtomobile je najnovejša pridobitev Pionirievefia servisa , Sodobna oprema je skupaj z novimi tehnološkimi postopki lahko kolektivu, ki ima za to Dmga kriza nastopi zaradi omejitve investicij 1965 ob reformi, vendar podjetja ne prizadene več v takšni meri, ker se je že prej dodobra specializiralo za gradnjo stanovanj. 1957. začne PIONIR z obsežnimi gradnjami stanovanj in stanovanjskih sosesk v Ljubljani 1956. se pripoji k PIONIRJU gradbeno podjetje KRKA iz Novega mesta, 1964. pa Gradbenik iz Brežic in na svojem območju PIONIR odtlej nima več resnejšega tekmeca. Prispevek o 25-letnici splošnega gradbenega podjetja Pionir sta pripravila; tekst Miloš Jakopec, fotografije Mirko Vesel dvoje posluh, trdno zagotovilo za uspešen razvoj in delo. Poleg veUke skrbi za strokovno usposabljanje zaposlenih sta bila pravšna zagnanost pri nakupu sodobne strojne opreme in osvajanje novih tehnologij trden most, ki je pomagal PIONIRJU čez vse zapreke. Vrednost osnovnih sredstev na zaposlenega, ki je hkrati kazalec tehnične opremljenosti delovne sile, se je po nabavni vrednosti povečala pri PIONIRJU od r^iarviir^ Sestanek pri glavnemu direktoiju Ivanu Kočevaqu (v sredini) NC3VO MESTO ustanovitve do danes za več kot 200-krat! Na 1 delavca je odpadlo 1947. za 80,49 din osnovnih sredstev, lani pa za 19.704,23 din osnovnih sredstev (po nabavni vrednosti!). Po letu 1960, ko začne PIONIR z večjimi naložbami v strojno opremo za gradbeno dejavnost, se poveča vrednost le-te v 10 letih za več kot 50-krat. 1- Pionirjev počitniški dom v Poreču, kjer so delavcem in njihovim družinam na voljo apartm^i in garsonjere, je lep in izredno oprem^en y0::;:.......... ^ , - HiiRl I M p ■ p. >š:>^^ V.;-.;.- '’ i;' .......... ' :f Im Pioniijev lesni obrat je sj^cializiran za izdelavo znanih PIONIR harmonika vrat. Mizami imajo moderno opremljene delavnice Od 1956 pretežno stanovanja PIONIR je od 1956. leta dalje specializiran za gradnjo stanovanj. Zlasti v Ljubljani, Novem mestu in na Reki gradi in je že zgradil celotne stanovanjske soseske. V Ljubljani naj omenimo predvsem stanovanjsko sosesko S-6 v Šiški, v kateri je zgrajenih že več kot 1000 stanovanj ter razen tega še vsi drugi potrebni objekti (vrtec, šola, garaže, trgovine, upravne stavbe, komunalna ureditev itd.), nekoliko manjšo stanovanjsko sosesko S-3 v Mostah, v kateri so prav tako razen stanovanj tudi vsi drugi komunalni in družbeni objekti, stolpnice na Kersnikovi ulici, sosesko na Kodeljevem, nove soseske S 8/1 in v Stari cerkvi, ki bodo še nastale itd. V Novem mestu naj omejiimo kompletno urejeno sosesko Nad mlini z več kot 600 stanovanji. PIONIR je od ustanovitve dalje zgradil več kot 8000 stanovanj. V zadnjih letih gradi š+;ev. zarjosl^'r-Th o C: LO. CV' povprečno po 1100 stanovanj na teto, leios pa ima v gradnji 1258 stanovanj. Naložbe kapitala zagotavljajo bodoča naročila Z naložbami svojega kapitala si v povezavi z drugimi gradbenimi podjetji, še posebej pa v okviru poslovnega združenja slovenskih* gradbenih podjetij GIPOSS, z^otavlja PIOI^UR delo in naročila v daljši prihodnosti. S 50-odst. udeležbo svojega kapitala gradi tovarno gradbenih elementov KERMAZIT v Ljubljani, s 34-odst. sodeluje pri PROJEKTU 80, z 20-odst. pri PROGRAMU 80 v Ljubljani, 10-letnem programu za gradnjo stanovanj v občini Šiška z 28,5-odst. pri gradnji stanovanjske soseske Š 8/1 v Ljubljani, z 20-odst. pri gradnji stanovanjske soseske BS 3 v. Ljubljani, s f! e lot ni Hohodek ? • o o o o O" LT O c- c c c a OT, 50-odst. je v povezavi z SGP Gorica iz Nove gorice zgradil tovarno TOGREL v Krškem, z 20-odst. udeležbo svojega kapitala pa sodeluje pri gradnji Objekt D s preko 200 stanovanji z otro^im vrtcem v soseski 6 v Šiški, Iger je Pionir zgradil in mostov na slovenski hitri cesti. na stotine stanovanj 1947 1972 19^7 I97r v ^opu poslovnega združenja GIPOSS sodeluje Pionir pri gradnji velikih objektov in stanovanjskih sosesk. Na sliki jc ^ avtomobilski cesti pri Verdu, dolg 620 metrov "S r=iiz3i^ir=5 MOVO MESTO 1. III .:R ■ ■<■*1 ■■ ■ Pri Pk>nirju so vselej imeli poshih za sindikalno športno društvo. O uspehih na športnih poljih govore stotine pokalov, plaket in diplom Pomenek ob 25-letnici PIONIRJA sin^ ^|fi0 s prispodobo o stavbi, dolgi 25 \el ^ naštevali objekte, ki so jih v tem dlle roke PIONIRJEVIH delavcev, smo omenili le drobec tega, kar so zgradil’* ^ v članski družini PIONIRJEVIH gradbin^^^jeti kateri so delavci vseh narodnosti in ' republik Jugoslavije, ki niso gradili 1^ tov, pač pa so v 25 letih hkrati po^® podjetje v mogočno stavbo, naša stitka ob jubileju! jo BERLINU 195« JE PRIŠEL MUNCHEN 1972 je zdaj središče sveta j^K>bnostl q|| pp tudi ne, o olimplodi v MDnchnu Dežurni poročajo Slovenka in dočakali olimpiado. Vsaj zaolim-^^0 ali pijski čas so pred vsemi in nad vse- “^ugace, Nemci so pripravili mi. Bodi pozabljen Adolf! Tekst in foto: MARJAN LEGAN ^ kdftj t oglasila primopredajnika? Od leve na desno ustvaijalci — učenci iz Bršlina: Lojze Kiiel in Tone Hrastar ^ dobiti te vražje kristale? ^ Milka Šobar - Nataša, napnite ušesa: že takoj prve dni ' pozdrav iz radijskega primopredajnika, ki so si ga bršiinski učenci Lojze, Franc in Tone sami napravili i^a bo dobita > pa se ^>ričevala^o"ki’ V. mize I nikw ^dijska Tone *^deto/‘^’ * eteni^n’ t ^ drobovjem "P'^tiklineu /n vse mocoče »,pntiklinice“ da, to se tako ^gPleteni nanlf ° P^av. POVtt . . *n tanl,:P ^ drobovip pričinjene na srednjo predelno steno, pa še s stikali, pretikali, elektronkami ... Hudo hudo zapleteno. Da bi to tile fantiči... Vse sami? „Tovariš nas je spodbudil, ko smo imeli tehnični pouk,“ se je opo-gumD Franc Rifel iz Ždinje vasi in pokazal na učitelja Žagarja. „Lojze Retelj, maturant iz gimnazije, je prinesel načrt iz revge Radioamater, pa smo začeli, seveda pod njegovim vodstvom,** je dodal Hrastarjev Tone. Delo so si razdelili: vsak je prinesel nekaj materiala. Semiška, šent-jemejska in mokronoška Iskra niso odrekle pomoči Tako počasi, kot je material kapljal,- so se sklanjali zdaj nad načrtom, zdaj nad ogrodjem naprave. Sprva so ostajali v delavnici po pouku ob petkili, potem so začeli prihajati še ob sobotah in na marsflcateri praznik, Teo so imeli njihovi sošolci prosto. Začeli so decembra. Ce bi imeli material, bi že davno končali. Pri- mopredajnika so želeli vključiti na konec minulega Šolskega leta. Za začetek bi se oglasili eni od novo-me3cih šol, potem pa dobili za „so-bescdnika“ kakšno šolo zunaj. „Računamo, da bomo te vra^e kristale Ic dobili. Morda bi imeli otvoritev v novem šolskem letu,“ je pripomnil učitelj Žagar. „Saj, saj se bomo še videli,** so pritrdili fantje, ki bodo jeseni sedeli v drugili šolali: Blažičev Lojze in Riflov France na elektrotehniški, Hrastarjev Tone pa na gradbeni. Ocena odlično bi bila za te marljive, iznajdljive, vztrajne in kajpak nadarjene učence premalo, če bi hoteli z njo poplačati delo, ki so ga imeli s sestav^anje ra-primopredajnikov. „CaJcajte, nekaj smo pa pozabili; vsi trije smo si izdelali tudi naprave za vodenje radijskih modelov na daljavo.** Huš, to pa človeku zapre sapo! Štipenditorji, ali po vsem tem še pomišljate, komu boste blagovolili dati štipendije? I. ZORAN OB KOLO - Na novomeški postaji milice je 23. avgusta prijavila Angelca Gak z Malega Slatnika, da ji je v jutranjih urah v Žabji vasi izpred hiše št. 23 neznanec ukradel žensko kolo. DENARNICA IZGINILA - 23. avgusta je Mojca Cejan iz Nov^a mesta prijavila miličnikom, da ji je neznanec ukradel denarnico, v kateri je imela 30 dinarjev. KJE JE MOPED? - Ivan Marolt iz Stranske vasi je prijavil, da so mu 20. avgusta ukradli izpred Križanove gostilne v Gradcu moped rdeče barve NM 53-697. VLOM Z LESTVIJO - 24. avgusta ponoči so vlomili vpostovalnico Mercatoija na Čatežu pri Veliki Loki. Vlomilec je prišel v notranjost, potem ko je po skoraj 5 metrov dolgi lestvi splezal v skladišče. Ukradel je nekaj več kot 200 dinar-kv gotovine, nekaj živil in perila. Škode je za 1000 dinarjev. POGONSKA GRED - 24. avgusta ponoči je neznanec ukradel Stanku Gorencu iz Gorenje vasi v novomeški občini pogonsko gred in dvojnik od obračalnilu. ZVITA CIGANKA - V zdravstvenem domu v Novem mestu je 25. avgusta Terezija Bojane z Male Cikave čakala na zdravnika. V mreži je imela hranilno knjižico, v knjižici pa še 100 din. K njej je prisedla neka Ciganka in ji izmaknila knjižico in denar. UKRADEN DENAR - 26. avgusta zvečer je na čmomaljsko postajo milice prihitel Jože Rom iz Bistrice, Prijavil je, da mu je neznanec iz ne-zakljenjene omare v sobi ukradel 21.800 dinarjev in 100 avstrijskih šilingov. OTROK UTONIL - 27. avgusta okrog 14.50 se je v Krki pri Mačkovcu utopil Danijel Bojane, 10 let, iz Ždinje vasi. Po kosilu se je šel z drugimi otroci ter bratom in sestro kopat. Ker ni znal plavati, si je pomagal z avtomobilsko zračnico. Izgubil je ravnotege ter utoniL PRIDRŽANA - 27. avgusta zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Atojza Gričarja iz Otočca in Leopolda Bučarja s TrSke gore, ker sta v bifeju na Otočcu razgrajala ter razbijala steklenice. TREBNJE— Danes se bodo sestali odborniki občinske sk^>-ščine. Na seji bodo podelili letošnje izredno občin^o priznanje brigadi Matije Gubca. NOVO MESTO - Med 92 prvošolčki, ki bodo jutri začeli obiskovati osnovno felo v Bršli-nu, je enajst cigančkov. NOVO MESTO - Včeraj popoldne se je iz Fazana pri Portorožu vrnila zadnja skupina 74 otrok, ki je letovala v domu novomeškega Rdečega križa O hs^ je bij ''l niarsikaj ■»iu ".^elati n- u ni- zana? , P'^asico, z bUaV ""J®- S« več, volje >la celo th ^«la 'J***« ve flo,’ J se poročii J^i3 > namesto H in 7 n- je vse to za- '?■ ' »Zato ^'■‘Povedo- zagro- — Zato veste kaj je storila? Pobegnila je in se vrnila čez nekaj mesecev!“ Ko je bila ločitvena razprava, Franc in Fanika že nekaj mesecev nista več ne jedla ne spala skupaj. Fanika, ki ji je vse to že presedalo, je namreč pobrala šila in kopita in se preselila k drugemu moškemu. Ta najbrž ni tako zanemarjal svojili zakonskih dolžnosti, ali pa ni več imel matere, da bi spal pri njej, kot je Fanika očitala Francu. Fanika je povedala še druge stvari: ..Poleti sem morala garati kot črna živina, pozimi pa so me nagnali od hiše. ker ni bilo dela. Tako jim ni bilo treba skrbeti za hrano zame! Takrat. ko me je s kolenom brcnil v tisto mesto in ko me je še s čevljem pretepel, sem morala k zdravniku, on pa na sodišče. Takrat, na sodišču, sem lepo rekla, če na glas pove, da se bo poboljšal, potem se vrnem domov, sicer pa ne. Nič ni hotel reči. Če bo z mano lepo ravnal. Zato je jasno, da nisem šla domov. In, tovariš sodnik - sem proti razvezi zakona!“ Tako je rekla Fanika, čeprav že več mesecev živi ločeno od moža, pri drugem. In ta drugi se prav nič ne boji ne noči in ne Fanike, marveč veselo in zadovoljno zleze vsako noč v Fanikino posteljo, da pogreje njeno zamrlo telo in svojo strast. Fanika pa, kljub temu, žeh ohraniti zakon. Razveze ne, čeprav ne živita skupaj! No, omeniti je še treba, da to ni bilo vse, kar je Fanika povedala in da se njena strast v drugi hiši sliši veliko manj pregrešno v tistem hipu, ko zapišemo še to, da Franca ni vseh žensk tako strah kot Fanike. Prav rad, recimo, zahaja k Z. v sosednjo vas, kije še samska, a je že vešča ljubezni in spleta za Franca gnezdo tako spretno, svoje telo pa tako zapeljivo nastavlja, da je Franca sploh minilo, da bi hodil še h kaki drugi v vas in v spolno veselje. Tako je povedala Fanika, ki je pristavila, da je Franc prej hodil še h kaki drugi in da je bil — tovariš sodnik, sicer ni lepo, a je res — kurbir prve vrste, dokler ga ni ujela v svoje mreže Z. iz sosednje vasi. Franc in Fanika sta si zdaj bot: pred sodnikom sta oprala umazano perilo, povedala za vse grehe zakonca, in da bi bila povsem enakovredna, hodi zdaj panika v posteljo drugega moškega, Franc pa k drugi ženski. Mati, ta Eva, ki je zapeljala ves svet, kot bi rekla Fanika, je ostala sama doma. Sodišču pa se ni bilo težko odločiti. Voljno sta kimala, ko je Franc našteval Fanikine greiie in ko je Fanika naštevala Franceve, kimala sta, ko je tekla beseda o skokih čez plot, o brcah v mednožje, o stiskanju za vrat, o kurbah in kurbiijih. Zato je zakon razvezan po obojestranski krivdi. Sodba v imenu ljudstva. Potem ko sta odšla iz dvorane, se je Franc odpeljal k Z. v sosednjo vas, da bi se potolažil na njenili izvirili ženskosti, Fanika pa, ki ima svoje stvari že vpč mesecev pri prijatelju v njegovi hiši, je odšla' tja, da bosta postorila zakonske dolžnosti, čeprav nista poročena. Življenje sc pravzaprav ni spremenilo niti za las. Franc in Fanika živita natančno tako, kot sta živela prejšnje mesece . . . Na policijski postaji na Broadwayju je zazvonil telefon. Slušalko je dvignil Jerry Stan. - V 39. ulici št. 14 v stanovanju osem se je zgodil umor. Žrtev je dvajsetletna Sandra Russel. Glas je bil inšpektorju Stanu neznan. Edino pozitivno dejstvo je bilo, da je po telefonu govorila ženska. Koje spustil slušalko, je ostal nekaj časa pri telefonu in razmišljal, nato pa je ugasil cigareto v pepelniku in odšel s postaje ter sedel v stari ford. - Vozi v 39. avenijo - je dejal šoferju in avto je zdrvel po new-yorških ulicah. Po petnajstih minutah vožnje se je in^ektor Stan znašel pred hišo 14. Na stopnicah desetnadstropne stavbo je stala starejša ženska in gledala inšpektorja, kije hitel proti njej. - Inšpektor Stan? - je vprašala. - Da - je odgovril inšpektor. - Hišnica te stavbe sem. Pred petnajstimi minutami sem vam javila o umoru v stanovanju št. 8._ - Poglejmo! Ženska je šla po stopnicah. Za njo je korakal inšpektor Stan. - Kdaj ste opažih? - Pred pol ure? - Kako ste zvedeli? - Sandra je bilo dobro dekle. Pogosto je prihajala k meni, skoraj vsak dan. Včeraj ni prišla. Niti danes. Mislila sem, daje bolna, in sem šla k njej. Stanovanje ni bilo zaklenjeno. Našla sem jo na postelji oblečeno. Mrtvo. - Ima kakšne sorodnike? - Ne vem. O tem ni nikoli pripovedovala. Rekla je samo, da ni iz New Yorka. Nekoč je omenila Boston. Mislim, da je tam živela prej. - Kdo razen vas jo je še obiskoval? - Neki fant. - Kako mu je ime? - Ne vem. Videla sem ga samo enkrat ali dvakrat. - Kakšen je bil videti? Kakšno obleko je imel? - Ce povem po pravici, a niti nisem dobro videla. Ko je šel mimo mene, je vedno nekako hitel. Samo enkrat sem ga videla v obraz. Tega pa, kaj je imel oblečeno in kakšen je, pa sploh ne vem. Ni mi uspelo videti več kot njegov obraz. - Potem opišite vsaj ta obraz. - Skušala bom. Mladenič je imel izrazito podolgovat obraz. Nos je imel nekako nenaravno velik. Oči... pozabila sem, kakšne očije imel. Spomnim pa se neke podrobnosti. Fant je na desnem licu imel vehko brazgotino v obliki križa. Ženska je še naprej-govorila, inšpektor Stan pa je ni več poslušal. Razmišljal je o mladeniču, ki je imel na desnem licu brazgotino v obiiki Icriža. Morda ta fant ni niti morilec, morda sploh nima zveze z umorjeno Sandro Russel, vendar se je inšpektor Stan z vsemi silami trudil, da bi se spomnil, kje je videl tak obraz. Nekje ga je videl. Toda kjfc? Tom ... Tom Evans ... Bolnišnica. Spomnil se je. Mladenič je ležal v isti sobi kot on. Inšpektor Stan je imel čir na želodcu. Fant pa je ležal po operaciji slepega črevesa. Kmalu sta bila prijatelja. Tom Evans je bil fant, kakršnih je najmanj milijon v. New Yorku. Prišel je s Sred. Zahoda, da bi v največjem mestu sveta poiskal tisto, česar ni našel v rojstnem kraju. Zaposlil se je pri neki družbi kot knjigovodja in je zelo Wtro napredoval, tako da je pred odhodom v bolnišnico že bil šefov namestnik, kazalo pa je, da bo kmalu tudi sam šef, ker je stari šef Donald odhajal v pokoj. Skratka, Tom Evans je bil zadovoljen z življenjem in kariero, ki je bila pred njim. Zato se je inšpektor tudi spraševal: kaj n^j bi navedlo takega fanta, da bi ubil Sandro Russel? Morda ljubosumje, nezr-e-stoba? Ali kaj drugega? Odločil se je, da poišče Toma Evansa. - Prišli smo, inšpektor - je rekla, ko sta prišla do stanovanja Sandre Russel. Stan je odprl vrata in vstopil prvi. Na postejji je ležalo črnolaso dekle v ozki zeleni obleki. Njen obraz je bil miren, brez sledi bolečine, ki bi kazala na nasilje. Nihče ne bi verjel, daje dekle mrtvo. Prej bi rekel, da je zaspala in da jo samo globok spanec ovira, da ne vstane. Inšpektor je stopil k telefonu na mali mizici blizu postelje in poklical policijsko postajo. Oglasil se je narednik Thompson. - Nujno pošljite zdravnika v 39. avenijo št. 14. Hišnica je nemo gledala inšpektorja. Zdravnik je kmalu prišel in ugotovil, daje dekle zastrupljeno z arzenikom. Dve uri pozneje je inšpektor Jerry Stan sedel v stanovanju Toma Evansa. - Da, inšpektor, poznal sem Sandro Russel - je tiho pripovedoval mladenič z brazgotino na desnem hcu. - Delala je v isti družbi kot jaz. Sandra je bilo lepo dekle in nameraval sem se poročiti z njo. Poročiti sva se nameravala konec prihodnjega meseca. Vem, inšpektor, vse govori proti meni, vendar res nimam nobene zveze z njeno smrtjo. Upam, da boste našli pravega morilca in ga kaznovali. Inšpektor je skozi cigaretni dim opazoval mladeniča. Tom Evans je na prvi pogled bil pošten in iskren. Bi lahko ubil Sandro Russel? Nenadoma mu je nekaj šinilo v glavo: - Na svidenje, Tom - je inšpektor skočil pokonci in zapustil stanovanje. V pisarno inšpektorja Stana na Broadwayu je stopila hišnica stavbe št. 14j spremljal pa jo je narednik Thompson, - Sedite - je rekel inšpektor in pokazal na stol sredi sobe. Ženska se je tiho usedla. - Torej, našel sem fanta, katerega opis ste mi dali, fanta z brazgotino. Ime mu je Tom Evans. Toda to sedaj ni prav nič važno, kajti ta fant je priznal, da je poznal Sandro in bil njen ljubimec, ni pa njen morilec. Morilka S^dre Russel ste vi, gospa! Naj vam povem, zakaj ste jo ubili? Sandra je- bilo dekle, ki je bila všeč moškim. Seveda je imela ljubimca, kije često prihajal k njej. Vi ste starejša ženska, ki ne more več privlačiti moških in tega se zavedate. Toda z usodo se težko sprijaznimo. Gledali ste, kako fant vsak dan prihaja k Sandri, in postali ste ljubosumni na dekletovo mladost in lepoto. Vaša osamljenost je bila vedno večja. BUi ste obupani in ste v tem obupu prišli do edine mogoče odločitve: ubiti dekle. Vem, da vas zanima, kako sem to odkril. Zelo preprosto. Ko ste mi telefonirali, ste rekli, da gre za umor. Od kod ste to vedeli, ko na njenem telesu ni bilo nobenih znakov nasilja? Ekonomsko-administrativni šolski center NOVO MESTO obvešča \ slušatelje ekonomske srednje šole — oddelek za odrasle v Novem mestu (2. in 4. razred), - da se bo pouk začel 18. septembra 1972 ob 16. uri. RAVNATELJSTVO Nov motel vabi Važna naloga: pospeševati turizem ,^tari“ motel ob vedno pobi avtomobilski cesti je pretesen, da bi lahko sprejel vse popotnike, ki se tu ustavijo. Zato so delavci novomeškega „Pionirja** po želji Ijubljan-stega podjetja „Petrol** zgradili nov motel Z urejenimi dovoznimi potmi NOVO V BREŽICAH KDAJ DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE? - Brežiška delavska univerza je v letošnji program izobraževanja odraslih vključUa šest šol (7. in 8. razred osnovne šole, šok) za poklicne voznike motornih vozil, šolo za gostinske delavce, srednjo ekcMiomsko in komercialno šolo in avtomehanično delovodsko šolo). Vprašanje družbenega izobraževanja, ki ga bo delavska univerza organizirala po podpisu družbenega dogovora, še ni rešeno. PRIPRAVE NA UGASKE BOJE — Brežiški športniki se za tekmovanja vestno pripravljajo. Razen rokometašev redno trenirajo še nogo-metaS, ki bodo tudi letos nastopili v celjski podzvezi. 45-LETNICA DELOVANJA -Prosvetno društvo „Ivan Kobal** iz Krške vasi bo prihodnjo nedelo proslavilo 45-letnico delovanja. Visoki jubilej bodo počastili z nastopom pevcev iz Brežic, Artič, Kapel, Dobove in Cerkelj. BOLJSA cesta - Lastniki motornih vozil niso bili zadovoljni s cesto, ki pelje proti železniški postaji. Ker je bila polna lukenj, je marsikateremu vozniku naredila na avtomobilu precej škode. Zadnji čas je že bil, da so jo zaliti z asfaltom. POLNA KNJIŽNICA - Tudi poleti ima brežiška Matična knjižnKa veliko bralcev. Obiskujejo jo predvsem dijaki in šolarji, pa tudi marsikateri starejši občan rad zavije vanjo. ASFALTIRANJE CESTE - V kratkem naj bi Cestno podjetje iz Novega mesta pričelo asfaltirati cesto iz Brezine do Dečnih sel. Novo asfaltno cesto bodo izročili namenu v okviru praznovanja občinskega praznika. bre2iSke vesti in prostornim parkirnim prostorom bo motel prav gotovo priljubljeno postajališče utrujenih motoriziranih potnikov. Izredno lepo in urejeno poslopje je 21. avgusta „odprl** predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas. Motel na Čatežu ima 40 ležišč. V restavraciji je 450 sedežev, gostje pa si lahko postrežejo še v samopostrežni trgovini Na prostoru za parkiranje se lahko ustavi več kot sto osebnih avtomobilov in trideset avtobusov. Uprava motela penzion-skih cen še ni določila. Objekt pa s tem še ni dokončno urejen. Drugo leto bodo ob njem zgradili še kopalni bazen, razširili pa bodo prostor za parkiranje, da bo lahko naenkrat počivalo do tisoč avtomobilov. PRIZNANJE IZ PTUJA Na tradicionalnem festivalu narodnozabavne glasbe v Ptuju je nastopil tudi ansambel „Dobovških pet“. Vabilo je prizadevnim glasbenikom amaterjem lepo priznanje, saj so jih ptujski organizatorji povabili že tretjič. NOVI FUNKCIONARJI Petnajst kandidatov je pred dnevi z izpiti ušesno zaključilo tečaj, ki ga je organiziralo brežiško ,,Avto-moto društvo**. S tem je društvo pridobilo funkcionarje, ki bodo pomagali predvsem pri organizaciji moto-CTOS dirk, na letos preurejeni stezi na Prilipah pri Čatežu. NOVI TEMELJI Na gradbišču prizidka k osnovni šoli v Cerkljah je te dni vse živo. Delavci novomeškega gradbenega podjetja Pionir so že zabetonirali temelje. Prizidek naj bi bil pod streho še letos, potem pa bodo pričeli preurejati stare šolske prostore. Prihodnje leto bodo ob občinskem prazniku objekt izročili v uporabo. TRŽIC : BREŽICE 19:15 S pomlajeno ekipo, ki jo vodi Polde Rovan, so Brežičani gostovali v Tržiču in prvenstveno tekmo republiške lige izgubili s štirimi goli razlike. Za Brežice so nastopili: Berglez, Rovan 1, Novosele, Gorišek 3, Vervega 4, Bosina 1, Božič, Zore, Štangelj, Blatnik 6 in Skočaj. »Ostal bom« Zadovoljen z malim Darko Bradač je eden tistih delavcev, ki so ostali zvesti Kovinski galanteriji tudi v težavah. ,,Ostal bom tukaj, saj bo šlo na bolje,** mi je dejal, kajti zaposlitve ne bi rad menjal V Brežicah bi najbrž zaslužil več, zato pa je pot na delo daljša in še z avtobusom bi se moral vozili Do avtobusa v Pišecah ima tdiko kot zdaj do delovnega mesta na Bizeljskem. V lepem vremenu se pripelje do delavnice v 20 minutah, in če jo ubere peš po bližnjici, prispe v tričetrt ure. „Kuverta ob mesecu je pa precej tanka, kajne? ** „Po 800 dinarjev dobimo. Ni veliko, a za nas v teh hribih je tudi to nekaj. Skromni smo in skromno živimo, pa gre ‘za silo.** Darko Bradač prež^lja ženo in dva otroka. Tudi na očetovem posestvu pomaga, da se laže prebijajo. Letos niti oče ne bo imel veliko pridelka. Deževje je naškodilo polju in vinogradom. Prav zaradi tega je vsak dinar, ki ga ljudje zaslužijo v domačem podjetju, vreden še toliko več. „Kaj vi naiprej ukrenili, da bi vaš mladi kolektiv dal več od sebe? “ , J*o mojem bomo morali čim-prej urediti plače po učinku. Zdaj dobijo vsi enako, tisti, ki se zelo trudijo, in tisti, ki so pri delu bolj l^odnl Nagrajevanje po učinku bi nas vse spodbudilo k pridnosti, saj bi za več dela prejeli več denarja, uspeh pa bi pomagal na noge podjetju. J. T. PARTIZANSKO TREBELNO PRAZNUJE: Nova šola, vodovod, ceste i Vrhunec letošnjega praznovanja občinskega praznika občine Trebnje iH) ^ j nedeljo na Trebelnem. Koko se pripravljajo vaščani na slavje^ ' Trebelno je bilo ob našem obisku 24. avgusta še eno samo gradbišče: urejali so okolico lepe nove šole, akademski slikar Vladimir Lakovič je v avli šole pravkar dokončal del freske s prizorom iz Gubčevega kmečkega punta, loteval pa se je drugega pnzora, napada Gubčeve brigade na Dob. Največji vodovod, ki je bil letos zgrajen v trebanjski občini (predračunska vrednost se suče okrog 350 tisočakov), je že prestal prvi preizkus. Predstavniki JLA so si ob prisotnosti načelnika za gospodarstvo ObS Tregnje Cirila Pungartnika in odbornika Valentina Gimplja ogledovali gozd pod Trcbel-nim, kjer naj bi vojaki pripravili'slav-. nostao prizorišče za proslavo ustanovitve Gubčeve brigade. Pripadniki JLA so ponudili odboru krajevne skupnosti še nadaljnjo pomoč pri urejanju kraja; od ustanovitve Gubčeve brigade pod vasjo vojaki in občani niso prvič eno! To pa še zdaleč ni vse. Predsednik krajevne skupnost Anton Klemenčič, ki se je kot kmet zaposlil s traktorjem pri gradbenem podjetju Grosuplje na gradbišču nove šole, ni skrival radosti, ko je pripovedoval o delu preteklih mesecev. ,,Spustili smo se ostro! Odbornik Gimpelj je sicer sprva vaščane s težavo prepričal, da so se lotili vodovoda, čeprav je to bila naša davna želja. Nova šola je bila motor za vse. Z občino smo podpisali pogodbo, da s pomočjo vojske zgradimo zajetje vodovoda, vse ostale jarke smo kopali sami Delali smo večinoma ob sobotah in nedeljah. Začeli smo pred dvema mesecema - in glej, že )c voda!** — Kdo se je še posebno izkazal pri gradnji vodovoda - smo povprašali? „Naj bo kar pri prvem, predsedniku gradbenega odbora Poldetu Zoretu,* je dejal Klemenčič. ,,Zore se je lotil dela s tako vnemo, da je za <3va meseca odpovedal svojo krojaško obrt Ne vemo, kako naj mu vrnemo.** Na celotnem območju KS belno so obnovili vse vaške pO“’ dosti cest je novih. Trebelno im* tudi novo javno razsvetljavo. Go^ darji so se lotili celo obnove hiš. Klemenčič: „Pričakujemonm go borcev naše Gubčeve, bi se med nami dobro počutili- A. ŽELEZNIK Iz kraja y kraj Anto™lSei^e,”predTovo skupnosti kaže postoriti da TbilTmi ^ " «em, kaj še leznik) ’ " ‘‘"‘J “ lepa. (Foto: A. KJE BODO SLAVILI? Vi so počastili letošnji občinski^ij nik s proslavami občani y skupnosti Šentrupert in Dobrni ’ Trebnjem bo v petek ob ^ Ukovnem satanu otvoritev raz» slikarja samorastnika Antona nika, ob 19.30 pa bo še Prosvetnem domu. V soboto ^ strelci preskusili novo streU^ ^ Prapročah, pomerili se ^ ° j;|l , občinskem tekmovanju za predsednika občinske skups^^. Glavna proslava občinskega P j, , nika in Gubčeve brigade pa j deljo na Trebelnem. Krajevni cw , SZDL bodo poskrbeli za avtoD^^ | prevoze. »jj-1 NAD 130 GASILCEV -ska gasilska zveza v TrebnjeJ^jjjp težave s prevozi gasilcev na osr proslavo na Trebelnem. jj,; reč ne bodo zmogli z lastninu r Predvidevajo, da se bo slavja ^ . žilo nad 130 uniformiranih ga® v SEJEM NA VESELI GOR*, . soboto bo na Veseli gori rupertu glavni jesenski sejem | vedo, konje in razno J go. Krajevna skupnost Sentrup j j Turistično društvo bosta jgiji | za dobro poču^e. Odprt d® ; gostinski tokal na gradu. . - TREBELNO- V predsednik republiške c® pf valne skupnosti LudviK ^ odprl novo šolo SNOUB . Gubec. Na kraju kjer so • ^ tembra 1942 ustanovili jjt gado, pa bo glavna slovesn letošnjem trebanjskem skem prazniku. TREBANJSKE NOVP < Hitra pomoč Pomurju Denarno pomoč nujno^ potrebujejo tudi nekatera območja v domači občini Predsedstvo občinskega krškega sindikalnega sveta se je pred dnevi sestalo na izredni seji in nanjo povabilo predstavnike nekaterih večjih delovnih organizacij. Razpravljah so o pomoči prebivalstvu Prekmurja in Slovenskih goric, ki so jih pred nedavnim prizadele poplave. Taka solidarnostna akcija vse Slovenije tudi v krški občini ni ostala brez odmeva. Prvi so priskočili na pomoč v Papir-kaifekciji, nato v sevniški Lisci, Labodu in Ekktru. Da bi tudi dnigi čimprej pomagab, je predsedstvo občmsicega sin^kalnega sveta sprc; jelo sklep, da bi v kolektivih krške občine hitro zagotovili po dva odstotka bruto mesečnega zaslužka in jih vplačali na skupni republiški žiro račun. Ob tej razpravi so prisotni poudarili, da potrebuje podporo tudi prebivalstvo domače občine. Krškapo- 12 ŠTIPENDIJ ZA KMETOVALCE Sklad za pospeševanje kmetijstva pri občinski skupščini v Krškem je v minulem šolskem letu štipendiral dvanajst slušateljev petmesečnih kmetijskih tečajev na Grmu pri Novem mestu in v Šentjurju pri Celju. V drugi letnik sc jih bo to zimo vpisalo pet, osem pa jih je že obiskovalo kmetijska predavanja dve zimi. Vsak slušatelj, bodoči lastnik kmetije, je prejel v času šolanja po 400 dinarjev štipendije na mesec. Ž. S. VSAK DAN DVE TONI KUMARIC V KAMNIK Slabo leto tudi kumaricam ni prizaneslo in kooperanti so jih pridelali manj, kot so se nadejali. Na srečo je deževje prenehalo in pridelek bo poslej boljši. Agrokombinat Krško odpelje v Kamnik vsak dan po dve toni kumaric, te dni pa računa na pet ton vsak drugi dan, ker je lx)lj sončno. Kooperante za pridelovanje kumaric ima v Presladolu, Stolovniku, na Raki, v Podbočju in v Dolenji vasi. KRŠKI TEDrekov-skem delu je samo še sedanji po- močnik.*' - Za koga vse pečete? „Poleti pečemo 600 do 800 kg kruha. Vozimo ga v Šentjanž, Kmielj in Trži.šče. Po moj kruh prihajajo gostilničarji a*lo a. Ljubljane in Celja.'* Kako bo torej vnaprej? ,,Bo, dokler bo! Prepričan sem, da bi se dalo pekov delavnik skrajšati, kot terjajo sindikati, če bi se dni ge stvan popravile. ASFALT SEPTEMBRA! Krajevna skupnost Blanca se je lotila asfaltiranja ceste skozi vas, kar je že stara želja vaščanov. Cestno podjetje je že pričelo delati. Računajo, da bodo 800 metrov asfaltnega traku potožih že septembra. DOKLER NE BO PREPOZNO Odkod voda za mes^ ■■■" ■ ' ■ - i.i 11. --- ,1. ,----- Novi cestni most pri Boštanju bi lahko kril ^ ^ vod sevniškega vodovoda. Seveda: če .^n prej s kopanjem gramoza pokvarili talne voji boštanjskem polju! Mnenje inž. J. Koloj^ bo le še težje. „V Sloveniji^^^jir Črnomelj toliko sekundam^ . ,jr Pitna voda bo za Sevnico kmalu ovira številka ena, če to že ni! Poraba na gospodinjstvo je sicer še smešno majhna, komaj 45 litrov, torej še zdaleč nismo mestni Hudo zdelano je-omrežje, huje kot pri težkem črevesnem bolniku. Najhuje pa je, da vode ni dovolj, iz dneva v dan ZMEDENI ZDOMEC V soboto se je z avtomobilom nemške registracije brez vozniškega izpita peljal Jože Perc, doma iz Lot^ čarjevega dola, proti Zabukovju. V preglednem desnem ovinku je srečal avto, ki ga je vozil Lojze Lipoglav-šek iz Sevnice. Oba sta zavirala. Perc je trčil v Lipoglavška, ki je predtem že ustavil. Škode je za 5000 dinarjev. BOŠTANJ: NOVO ZAJETJE Zmogljivost bt>štanjskega vodovoda je premajhna za nove stanovanjske hiše, ki rastejo kot gobe. Pred dnevi so že priceh kopati za novo zajetje pri Urškinem studencu v Grahovici, odkoder naj bi vodo speljah do zbiralnikov v vasi. Morda bo zadostoval naravni padec. Kopanje jarkov za cevovod skozi kamniti svet v dolini Grahovice ne bo lahko delo. ZDOMEC SPODBIL DALJNOVOD V si>boto je Jane/. Stojs iz Osredka 4, vinjen vozil iz Sevnice proti Krškemu. V blagom ovinku ga je zaneslo tako, da je 50 m vozil po jarku, nato pa ga je zaneslo še 30 m po nasipu v drog 20 kV daljnovoda 'in Brestanica Boštanj. Drog je dobesedno spodbil, avto pa se je ustavil šele v Savi. Voznik si‘ je udaril k' v čelo, vendar so ga iz sevniškega zdravstvenega doma odpustili domov. vodnega omrežja kot Sevn na direktor stanovanjskega inž. Kolar. - Kako iz zagate? ,,Menimo, da kaže iskanji novih virov^ skupno z gradnjo Savo. Inž. Mitja Rizmal skega zavoda za urban*^® ^ podatke o možnih . poKi nimi količinami vode bi bilo najcenejše, če tal boštanjskega polj“ menijo, da so tam ei količine vode kot na vode kot na ^ To so sicer le'še dom**® dažnih raziskav.** - KajpaveUkag ^^^ n „Jama je res že ¥ kot je, ni več uporabna* poglobili. Zaloge t mogoče rešiti. ba postaviti bolj v s ^giipi^pir poglabljanje jame bi nj daU. V sedanjih jaman^^^ ^ t- ko u- vod® naredili nbniK- gresta skupaj! PAB BLOKI .. pred kratkim je. Beton iz 8-stanovanjski blo^^ blok, jx)dobno .. osc'ljnP kraju, kjer postaja. Ali ne :je mestiti na P"*?? IMAJO N( V » ni člani gasilskt^ jO dobili težko P ^ kombi. Polovico ,^«r' ^ J ^tete * • te^e bo odprt počitniški dom NAME v Novigradu (na sliki prvi „dvojček“ z desne), v SBI,!«'”* ^ preživelo prijeten dopust več Kočevcev. NAMA se širi, zato je rezeiVirala tudi večino sob v ®^jem „dvojiku-. (Foto: J. Primc) In vendar so otroci letovali pozno spomladi |e kazalo, da letos za naše otroke na morju ne bo pro-" Otroci so se navadili na redno hrano, na pospravljanje in na življe-___________________nje v kolektivu - Želijo spet v Puntiželo *^oče\^ u tajnico občinske otroki W^jo MUielič in se z njo 12 kočevske občine. ~ Let< petljajev Kocevslcp t -Ijajev 7P t raznih za- i^očevskp otroci iz letovali, v bodo nikjer *»iediii9 *-^Ko-ste potem vse to ~~ Ko * Za dobUi pro- ^P^osili Za n otrok, smo Jajnica Ani. republiško ZPM. H v je telefonirala ‘^^'‘goslovanskpff*/'^*^^ direktor ^?8a centra rekreacij- ^Jin nam ie^ i, (JDRC) Vekoslav ^®2ervirai nmctl sporočil, da je ^anju jg pQ Na prvem sre-®.^Jskem listu ®l’ J® bral v Do-J^ajo letoj kip^^ ^°^®vski otroci n,dneh ^ °S^sili pri njih. ^edsednikom vm? potem s ^ soc?aTno^^, Stanetom Jajti-Marijo Lev«rt ° osnovni utedm vsi dela, da pregled?*®^"«, oskrbeli z niihr»«;__.^ otroke, se poštar?: J-T!.- Zveze prijateljev mladine (ZPM) pogovorili o letošnjem letovanju din za enega). Za druge otroke pa so starši plačali največ po 250 din. Za to letovanje je letos prvič po mnogih letih spet prispevala občinska skupščina, in sicer 20.000 din, starši so skupaj prispevali 13.000 din. Rdeči 1^ bo prispeval okoli 8.000 din, drugo pa računamo, da bomo zbrali še pri podjetjih, pri katerih so zaposleni starši otrok, ki so letovalL Cestno podjetje Novo mesto je že prispevalo za svoje 750 din. — Kaj pomeni za otroke letovanje? Otroci so se navadili na redno hrano, in sicer 5 obrokov, na pospravljanje prostorov, na stalno zaposlitev, pa tudi za zabavo in igre je bilo seveda na razpolago dovolj časa. Navadili so se še na osebno higieno, na življenje v veqem ko- lektivu in na drugo. Več staršev je že prišlo pohvalit, da so zdaj otroci doma bolj pridni za delo in jelo. Tudi v letovišču so bili otroci zelo pridni, saj je skupina dobila v znak priznanja za disciplino v dar knjigo „Pula“. — Kako pa bo z letovanjem prihodnje leto? — Že septembra letos bomo spet sklenili pogodbo za letovanje otrok v prihodnjem letu. Skušali bomo dobiti prostor v Puntiželi za 130 otrok. Morda nam bo razen za socialno in zdravstveno ogrožene uspelo dobiti prostor tudi za samoplačnike. Zapišite še, da se po vašem listu javno zahvaljujemo domu JDRC v Puntiželi in vodstvu za lep sprejem in gostoljubnost. Seveda se hkrati priporočamo tudi 2a letovanje naših otrok v prihodnjih letih. JOŽE; PRIMC Ugodno za zaposlene starše od kodr"^« je letovalo, in prijavilo pre- bilo občine, vendar ‘e za 71. Izbrali smo prinomiT-^^® letovanje na ki so m zaradi zdravja, smo jijj - ogroženi. Zbi- 5^1e v 7 Tako jih je šlo S^ah 3 OsUnici 3, Travi 3 Hu 3. Sto'"’'-*; 2, ŽČtinah 5. K(,rt-?®''ecla je t J. ^ Kočevju tn . J Vsega oK ° Otroci iz občine in da h *^azen f mesta, tol -^edgrad “ osnovne 14-dnevno k- te"'»Plača?’^T“S'“"'‘ ““"ki. '“'»avo M »?l za otro- h " Koiii, • ^ Kočevie. ^''’tiŽeli iiJ letovanje v vse je prispeval ? nanadSSr “ «pI? ,S!oJaw"'“ '^ojnovai-0bčinske„^°*°''0. ne bo niočnrfc P^i^nika, ker moS si pa Pub|5^> najverietn • ^ no- fa,^ Letos j« že pri- ^^0 o,^> da bo f°grajena le ^a drupJff sprejel ' kd^£ ni denaija '’S bi^“ '*°8Tajcn ^ PO- d^^dili jg * zadnji ^i I ^^^^ojen^J°*^ore za varstvo Otrok ostane po pouku v šoli, dokler |ie pridejo starši iz službe - Za boljši uspeh Predi Preteklo šolsko leto je bil na osnovni šoli v Kočevju en oddelek podaljšanega bivanja otrok v šoli, in sicer za vige razrede; letos pa bodo odprli še dva nova: enega za nižje, dru^ga pa za višje razrede. Ti oddelki so namenjeni predvsem otrokom, katerih oba starša sta v službi in bi moral biti otrok zato dalj časa sam doma. Tako pa ostajajo otroci po pouku v šoli (v oddeUcu podarjenega bivanja), do- ŠE VEDNO ŽIV Na kočevskem pokopališču bodo letos uredili še pota in novo ploščo na grobnici padlih partizanov. Na plo^i bodo vktesana tudi imena padlih borcev v Kočevju in okolici. Skupno bo W(lcsanih 78 imen, od teh štiri povsem na novo, ker so zanje zvedeli šele letos. Eno staro ime pa bo manjkalo; ugotovili so namreč, da je neki borec še vedno živ, čeprav je bil na stari plošči vklesan, ker so menili, da je med vojno padel. Za urejanje drugega bo letos zmanjkalo denaija. ZA Cisto mesto Največ nesnage (papirja, polivinila in raznega drugega odpadnt^a materiala) je v Kočevju okoli podjetij, obratov ter trgovskih in gostinskih poslovalnic. Častna izjema je le gostilna „Kmet“, kjer vsako jutro lepo očistijo okolico. Kirćgevna skupnost Kočevje bo predlagala, naj bi bila podjetja dolžna čistiti 10 m okoli svojih obratov oziroma poslovalnic, Tak odlok že velja v Ljubljani in še nekaterih mestili. '•‘“P- ^ ki o t obliko-^, jna heagraa i„ s,ari og: ukiniti šoli sestankih ta p^ini s f^adetim^ * - vtnSK opozorili, da je treba na križišču zgraditi čakalilče za avtobus, predlagali pa so tudi, naj bi šolski razred ostal prazen, da bi v njem lahko imeli razne sestanke. Zvedeli smo, da je bilo v občinskem proračunu za letos predvidenih za gradnjo čakališč za šolske otroke 15.000 din. To so seveda ča-kališča, na katerih čakajo šolarji avtobuse, da jili odpe^jgo v Šolo oziroma domov. kler ne pridgo starši iz službe. Med podaljšanim bivanjem šolajji pod vodstvom učiteljev delajo naloge in se uče. Vsi trije oddelki bodo osnovani takoj ob začetku šolskega leta. Delati bodo začeli vsak dan po končanem dopoldanskem pouku. Vsak oddelek bo lahko sprejel le do 26 otrok. Vedno manj obiska Kočo Planinskega društva Kočevje za Mestnim vrhom nad Kočevjem je letos obiskalo precej manj izletnikov kot pretekla leta. To dokazuje tudi število vpisanih obiskovalcev v knjigo te koce. Do 6. avgusta se je vpisalo leta 1969 kar 771 obiskovalcev, predlanskim 685, lani 412 in letos le 159! Nedvpmno je k slabemu letošnjemu obisku precej prispevalo izredno slabo vreme, zelo vnetno se pa tudi vsi obiskovalci niso vpisali v knjigo obiskov. VODA V KRKOVO Vodovod Vrh-Krkovo v kočevski občini bodo začeli graditi predvidoma septembra. Dolg bo okoli 520 m. Vsa dela bodo opravili vaščani prostovoljno, razen tega pa bodo pričevali za gradnjo tudi nekaj denaija. Za napeljavo bo prispeval še HVDROVOD 10.000 din, kar bo manjkalo, pa Š€\ krajevna skupnost. RIBE VLAGAJO Usklajevalni odbor ribiških družin Kočevje, Brod na Kolpi in Cabar, ki upravljajo s Kolpo in njenimi pritoki od Dola navzgor, je pred kratkim vložil v skupne vode več mladih plemenitih rib. Na območju Slavski laz - Brod na Kolpi so vložili 14.000 lipanov in 5000 sulcev, velikih od 4 do 6 cm, kar jih je vejalo 26.000 din. V pritoke Kolpe nad Brodom na Kolpi pa so vložili 100.000 postrvi, velikih 1 do 2 cm. Mlade ribice so kupili v ribogojnici Povodje. ZAMUDA ZA MLAJSE Letos bodo imeli vsi učenci 1., 2., 3. in 4. razreda osnovne šole Kočevje iwuk v stari (bivši Bračičevi) šoli, vsi učenci vi^ih razredov (od 5. . do 8.) pa v novi šoli. V novi šoli se bo začel pouk 1. septembra, v stari (za učence od 1. do 4. razreda) pa Sele v ponede^ek, 4. septembra. Vzrok za zakasnitev je, da obnovitvena dela v stari šoli ne bodo končana do roka. Pomurju: 129.980 din Po zadnjih podatkih so delovne organizacije v novomeški občini zbrale za poplavljence v Pomurju in Slovenskih goricah 129.980 dinarjev. Prispevada so naslednja podjetja in ustanove; Gozdno gospodarstvo 5000 dinaijev. Cestno podjele 5000, Novotehna 5000, Dolenjka 5000, SGP Pionir 10,000 dinarjev, IMV 5000, Lekarna 500, Okrožno javno tožilstvo 640 dinagev. Občinsko javno tožilstvo 200, Dolenjski list 1000, Beti - Mirna peč 1000, Služba družbenega knjigovodstva 490, Kremen 2000, Občinsko javno pravobranilstvo 150, Zavarovalnica Sava 40.000 dinaijev in občinska skupščina 20.000 dinarjev. Sklepe o pomoči so sprejeli še: Novoles (10,000 dinarjev), Labod (7000), Kmetijska zadruga Krka (5000) in PTT Novo mesto (7000 dinaijev), P. V Mimi peči betonirao temelje za montažno dvorano tamkajšnjega obrata Beti. Računajo, da bodo že letos povečali proizvodnjo v novih prostorih, ki bodo tudi za kraj velika pridobitev: v dvorani bodo zaposlili še več žensk. (Foto: Polde Pungerčar) ŠOLA NIČ VEČ V OBLAKIH: Topličani dočakali Novo šolo v Dolenjskih Toplicah bo do avgusta 1973 zgradil Pionir - Buldožerji že orjejo Dolga pot do količkov je mimo: na jasi. Iger so Topličani mqa proslavljali 30-letnico osvoboditve taraja in Titovo 80-letnico, so se oglasili buldožerji. Toliko pričakovani dan Suhokrajinski drobiž ŽUŽpMBERSKA MLADINA ima barvni televizor. Veliko dena^a so zbrali pri članih organizacge, precej pa pri občanih in drugih organizacijah, Televizor je nameščen v prostorih kluba mladih v domu LT. Program lahko gledajo tudi šolaiji in odrasli. PRETEKLI TEDEN sije medved, za katerega smo poročali, daje bil v Gradencu, zopet privoščil med. Tokrat je. obiskal čebelnjak Milana Blatnika iz Malega Lipga; uničil mu je en panj, Ker so med Gradencem in Lipjem vinogradi, bo medved prav gotovo obiral grozdje, brž ko bo sladko. NOSILCE ZA MOST k dvorski žagi na Jami so že nabavili. Prvotno so nameravali most, ki bo železo-betonski, graditi še letos, pa so zamudili z načrtom in gradbenim dovoljenjem, zato bodo most gradili prihodnje leto. Razen cementa bodo ves material pripravili že letos. Investitor bo laajevna skupnost Žužemberk, ki ji bodo pomagali tudi občani in podjetja. SLABA KROMPIRJEVA LETINA se letos obeta v Suhi krajini. Lansko leto krompirja niso mogh prodati, zato so ga letos sadili manj. Pri izkopavanju lwompiija, ki se je ponekod že pričelo, pa so ugotovili, da je krompir uspel le na nagnjenem in peščenem terenu, drugod pa gaje malo in še ta je napaden od raznih bolezni. Se slabša od krompirjeve bo sadna letina. Kmetovalci ne bodo imeli toliko sadja, da bi ga imeli zase. Tudi v vinogradih ne kaže dobro. M. S. ^ ^ 'v' ,V, ' je napočil in po vsej Topliški dolini se je razvedelo: novo šolo gradijo. Občina je sklenila pogodbo s Pionirjem, id s podpisi jamči, da bodo učenci prihodnjo jesen sedli v nove učilnice. Nova toplLška šola bo podobna tisti, ki jo je republika Slovenija podarila Banjaluki po potresu, le da bo izpopolnjena. Na več kot 3300 kv. metrih gradbene površine bo zraslo: 8 učilnic za razredni pouk s kabinetom in drugimi prostori, 8 učilnic za kabinetni pouk, telovadnica, shramba za orodje, upravni prostori, zbornica, pionirska soba, večnamenski prostor (tudi za jedilnico) in večji prostor za predšolsko varstvo približno 50 otrok. To bo prva šola v novomeški občini, ki bo imela pod streho tudi vrtec. Po zgraditvi bodo podružnice ukinili, otroke iz nižjerazrednic na Sušicah, v Poljanah in Soteski pa prešolali v Dolenjske Toplice. Izpraznili bodo tudi dosedanje stare učilnice, ki jih ima matična šola v Dolenjskih Toplicah v treh stavbah. Nova šola bo dovolj velika, da bodo imeli poslej tudi v tem kraju pouk v eni izmeni, poleg tega bodo lahko organizirali vrsto najrazličnejših iz-venšolskih dejavnosti in podaljšano bivanje učencev. Topličani in prebivalci vse Topli-ške doline držijo pesti za lepo vreme in čas brez vi§ih sil, predvsem pa za rok, v katerem mora novomeško gradbeno podjetje zgraditi novo šolo. Po predračunu bodo gradbena, obrtniška in druga dela veljala prek 10 milijonov din. NOVOTEKS : KROJ 82:83 Pred 400 gledalci so novomeški košarkaiji v prvi tekmi jesenskega dela slovenske lige izgubili s Krojem 82:83 (41:47). Zmago so imeli že v žepu, vendar pa so 14 sekund pred koncem pri vodstvu 82:81 izgubili žogo in potem dobili še koš. Za NOVOTEKS so igrali: Ž. Kovačevič 30, Splichal 20, Šepetave 11, S. Kovačevič 7, Počrvina 6, Ivančič 4, Bencik 2, Pirc 2. ; '' > ' * „Kupite, ni drago." Da bi šen^emg^ semanji dan minil brez loncev, skled in latvic? Ne, tega si lončki, ki jih je v k^'u in okoUci še nekaj, ne bi nikoli odpustili. Prejšnji četrtek so pripekali naprodaj veliko zalogo. (Foto: i. Zoran) MIN! ANKETA Jesenskim skrbem se vsako leto priključijo še skrbi zaradi šolskega leta in nakupovanja najrazličnejših šolskih potrebščin. Vida Balant, strežnica v bolnici: „Starejši sin bo letos obiskoval gostinsko šolo, mlajši peti razred osnovne šole. Zvezke bomo nakupih takrat, ko bodo v šoU naročili, kaj otroci potrebujejo. Mlajši bo nekaj knjig podedoval od starejšega fanta.** Janez Dolenc, kmet: „Koliko stvari otroci danes potrebujejo. Ubogi mali lirbti, ki vsak dan Šolske skrbi znosijo v šolo tohko knjig in zvezkov! Zdi se mi, da je te šolske ropotije preveč.** Frančiška Jordan, trgovska upokojenka: „Knjige so predrage, zato si jih bo hčerka, ki bo letos v Brežicah obiskovala drugi letnik trgovske šole, nekaj sposodila in zamenjala,** Zlata Dular, slavistka: „Ker so cene šolskim potrebščinam previsoke, bi morale šole pred poukom pripraviti sejem že uporabljenih, a še dobrih knjig in učbenikov. Tako bi mnogim družinam, ki imajo več šoloobveznih otrok, prihranili denar, ki bi ga za otroke lahko porabile v drugih trgovinah. Za svoja šolarč^ sem nakupila obvezna berila, nekaj zvezkov in torbici.** J. PEZELJ PRVENSTVO MINIATUR 2, in 3, septembra bo na letališču v Prečni dolenjsko prvenstvo letalskih modelaijev. Novomeškemu aeroklubu, ki prvenstvo prireja, seje prijavilo okoU 30 tekmovalcev iz Brežic, Mirne in Novega mesta. Zmagovalna ekipa bo dobila prehodni pokal, najboljši posamezniki pa pokale v trajno last in praktične nagrade. Nbvomcšta kronika ZA POPLAVUENCE - Na skupni sgi občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL so prisotni sklenili, da pošljejo vsem delovnim in sindikalnim organizacijam poziv za hrtro solidarnostno akcqo s predlogom, da bi vsak delavec v podje^ih in ustanovah prepustil 2 odstotka od svojega mesečnega dohodka poplavljencem v Pomuiju in Slovenskih goricah. TRŽNICA: Cene se na tržnici, ki je bila tudi ta ponede^ek dobro založena, od prejšnjega tedna bistveno niso spremenile. Cene: solata 7 din, lubenice 2 do 3 din, slive 6, črno grozdje 9, belo 7 din, zelje 2 din, kumare 2, breskve 8, čebula 5 do 6 din, paprika 8 din, rdeča pesa 5 din za kilogram in jajčka po 0,80 din. UPOKOJENCI-IZLETNIKI - 12. septembra ob šesti uri krenemo izpred hotela Metropol na letošnji četrti izlet. Ogledah si bomo Žužemberk, Grosuplje, Tuijak, Sodražico, Travno goro, Cerknico, Cerkniško jezero, Rakek, Logatec in Ljubljano, Prijave za izlet sprejema Lado Stibrič v prodajalni Ljubljanskega dnevnika, cena za prevoz pa je 50 dinaijev. ROJSTVA — Rodile so Martina Avbar iz Bršlina 14 - Petro, Rozi Muhič iz Hladnikove 3 - Aleša in Jožica Hren Pod Trško goro 91 -Boštjana. POGREBI - Umrla sta Matija Žg^nar, pleskar z Mestnih iyiv 5, in Marta ^žič, upokojenka iz Slakove 2. - Ena gospa je rekla, da je v soboto vsa živčna prišla z Loke, ker ni mogla gledati, kako Kroj kroji No-voteks. Pa je druga gospa pristavila, kaj bo šele takrat, ko bo predlo Trnovo ., , DOLENJSKI LIST BELT je prvi ponudil 2e prvi teden lep odziv pri zbiranju pomoči za popictfijence v Pomurju ~ Vsi dajejo! Na vsem območju občine Črnomelj se posamezniki in kolektivi odločajo za prispevek v korist prebival- ČRNOMALJSKI DROBIR BELE Crte, ki označujejo parkirne prostore pred Ljubljansko banko in sodiščem, bledijo. Dobro bi jih bilo obnoviti, preden se povsem izbrišejo, sicer bodo potrebne ponovne meritve. Tudi novih cestnoprometnih znakov še ni na ulicah, čeravno so bili obljubljeni. PRETEKLI TEDEN je bil končan tečaj za voznike motornih vozil, obenem pa je 35 kandidatov opravdalo preizkus znanja, preden so šli na vožnjo. AMD je prvič organiziralo izpite po iKJvem pravilniku, kaže pa, da kandidatom ni šlo dobro od rok. Komaj polovica je pokazala zadovoljivo znanje, drugi bodo čez 7 dni ponavljali, V PAPIRNICI se pozna, da je novo šoLsko leto pred durmi. Ves dan im^o stranke, ki lahko dobgo vsakovrstne šolske potrebščine, razen ovojnega papiija za zvezke. Tega nikjer ni dobiti, pa tudi nekaterih učbenikov še ni v prodaji. Vsako leto doživljamo te stvari. ZLATA POROKA - Na črnomaljskem matičnem uradu sta si pred kratkim Jože in Marga Bahorič iz Pribinc pri Adlešičih ponovno obljubila zvestobo po 50 letih skupnega življenja. Izhajata iz napredne družine, saj je Jože Bahorič že v začetku 1942 delal v rajonskem odboru OF. Iskrene čestitke! POVSOD GRADIJO - Na območju občine gradnja zasebnih hiš še vedno naglo narašča. Samo v lanskem letu so izdali 150 gradbenih dovogenj in preko 350 potrditev predračunov za večja popravila stanovanjskih hiš. Pozna se, da dobivajo borci stanovanjska posojila. Čebel na pretek - Na tržnici, kjer vsak dan prodajajo sadje in zelenjavo, je vedno več čebeL Celi roji brenčijo okrog strank, ki nakupujejo, marsikdo pa jo je že izkupil. stva Pomurja, ki je v nedavnih poplavah utrpelo veUko škodo. Občinski sindikalni svet je ustanovil štab, ki vodi zbiralno akcijo po kolektivih, medtem pa je občinski odbor Rdečega križa akcijo že pravil v tek. Začetek je dober in kaže, da so Črnomaljci vselej pripravljeni pomagati. Prvi je pomoč obljubil kolektiv tovarne COoMOS-BELT, in sicer 2 odstotka od mesečnega zaslužka. V podjetju BEGRAD so delali dve uri za poplavljence, kar pomeni 1,10 odst. oselMiega dohodka. Obrtno komunalno podjetje je zbralo 1800 din prispevkov med zaposlenimi, uslužbenci v občinski skupščini in družbenopolitičnih organizacijah pa so dali že 875 din kot prvo pomoč, prispevali pa bodo še 2 odst od svojih mesečnih dohodkov. Preko Rdečega križa je doslej zbranih 14.446 din, od tega so prispevke zbrale 3 sindikalne organizacije: občina in politične organizacije, banka in obrtno komunalno podjetje. Krajevna organizacije pa so se odzvale iz naslednjih krajev; Tribuče (^RK in mladina), Butor^, Vinica, Črešnjevec, Stražnji vrh, Strek-Ijavec, Talčji vrh, Cerkvišče in Griblje, Žuniči, Dragatuš in Sinji vrh. Ce upoštevamo, da se je akcija začela v času dopustov, je uspeh še večji. Trdno pa računajo, da bodo v . kratkem o prispevku sklepali v sleherni delovni organizaciji. Pcanoč je ličinkovita, če pride takoj, zato prosijo, naj bi prispevke obračunali že pri pivem izplačilu osebnih dohodkov. OTROa ŽE DOMA 22. avgusta je prišla z letovanja na Mimi gori druga izmena, v kateri je bilo 22 otrok s področja občine Črnomelj in so bUi na priporočilo zdravnika in Rdečega križa 14 dni na počitnicah. Otroci so spet doma, zdravi, spočiti in zadovoljni. Imeli so redno hrano in prijetne urice razvedrila, zato jim bo Mirna gora ostala v lepem spominu. Kje je meja? Za borčevsl(a posojila dve vrsti prosilcev: preskromni in prezahtevni Letos je bilo odobrenih že 252 posojil za gradnjo ali popravilo stanovanjsfih hiš borcem na območju črnomaljske občine, toda nove prošnje še dotekajo. V zadnjih treh mesecih se jih je nabralo 56, komisija za ugotavljanje upravičenosti do posojil pa je te dni obiskala vse interesente. Kaj so ugotovili? Kot so si ljudje različni, tako so potrebe raznolike. Za nekoga, ki stanuje v slamnati bajti in res slabo živi, pomeni 10.000 din posojila že pravo bogastvo in toliko dolga, da si ga ne upa vzeti. Za borca z lepimi dohodki v večjem kraju, ki ima že sodobno hiki, ni pa v njej centralne kuijave, pomeni tak dolg le drobiž. Ce bi dobil več, bi rad vzeL Oba borca prikazujta potrebo in oba sta do posojila upravičena. Komisija nima lahkega dela, ko sestavlja predloge za sklepe, zavzela pa je stalile, da bodo pomagali v prvi vrsti podeželju in borcem, pri katerih bi s posojilom omogočili družinam primerna bivališča. V zadnjih dveh letih so borčevska posojila pripomogla k velikemu napredku. Zdaj vidimo graditi v krajih in vaseh, kjer dot go let niso videli zidarjev. Pošteno in prav je, da komiaja upošteva predvsem potrebo. Kadar bo dovolj denarja, bodo lahko ustregli tudi borcem z večjimi zahtevami, ki pa ne sodijo več v nujo za dostojen življenjski obstoj. R. BACER Ljudski časnik vest socializma! # Pred pričetkom šolskega leta boste vaše šolarje % najbolje in najceneje oblekli v prodajalni „Oelefekstil'' Črnomelj čeprav jim je n^^ajal plin-solzivec, ki so ga pustili tako, da ga je nosilo reševalcem prav v oči, so gasilci, reševalci, člani RK in dmgi pripadniki civilne zaščite u^šno izpeljali vajo reševanja in gašenja, izvedeno v počastitev 90-letnice prostovoljnega gasilskega društva v Stari cericvi. (Foto: J. Primc) Povsod poletne razprodaje Glavni val že mimo - Januarja bodo spet v Kočevju so se vsakoletne razprodaje zelo uveljavile. Predvsem v avgustu niso trgovine prodajale po znižanih cenah le letne ženske, moške in otroške konfekcije, letne obutve in raznega ostalega blaga za dopuste v naravi, ampak tudi razno drugo Uago oziroma izdelke. Tako v poslovalnici „Varteks“ prodajajo po nižjih cenah obleke za velike moške; v „Galanteriji" dežnike in žensJce torbice, v „Manufak-turi“ srajce itd., v NAMI torbice, v „Trikonu“ moške suknjiče za jesen (popust 20 do 30 odstotkov), žen- ske pletene obleke in otroške (popust 10 do 20 odstotkov), ženski kompleti pa so že od 160 din dalje itd. itd. Ponekod so že skoraj vse blago razprodali, ponekod razprodajajo še, spet nekatere trgovine (na primer „Tekstil“) pa so razprodajo šele dobro začele. Glavni val razprodaj poletnega blaga je v glavnem mimo. Občani, ta so se nanje že navadili, pričakujejo, da bo naslednji večji v^ razprodaj januarja, ko bo mogoče po znižanih cenah kupiti zimsko konfekcijo, obutev in opremo, pa tudi razne gospodinjske potrebščine,. J. P. UPOKOJENCI V KOBARIDU 84 kočevskili upokojencev je 6. avgusta napravilo zelo dolg izlet: obiskali so Idrgo, Tolmin, Kobarid, Bovcc, VrSč in Jesenice, Peljali so se z dvema Sapovima avtobusoma. V Kobaridu so obiskali italijansko kostnico. Domačini so izletnike seznanili z zemljepisnimi, kulturnimi in zgodovinskimi zanimivostmi Ko- ^ barida, v katerem stojita tudi kipa pesnika Simona Gregorčiča in skladatelja Hrabroslava Volariča. Seznanili so jih tudi z boji med NOV in jim povedali, da bo prav v Kobaridu priliodnje fcto velika proslava borcev. STANKO SKOClR - Zakaj ste se medvedje na Kočevskem tako razmnožili, da ogrožate celo varnost ljudi? - Imamo pač idealne pogoje, saj so celo na nekaterih cestah take luknje, da bi imeli lahko brloge v njih. DROBNE IZ KOČEVJA ZA VOZNIŠKE IZPITE je bilo v prvi polovici leta živahno zanimanje*, žal pa premalo znanja. Komisiji seje prijavilo iz obeh občin Ribnica in Kočevje 549 kandidatov. Od teh je napravilo izpit 243 kandidatov ali 45 odstotkov. Nekateri kandidati sO opravljali izpite za več skupil) hkrati. Za šest skupin je bilo skup^ 768 prijav, uspešno pa je opravilo izpit 358 prijavljenih. Najmočnejša je vsekakor B skupina (osebni avto: mobili), kjer je delalo izpite n^već kandidatov. PRVIC PO NOVEM - 22. avgusta so bili vozniški izpiti prvič po novem, tj. po predhodnem lO-dnev-nem skupnem pripravljalnem teč^u. Za izpit se je prijavilo 28 kandida* tov, od katerih jih je že pri teore' tični nalogi 12 popolnoma padlo, 6 pa jih je imelo še ustni izpit. Torej slab začetek izpitov po novem. Pr^v je, da je komisija stroga, ker bodo le tako prišli na cesto dobri vozniki ^ bo manj nesreč. JESEN SE BLIŽA in čas je » pripravo ozimnice. Marsikje so se precej založili z vloženimi gob^>* Gobaiji upajo, da bo v jeseni ^ obihia bera ajdovčkov. Na vrsto so prišla drva. Čeprav ima že veliko stanovanjskih blokov centralno kul' javo, je v večini stanovanj kurjava na ogrev s trdim gorivom. OkoU nekaterih blokov so že prava skladišča drv, ker im^o premajhne drvami^* Zanimivo je, da je v splošnem vecja skrb za garaže kakor za drvamice> čeprav potrebuje drvarnice več dru* žin kot garaže. Zaradi skladovnic drv trpi tudi videz mesta. PRED STAVBO podružnic« Komunalnega zavoda za socialn® zavarovanje je podrt obcestni kilO' metrski kamen z oznako 48 kn|; Tako sedaj avtomobilisti ne vedo,^ je kamen tam slučajno ali dejansk predstavlja kilometrino. NOCNE dirke po mestu bi buo treba omejiti. Brez potrebe se nek^ teri prepeljavsgo z avtomobili * mopedi sem in tja ter delajo nepo^ treben hrup. Človek ne more raz^ meti, kakšna nuja je ob 2. uri noči oziroma zjutraj prevažati sepy mestu, saj so lokali že vsi zaprti o 23. uri, vsaj tako trdijo gostm<^ Veqetno je le še kje odprto, ker radi ,,nespečnosti“ ljudje le ne tavali z avtomobili po mestu. bilo, da bi tudi temu nočnemu p^. važanju oosvetili več pozornos^ posebno ker ti vozniki niso v lokal pili le brezalkoholnih pijač. KOČEVSKE NOUIGC Ob koncu poletja spet: zdravo! 9. in 10. septembra bo v Metliki tradicionalno srečonje borcev od blizu in daleč - Letos bo prireditev še bolj pestra kot navadno Metliško srečanje borcev, ki ga prirejajo vsako leto v začetku septembra, je postalo znano zavoljo prijetnega vzdušja in dobre organizacije in je v resnKi doseglo namen. Razen borcev iz Bele krajine ga obiščejo še mnogi partizani, ki so med vojno v marsikateri belokranjski hiši našli zavetje. Prihajajo tudi Primorci in Štajerci pa Gorenjci, mnogi z družinami. Tako koristno združijo s prijetnim. Borčevsko snidenje bo letos trajalo kar dva dni, program pa zajema tudi vrsto športnih prireditev, da bo bolj zanimiv tudi za goste, ki bodo pripeljali s seboj otrol^ ali vnute. 9. septembra se ob 13.30 začne rireditev s startom mednarodne napada na italijansko postojanko in v spomin na žalostne dogodke ob požigu vasi. Krajevna organizacija ZZB NOV pripravlja tudi vaško veselico. Zvečer bo rajanje v Metliki, igral pa bo ansambel Mihe Dovžana s pevko Ivanko Kraševec. V nedeljo, 10. septembra, bo ob 8.30 start cestne dirke pred stavbo občinske skupščine, ob 9. uri pa bo na Trgu svobode zborovanje. Po govoru in kulturnem programu bo polaganje vencev in odkritje spominske plošče 15. mladinski brigadi. Ob 13. uri bo zaključek športnih tekmovanj. Najboljšim iz več športnih klubov širše Dolenjske bodo pode lili priznanja in pokal XV. SNOUB BELOKRANJSKE. Tekmovanja v košarki, namiznem tenisu, kegljanju in šahu tra^jo že od srede avgusta. Neuradni, toda najbolj obiskani del srečanja bo najbrž popoldne na veselici pred metliškim gasilskim domom, kjer se množica ljudi v primeru slabega vremena lahko hitro zateče pod streho. Seveda bo pri vseh priredi^ah videti dovolj narod- Kako sodelovati z brati? Izmenjave otroških kolonij, kulturnih, prosvetnih, gospodarskih, športnih in političnih skupin ter celo stanovanj občan vprašuj« nih noš in povsod bodo pekli ia-renjčke, da bo vzdušje zares bele kranjsko. R. B. prireditev s startom mednarodne ______________------ kolesarske dirke po Beli krajini. I fl Qfll|l IPTllQ TSHlilf* Tisti dan bodo ob 16.30 imeU večjo III OUIV Iv^UO fcUlJI Cv proslavo na Hrastu ob 30-letnici ■ SPREHOD PO METLIKI NA OKNA V OSNOVNI šoli nameščiyo plastične rolete. Tako bodo lahko zatemnili prostore, v toplejših dneh pa bo v razredih prijeten hlad. MESTO BO dobilo novo trgp-vino. Na Partizanskem trgu ureja podjetje NOVOTEKS lokal, v katerem bodo prodajali svoje izdelke. To bo za Metliko velika pridobitev. ZBLEDELE CRKI- na nekaterih spominskih ploščah na Jugoiju, Hrastu in pri Vranešiču bo občinska 'M';?anizacija ZZB NOV obnovila. Za Irr •' podobo in okolico okrog spo-mjisluh obeležij pa naj bi poskrbela mladina. V P0CASTITK;V srečanja borcev bodo 8. septembra športna tekmovanja v šahu, košarki, namiznem tenisu in kegljanju. V okviru tekmovanja so metliški šahisti v Črnomlju premagali domačine z rezultatom 5:3, med posamezniki pa si prvo mesto delijo kar trije Metličani: Avsec, inž. Kostelec in Kržan. Kegljači sc bodo pomerili s semiško Iskro, igralci ruimiznega tenisa s Črnomaljci, košarkarji pa z Novo-meščani. Otroke z Radoviče, iz Božakovega in Drašič bodo k pouku vozili v Metliko Ker je na oddaljenih šolah vsako leto manj otrok, bodo v novem šolskem letu 1972/73 po skkpu sveta šole in izobraževalne skupnosti ukinili pouk na Radoviči, v Božakovem in Drašičih. Prešolanih bo 58 otrok, ki jih bodo z avtobusi vozili v Metliko in nazaj. Za te otroke so organizirali varne prevoze pri podjetju VIATOR, dopolnjevali pa jih bodo s šolskim kombijem. Vožnje v šolo in domov bodo brezplačne, urejeno pa je tudi to, da otroci ne bodo na prevoz čakali. Na metliški osemletki, kamor pride dodatno število učencev, so morali pri organizaciji pouka uvesti spremembe. Dopoldanski oddelki od 1. do 4. razreda bodo namenjeni predvsem vozačem in zunanjim učencem, medtem ko bodo mali Metličani hodili v šolo popoldne. MANJKA OBIRALCEV 15. avgusta so začeli obirati na 4 hektarih hmeljevih površin metliške zadruge. Potrebovali bi 150 obiralcev, imajo pa jih samo 40. Iz mesta nihče več noče v hmeljišče, četudi je zaslužek dober. Letos plačajo merico obranega hmelja 3.HO din. Obiralce so dobili iz Ikjsnc in oddaljenih vasi, vprašanje pa je, če bodo lahko obrali hmelj v 14 dneh, da se ne bo pokvaril. Novost na šoli se obeta tudi v tem, da bodo prvič uvedli kabinetni pouk, se pravi da bodo vsak predmet v višjih razredih poučevali v dmgi učilnici. NOVA BRIZGALNA Pred kratkim so gasilci iz Podzemna svečano spustili v p(^on novo motorno brizgalno, ki ji je kumovalo metliško podjetje KOMET. Na slavnosti je podjele zastopal Tone Muc. Po krajšem programu so v Podzemyu organizirali tudi vaško veselico. Ust za vsakogar »Dolenjski list« SUROVINA Na Cesti bratstva in enotnosti pri vhodu v metliško mesto že tri me-setT kopljejo kanalizacijo, zato je promet oviran. Občani se pritožujejo, vozniki tudi. Ko sem pretekli teden hotela fotografirati to „mečkanje** brez primere, je nadme priletel možak z motiko, kije kopal jašek pred četrto hišo. Surovina me je /meijal s hudimi psovkami in vihtel tudi motiko. Ženske iz bližine so ga mirile. Kaj takega pa še ne! R. BAn R Predstavniki občin Ribnica in Aroevia so ob poslovitveni svečanosti 14. avgusta na Travni gori nakazali, na katerih področjih bi zdaj, ko je pobratenje dokončno sklenjeno, občini lahko scdelo-vali. Dokončni program sodelovanja bosta občini sprejeli do 30. oktobra letos, še prej pa bodo o njem razpravljali občani, politične organizacije in obe občinski skupščini. - Z obeh strani so nakazali tudi možnost za izmenjavo stanovanj med letnim dopustom. Po tem predlogu naj bi nekaj družin iz Arcevie preživelo dopust v Ribnici, nekaj družin Ribničanov pa v Arcevii. To bi izvedli tako, da bi družine obeh občin stanovanja zamenjale, kar bi vsem dopust pocenilo. To so le nekatere možnosti na-daljncga sodelovaiija. Občani, politične organizacijo in obč inska skupščina lahko predlagajo šc nove. Seveda pa bo treba obseg sodelovanja prilagoditi denarnim in drugim možnostim. Občini sta oddaljeni namreč preko 600 km, zato je že pot precej naporna in tudi draga. Možnosti sodelovanja je treba zato načrtovati preudarno in za prvo leto predvidevati tako sodebvanje, da ga DO res mogoče izpeljati. Pri tem bi se morah zavedati, da je za prvo k:to bolje načrtovati skromnejši program, tega pa je treba res izpolniti. J. PRIMC Prvi predlogi sodelovanja so taki: - Oočina Ribnfca bo vsako leto 4. maja poslala na komemoracijo za padlimi partizani v Arcevio delegacijo štirih ali petih najzaslužnejših občanov. - Občini naj bi že v prihodnjem letu izmenjali otroški koloniji, v katerih bi bilo 10 do 15 šolarjev. - Občini naj bi izmenjali delegacije, Id poznajo gospodarstvo, politiko in družbeno ureditev oziroma dejavnost obeh držav in občin. Člani delegacij bi na javnih tribunah odgovarjali na vprašanji! prebivalcev pobratene občine. - Občini bosta izmenjavali tudi turistične izlete, obiske učiteljev ter športne, kulturne in gospodarske skupine. V Arcevii nameravajo ustanoviti lesni obrat, zato so zainteresirani za izmenjavo izkušenj na tem področju. Pri športu bodo v začetku težko prišli skupaj, ker v Arcevii goje nogomet, v Ribnici pa rokomet, koMrko in atletiko. Se malo in spet bo zapel Šolski zvonec. Ob našem nedavnem zadnjem obisku v Loškem potoku so nam zatrdili, da bo pouk ie v novi šoli (na sliki), čeprav .še niso vedeli zagotovo, če bo nova oprema zanjo prispela dovolj zg 2T Zamostecu preložili od 20. avgust. .-A ^ NOVA HALA V Sodr»%(> že začeli jjaditi novo pro‘^jj K' dvorano za obrat DONIT-bodo v novi dvorani so žc P -m’' SLAB PRITISK Prc*’!''^ jc'' ga pri Ribnici se pritožujejo vodovodnih ceveh slab pritisk- REŠETCI metliški tednik fe dva ali tri tedne bo odprt počitniški dom NAME v Novigradu (na sliki prvi „dvojček“ z desne), v ^terem je preživelo prijeten dopust več Kočevcev. NAMA se širi, zato je rezervirala tudi večino sob v tednjem „dvojčku“. (Foto: J. Primc) In vendar so otroci letovali pe pozno spomladi je kazalo, da letos za naše otroke na morju ne bo prodora - Otroci so se navadili na redno hrano, na pospravljanje In na življe-I nje v kolektivu - želijo spet v Puntiželo Obiskali smo tajnico občin^e toče\je Marijo Mihelič in se z njo Hrok iz kočevske občine. - Letos je zaradi raznih za-Petljajev že kazalo, da otroci iz kočevske občine ne bodo nikjer letovali. Kako ste potem vse to Uredili? - Ko nismo nikjer dobili pro-za letovanje naših otrok, smo prosili za pomoč republiško ZPM. ;^nica Anica Čerin je telefonirala ^ v Puntiželo pri Pulju in direktor Jugoslovanskega dečjega rekreacij-^ga centra Pulj“ (JDRC) Vekoslav ^in nam je takoj sporočil, da je Ijterviral prostor. Na prvem srednju je povedal, da je bral v Do-^jskem listu, da kočevski otroci l^ajo letos kje letovati, zato je ra-^ai, da se bomo oglasili pri njih. V 14 dneh smo imeh potem s ^dsednikom ZPM Stanetom Jajti-pn in socialno delavko na osnovni ^li Marijo Levstik veliko dela, da JO uredili vse potrebno, oskrbeli Ijiavniški pregled za otroke, se poparili z njihovimi starši in dobili gojitelje za kolonijo. - Koliko otrok je letovalo in Od kod? " Za letovanje se jc prijavilo pre-' 100 otrok iz vse občine, vendar *bilo prostora le za 71. IzbraU smo ki jim je bilo letovanje na J°iju priporočljivo zaradi zdravja, ^ ^ke, ki so socialno ogroženi. Zbi-^ smo jih po šolah. Tako jih je šlo f fele v Fari 7, Osilnici 3, Travi 3, jjugah 3, Livoldu 2, Že^nah 5, ^zlju 3, Stari cerkvi 3 in Kočevju Seveda je treba upoštevati, da 7'lijo v kočevsko šolo otroci iz T^iaj vsega območja občine in da '*niso le otroci iz mesta. »Razen tega je v začetku avgusta 5e 10 otrok iz območja osnovne ^ Predgrad na 14-dnevnč le-r^je s črnomaljskimi otroki. fUje je plačafoskrbo svet za otro-Varstvo pri TIS Kočevje. - Koliko jc veljalo letovanje v ^ntižcli in kdo vse je prispeval Zanj? ' Skupni stroški za luano in pre-l?^^iŠče 71 otrok in 5 vzgojiteljev za dni, prevoz, nagrado vzgojiteljem J Ostalo (brez priprav za letovanje) J Zneslo 46.884,25 din. Le za 4 ^okc so vse plačali starši (p>o 640 Ne do praznika j^ovi vrtcc (oziroma vzgojno varjena ustanova) zagotovo nc bo ?Prt do ol)činskega praznika, ker se dela močno zavlekla. So pa ^nične možnosti, da bo odprt no-JJJbra, najvcijctneje za praznik re-JjOlikc. Oprema za vrtcc je že pri-?''ljena. Letos bo dograjena le j78 faza, da bo vrtec lahko sprejel otrok. Za drugo fazo ni dcnaija Zveze prijateljev mladine (ZPM) pogovorili o letošnjem letovanju din za enega). Za druge otroke pa so starši plačali največ po 250 din. Za to letovanje je letos prvič po mnogih letih spet prispevala občinska skupščina, in sicer 20.000 din, starši so skupaj prispevali 13.000 din. Rdeči križ bo prispeval okoli 8.000 din, drugo pa računamo, da bomo zbrali še pri podjetjih, pri katerih so zaposleni starši otrok, ki so letovali. Cestno podjetje Novo mesto je že prispevalo za svoje 750 din. — Kaj pomeni za otroke letovanje? - Otroci so se navadili na redno hrano, in sicer 5 obrokov, na pospravljanje prostorov, na stalno zaposlitev, pa tudi za zabavo in igre je bilo seveda na razpolago dovoy časa. Navadili so se še na osebno higieno, na življenje v vei^em ko- lektivu in na drugo. Več staršev je že prišlo pohvalit, da so zdaj otroci doma bolj pridni za delo in jelo. Tudi v letovišču so bili otroci zelo pridni, saj je skupina dobila v znak priznanja za disciplino v dar knjigo „Pula“. - Kako pa bo z letovanjem prihodnje leto? I - Že septembra letos bomo spet sklenili pogodbo za letovanje otrok v prihodnjem letu. Skušali bomo dobiti prostor v Puntiželi za 130 otrok. Morda nam bo razen za socialno in zdravstveno ogrožene uspelo dobiti prostor tudi za samoplačnike. Zapišite še, da se po vašem listu javno zahvaljujemo domu JDRC v PuntižeU in vodstvu za lep sprejem in gostoljubnost. Seveda se hkrati priporočamo tudi za letovanje naših otrok v prihodnjih letih. JOŽE PRIMC Ugodno za zaposlene starše Otrok ostane po pouku v šoli, dokler ne pridejo starši iz službe - Za boljši uspeh znano, kdaj bo torej vrtcc pojmoma dograjen. V lej, zadnji lazi Ijl bi zgradili k prostore za varstvo 45 dojenčkov. Preteklo šolsko leto je bil na osnovni šoli v Kočevju en oddelek podaljšanega bivanja otrok v šoli, in sicer za vi§e razrede; letos pa bodo odprli še dva nova: enega za nižje, drugega pa za vi^e razrede. Ti oddelki so namenjeni predvsem otrokom, katerih oba starša sta v službi in bi moral biti otrok zato dalj časa sam doma. Tako pa ostajajo otroci po pouku v šoli (v oddelku podaljšanega bivanja), do- Se vedno živ Na kočevskem pokopaUšču bodo letos uredili še pota in novo ploščo na grobnici padlih partizanov. Na plošči bodo vklesana tudi imena padlih borcev v Kočevju in okolici. Skupno bo vklesanili 78 imen, od teh štiri povsem na novo, ker so zanje zveaeli Šele letos. Eno staro ime pa bo manjkalo; ugotovili so namreč, da je neki borec še vedno živ, čeprav je bil na stari plošči vklesan, ker so menili, da je med vojno padel. Za urejanje drugega bo letos zmanjkalo denaija. ZA Cisto mesto Največ nesnage (papirja, polivinila in raznega drugega odpadnega materiala) je v Kočevju okoli podjetij, obratov ter trgovskih in gostinskih poslovalnic. Častna izjema jc le gostilna ,,Kmet“, kjer vsako jutro lepo očistijo okolico. Krajevna skupnost Kočevje bo predlagala, naj bi bila podjetja dolžna čistiti 10 m okoli svojih obratov oziroma poslovalnic. Tak odlok že velja v Ljubljani in se nekaterih mestih. Predlog: ukiniti šoli Ij^scbna komisija občinske skup-: Kočevje je v teh dneh obliko- 1^.predlog, ki ga bo poslala skup-n^j bi ukinili Soli v Vimo^ju in l[^niu, otroke pa vozili v šolo v ;j^cyje oziroma Predgrad in Stari komisije so oblikovali ta ‘Og po sestankih s starši otrok if^dl ;^onia prizadetimi '2? »ni s K, ‘čolnoma vaščani. 1X>-loma se s tako rc5itvyo strirgajo; v Vimolju so opozorili, da je treba na križišču zgraditi čakališče za avtobus, predlagali pa so tudi, naj bi šolski razred ostal prazen, da bi v njem lahko imeli razne sestanke. Zvedeli smo, da je bilo v občinskem proračunu za letos predvidenih za gradnjo čakališč za šolske otroke 15.000 din. To so seveda ča-kališča, na katerih čakajo šolarji avtobuse, da jih odpeljejo v šolo oziroma domov. kogeuske novice kler ne pridejo starši iz službe. Med podaljšanim bivanjem šolaiji pod vodstvom učiteljev delajo naloge in se uče. Vsi trije oddelki bodo osnovaru takoj ob začetku šolskega leta. Delati bodo začeli vsak dan po končanem dopoldanskem pouku. Vsak oddelek bo lahko sprejel le do 26 otrok. Vedno manj obiska Kočo Planinskega društva Kočevje za Mestnim vrhom nad Kočevjem je letos obiskalo precej manj izletnikov kot pretekla leta. To dokazuje tudi število vpisanih obiskovalcev v knjigo te koče. Do 6. avgusta se je vpisalo leta 1969 kar 771 obiskovalcev, predlanskim 685, lani 412 in letos le 159! Nedvomno je k slabemu letošnjemu obisku precej prispevalo izrediio slabo vreme, zelo verjetno se pa tudi vsi obiskovalci niso vpisali v knjigo obiskov. VODA V KRKOVO Vodovod Vrh-Krkovo v kočevski občini bodo začeli graditi predvidoma septembra. Dolg bo okoli 520 m. Vsa dela bodo opravili vaščani prostovoljno, razen tega pa bodo prispevali za gradnjo tudi nekaj denaija. Za napeljavo bo prispeval še IIVDROVOD 10.000 din, kar bo manjkalo, pa še krajevna skupnost. RIBE VLAGAJO Usklajevalni odbor ribiških družin Kočevje, Brod na Kolpi in Cabar, ki upravljajo s Kolpo in njenimi pritoki od Dola navzgor, je pred kratkim vložil v skupne vode več mladih plemenitih rib. Na območju Slavski laz - Brod na Kolpi so vložili 14.000 lipanov in 5000 sulcev, velikih od 4 do 6 cm, kar jih je veljalo 26.000 din. V pritoke Kolpe nad Brodom na Kolpi pa so vložili 100.000 postrvi, velikih 1 do 2 cm. Mlade ribice so kupili v ribogojnici Povodje. ZAMUDA ZA MLAJŠE Letos bodo imeli vsi učenci 1., 2., 3. in 4. razreda osnovne Sole Kočevje pouk v stari (bivši Bračičevi) šoli, vsi učenci višjih razredov (od 5. do 8.) pa v novi šoli. V novi šoli se bo začel pouk 1. septembra, v stari (za učence od 1. do 4. razreda) pa šele v ponedeljek, 4. septembra. Vzrok za zakasnitev je, da obnovitvena dela v stari šoli ne bodo končana do roka. Pomurju: 129.980 din Po zadnjih podatkih so delovne organizacije v novomeški občini zbrale za poplavljence v Pomurju in Slovenskih goricah 129.980 dinarjev. Prispev^ so naslednja podjetja in ustanove: Gozdno gospodarstvo 5000 dinarjev, Cestno podjetje 5000, Novotehna 5000, Dolenjka 5000, SGP Pionir 10.000 dinarjev, IMV 5000, Lekarna 500, Okrožno javno tožilstvo 640 dinaijev, Občinsko javno tožilstvo 200, Dolenjski list 1000, Beti - Mirna peč 1000, Služba družbenega ~knjigo-vodstva 490, Kremen 2000, Občinsko javno pravobranilstvo 150, Zavarovalnica Sava 40.000 dinaijev in občinska skupščina 20.000 dinaijev. Sklepe o pomoči so sprejeli še: Novoles (10,000 dinaijev). Labod (7000), Kmetijska zadruga Krka (5000) in PTT Novo mesto (7000 dinaijev). P. V Mimi peči betonirajo temelje za montažno dvorano tamkajšnjega obrata Beti. Računajo, da bodo že letos povečali proizvodnjo v novih prostorih, ki bodo tudi zŽ kraj velika pridobitev; v dvorani bodo zaposlili še več žensk. (Foto; Polde Pungerčar) ŠOLA NIČ VEČ v OBLAKIH: Topličani dočakali Novo šolo v Dolenjskih Toplicah bo do avgusta 1973 zgradil Pionir - Buldožerji že orjejo Dolga pot do količkov je mimo: na jasi, kjer so Topličani mqa proslavljali 30*letnico osvoboditve liaja in Titovo 80-letnico, so se oglasili buldožerji. Toliko pričakovani dan Suhokrajinski drobiž ŽUŽEMBERSKA MLADINA ima barvni televizor, VeUko denaqa so zbrali pri članih organizacije, precej pa pri občanih in drugih or-ganizacgah. Televizor je nameščen v prostorUi kluba mladih v domu LT. Program lahko gledajo tudi šoIaiji in odrasli. PRETEKLI TEDEN sije medved, za katerega smo poročali, daje bil v Gradencu, zopet privoščil med. Tokrat je obiskal čebelnjak Milana Blatnika iz Malega Lipija; uničil mu je en panj. Ker so med Gradencem in Lipjem vinogradi, bo medved prav gotovo obiral grozdje, brž ko bo sladko. NOSILCE ZA MOST k dvdrski žagi na Jami so že nabavili. Prvotno so namoravali most, ki bo železo-betonski, graditi še letos, pa so zamudili z načrtom in gradbenim dovoljenjem, zato bodo most gradih prihodnje leto. Razen cementa bodo ves material pripravili že letos. Investitor bo krajevna skupnost Žužemberk, ki ji bodo pomagali tudi občani in podjetja. SLABA KROMPIRJEVA LETINA se letos obeta v Suhi krtini. Lansko leto krompirja niso mogli prodati, zato so ga letos sadili manj. Pri izkopavanju krompiija, ki se je ponekod že pričelo, pa so ugotovili, da je krompir uspel le na nagnjenem in peščenem terenu, drugod pa gaje malo in še ta je napaden od raznih bolezni. Se slabša od krompirjeve bo sadna letina. Kmetovalci ne bodo imeli toliko sadja, da bi ga imeh zase. Tudi v vinogradih ne kaže dobro. M. S. je napočil in po vsej Topliški dolini se je razvedelo: novo šolo gradijo. Občina je sklenila pogodbo s Pio-n^em, ki s podpisi jamči, da bodo učenci prihodnjo jesen sedli v nove učilnice. Nova topliška šola bo podobna tisti, ki jo je republika Slovenija podarila ,JBanjaluki po potresu, le da bo izpopolnjena. Na več kot 3300 kv. metrih gradbene površine bo zraslo: 8 učilnic za razredni pouk s kabinetom in drugimi prostori, 8 učilnic za kabinetni pouk, telovadnica, shramba za orodje, upravni prostori, zbornica, pionirska soba, večnamenski prostor (tudi za jedilnico) in večji prostor za predšolsko varstvo približno 50 otrok. To bo prva šola v novomeški občini, ki bo imela pod streho tudi vrtec. '' Po zgraditvi bodo podružnice ukinili, otroke iz niž^razrednic na Sušicah, v Poljanah in Soteski pa prešolaU v Dolenjske Toplice. Izpraznili bodo tudi dosedanje stare učilnice, ki jih ima matična šola v Dolenjskih Toplicah v treh stavbah. Nova šola bo dovolj velika, da bodo imeli poslej tudi v tem kraju pouk v eni izmeni, poleg tega bodo lahko organizirali vrsto najrazličnejših iz-venšolskih dejavnosti in podaljšano bivanje učencev. Topličani in prebivalci vse Topli-ške doline držijo pesti za lepo vreme in čas brez vigih sil, predvsem pa za rok, v katerem mora novomeško gradbeno podjetje zgraditi novo šolo. Po predračunu bodo gradbena, obrtniška in druga dela veljala prek 10 milijonov diru NOVOTEKS ; KROJ 82:83 Pred 400 gledalci so novomeški košarkarji v prvi tekmi jesenskega dela slovenske lige izgubili s Krojem 82:83 (41:47). Zmago so imeli že v žepu, vendar pa so 14 sekund pred koncem pri vodstvu 82:81 izgubili žogo in potem dobili še koš. Za NOVOTEKS so igrah: Ž. Kovačevič 30, Sphchal 20, Šepetave 11, S. Kovačevič 7, Počrvina 6, Ivančič 4, Bencik 2, Pirc 2. 'Ar ''s mf „Kupite, ni drago.“ Da bi šentjemgski semanji dan minil brez loncev, skled in latvic? Ne, tega si lončaiji, ki jih je v kr£yu in okolici še nekaj, ne bi nikoli odpustili. Prejšnji četrtek so pripekali naprodaj veliko zalogo. (Foto: I. Zoran) MINI ANKETA Jesenskim skrbem se vsako leto priključijo še skrbi zaradi šolskega leta in nakupovanja najrazličnejših šolskih potrebščin. Vida Balant, strežnica v bolnici: „Starejši sin bo letos obiskoval gostinsko šolo, mlajši peti razred osnovne šole. Zvezke bomo nakupili takrat, ko bodo v šoh naročili, kaj otroci potrebujejo. Mlajši bo nekaj knjig podedoval od starejšega fanta.“ Janez Dolenc, kmet: „Koliko stvari otroci danes potrebujejo. Ubogi mali lirbti, ki vsak dan Šolske skrbi znosijo v šolo tohko knjig in zvezkov! Zdi se mi, 4a je te šolske ropotije preveč.“ Frančiška Jordan, trgovska upokojenka: „Knjige so pre- drage, zato si jih bo hčerka, ki bo letos v Brežicah obiskovala drugi letnik trgovske šole, nekaj sposodila in zamenjala." Zlata Dular, slavistka: „Ker so cene šolskim potrebščinam previsoke, bi morale šole pred poukom pripraviti sejem že uporabljenih, a še dobrih knjig in učbenikov. Tako bi mnogim družinam, ki imajo več ^lo-obveznih otrok, prihranili denar, ki bi ga za otroke lahko porabile v drugih trgovinah. Za svoja šolarčka sem nakupila obvezna berila, nekaj zvezkov in torbici.“ J. PEZELJ PRVENSTVO MINIATUR 2. in 3. septembra bo na letališču v Prečni dolenjsko prvenstvo letalskih modelaqev. Novomeškemu aeroklubu, ki prvenstvo prireja, seje prijavilo okoli 30 tekmovalcev iz Brežic, Mirne in Novega mesta. Zmagovalna ekipa bo dobila prehodni pokal, najboljši posamezniki pa pokale v trajno last in praktične nagrade. Nbvomcšta kronika ZA POPLAVUENCE - Na skupni seji občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL so prisotni sklenili, da pošljejo vsem delovnim in sindikalnim organizacijam poziv za hitro solidarnostno akcgo s predlogom, da bi vsak delavec v podjetjih in ustanovah prepustil 2 odstotka od svojega mesečnega dohodka poplavljencem v Pomuiju in Slovenskih goricah. TRŽNICA: Cene se na tržnici, ki je bila tudi ta ponedeljek dobro založena, od prejšnjega tedna bistveno niso spremenile. Cene: solata 7 din, lubenice 2 do 3 din, slive 6, črno grozdje 9, belo 7 din, zelje 2 din, kumare 2, breskve 8, čebula 5 do 6 din, paprika 8 din, rdeča pesa 5 din za kilogram in jajčka po 0,80 din. UPOKOJENCI-IZLETNIKI - 12. septembra ob šesti uri krenemo izpred hotela Metropol na letošnji četrti izlet. Ogledali si bomo Žužemberk, Grosuplje, Tuijak, Sodražico, Travno goro, Cerknico, Cerkniško jezero, Rakek, Logatec in Ljubljano. Prijave za izlet sprejema Lado Stibrič v prodajalni Ljubljanskega dnevnika, cena za prevoz pa je 50 dinaijev. ROJSTVA — Rodile so Martina Avbar iz Bršlina 14 - Petro, Rozi Muhič iz Hladnikove 3 - Aleša in Jožica Hren Pod Trško goro 91 — Boštjana, POGREBI — Umrla sta Matija Žgajnar, pleskar z Mestnih njiv 5, in Marta Božič, upokojenka iz Slakove 2. - Ena gospa je rekla, da je v soboto vsa živčna prišla z Loke, ker ni mogla gledati, kako Kroj kroji No-voteks. Pa je druga gospa pristavila, kaj bo Šele takrat, ko bo predlo Trnovo’... DOLENJSKI LIST 13 ■ TEDENS^^.. E Petek, 1. septembra - lilen Sobota, 2. septembra - Stefan Nedelja, 3. septembra — Darija Ponedeljek, 4, septembra - Ikla Torek, 5. septembra - Lovrenc Sreda, 6, septembra - Ljuba Četrtek, 7. septembra - Marko BREŽICE: 1. in 2. 9. danski barvni fihn „Jaz žena“ - IIL del. 3. in 4. 9. ameriški barvni film „Jamajka, smrt ne izbira sredstev**. 5. in 6. 9. ameriški barvni fibn „Ne zbadaj kavboja, ko ljubi**. KOSTANJEVICA: 2. 9. ameriški barvni film „Jagode in kri“. 3. 9. SLUŽBO DOBI ELEKTROINSTALATERJA in vajenca sprejme Lojze Hrovat, Ljub-^ana, Peričeva 8. iSCEM žensko za varstvo 3-fetnih dvojčkov na domu. Zelasite se pri &pcu. Mestne njive 9, Novo mesto. SLUŽBO dobi takoj mlado kmečko dekle, ki ima vese^ delati v manjšem bifeju. Hrana in stanovanj preskrbljena. Nede^e in prazniki prosti Malnerič, Kajuhova 18, Ljubljana. SPREJMEM snažilko za čiščenje trgovine. ^Borovo**, Novo mesto. TAKOJ sprejmemo KV ključavničarja. Mesečni osebni dohodek L 900 dinarjev. Sprejmemo dva mlajša moška z odsluženim vojaškim rokom za priučitev v kovinski stroki Rufac, kovinska obrt, Franc Rudi, Kočevje, Bračičeva, tel. 86-197 TAKOJ SPREJMEM v uk vajenko v brivsko-frizersko stroko. Ivanka Papac, Brežice, I. borcev. iSC^ pletiljo - mlajšo upokojenko za skupno delo ali honorarno. Ponudbe pod „Dogovor**. BRIVSKO-FRIZERSKO vajenko sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Davorin Novak, Trebnje 18. STANOVANJE IN HRANO dam ženski, ki bi v dopoldanskem času varovala otroka. Ladka Omerzel, Koštialova 31, Novo mesto. V UK SPREJMEM brivsko-frizersko vajenko in brivsko-frizerski salon. Mirna 139. STANOVANJA STANOVANJE oddam solidnima študentoma. Zaželen I. kstnik TSS. Informacije vsak dan od 15. do 16. ure. Adolf Bučar, Cesta 4. julija 58, Krško. ZAKONSKI PAR potrebuje enosobno stanovanje v Bršlinu. Javite se na telefon 21-336 ali 21-941. MLAD ZAKONSKI par i5če sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1710/72). ODDAM sobo dvema fantoma. Posebej vhod. Naslov^ v upravi lista (1718/72). ODDAM opremljeno sobo. Ostalo po dogovoru. Alojz Seničar, Vol-cičeva 18, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM mercedes 170 S po delih; Jože Ribič, Dol. Kamence 28, Novo mesto. PRODAM fiat 125, letnik 1968, in NSU, popolnoma nov, prevoženih 900 km, še neregistriran. Ogled vozil je možen vsak dan od 15. do 20. ure v Uršnih selih. Informacije lahko dobite pri inštalaterju v Novem mestu ali po telefonu 21-276. Franc Sobar, Uršna sela 91. 'PRODAM odlično ohranjeno zastavo 750, letnik 1970, z radialnimi fumami. Jože Kinčič, Novoteks, lovo mesto. Ogfcd vsak dan od 14. do 16. ure pri vratarju. PRODAM ali zamenjam za avto ne-do]^rajeno vikend hišico na Dolenjskem. Informacije dobite na tel. št. 22-514, Novo mesto. PRODAM fiat ISO, letnik 1970, dobro ohranjen, in navadno triton sko harmoniko. Krka 22, Novo mesto. PRODAM POCENI PRODAM nov, skoraj nerabljen ženski šivalni stroj „Ba-gat‘ . Jordan, Malence 14, 6831 1 Kostanjevica. nemški barvni fibn „Navihanci iz prve klopi". 6. 9. ameriški barvni fUm „Zgodba o Jessy Janksu**. METLIKA: Od 1. do 3. 9. francoski barvni film „Prometna zmeda**. Od 1. do 10. 9. ju^slovan-ski barvni film „Tovarišija Petra Grče‘*. 6. in 7. 9. ameriški barvni film „Divji človek**. MIRNA: 2. in 3. 9. ,,Katarina, dovoljeno je ljubiti**. NOVO MESTa Od 1. do 3. 9. italijanski barvni film „Django proti Sartani**. 4. 9. ameriški barvni film ,,Gospodu z ljubeznijo**. Od 5. do 7. 9. španski barvni fibn „Pesem in ljubezen**. RIBNICA: 2. in 3. 9. mehikanski barvni fibn ..Srebrna maska**. Šmarješke toplice: 6. 9. ganski barvni fibn „Usoda neke žene**. TREBNJE; 2. in J. 9. ameriški barvni kavbojski film „Obesite ga brez milosti**. 02 ZARADI IZSELITVE prodam različno dobro ohranjeno pohištvo. Vse informacije glede prodaje dobite v Novem mestu, Trdinova c. 12. PRODAM hidrofor (trofazni) in več metrov cevi za vodovod. Franc Zagorc, Orehovica 34, Šentjernej. PRODAM šivalni stroj s kovčkom in peč na olje Deluks. Pepca Miklavčič, šivilja, Cešča vas 3, Novo . mesto. PRODAM električni štedilnik zaradi selitve, še garancija. Naslov v upravi lista (1701/72). PRODAM kompletno novo pevsko ozvočenje (Djavoli) 160-vatno, primerno za vsak ansambel. Pri-Idjučijo se lahko tudi električni inštrumenti. Naslov v upravi lista (1702/72). Ogled 3. septembra dopoldan. PRODAM oljno peč. Maijan Spiler, Zagrebška 12, Novo mesto. PRODAM suhe hrastove deske (50 in 30 mm). Naslov v upravi lista (1731/72). ZARADI selitve prodam oljno peč EMO-5 in superavtomatski pralni stroj NAONIS. Vizjak, Paderši-čeva 3, Novo mesto. PRODAM kuhinjo Marles, tudi po elementih. Vizjak, Valantičeva 2, Novo mesto. PRODAM električno kitaro. Jože Jarc, Bršlm 48, Novo mesto. UGODNO prodam otroški športni voziček in stajico za dvojčke. Ogled v popoldanskem času. Repinc, Nad mlini 44, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno kosilnico ,3eltorini‘*. Vili Žam, Podbočje 18. KUPIM KUPIM rabljeno kolo v dobrem stanju. Naslov v upravi Dolenjskega lista (1735/72> V OKOLICI Ljubljane je naprodaj nova montažna hiša poželo nizki ceni. Lahko se prestavi v drug kraj. Vsa pojasnila glede hiše se dobijo pri Ani Kočevar, Lipovec 8, 68333 Semič, Bela krajina. DVOSTANOVANJSKA hiša v Brestanici, blizu železniške in avtobusne postaje, z velikim vrtom in dvema garažama ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku (1708/72). PRODAM zidanico z manjšim vino- fradom v bližini tovarne Iskra v emiču. Anton Gornik, Glavarjeva 16, Ljubljana. Informacije pri Antonu Plutu, Grm 1, Gradac. PRODAM VINOGRAD na žici (10 arov) v Straški gori. Dostop z avtomobilom, elektrika v bližini. Ogled vsak dan. Jože Vidic, Vavta vas 42, Straža. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobita pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! KrojaSko podjetje, TREBNJE na Dolenjskem sprejme večje število - kvalificiranih krojačev GARAŽO v bližini železniške postaje Bršlin vzamem takoj v najem. Telefon 21-941. SLOVENEC, srednjih le^ ^e 20 let v Nemčiji, z večjimi prihranki, žeK spoznati pošteno dekle od 30 do 45 let zaradi skupnega življenja. Ponudbe s sliko' pošljite na naslov: Janko Horvat, 7 Stuttgart 30, Siemennstr. 140. Deutsch-land. išgnitMa Dobremu in skrbnemu atu Poldetu Pavčku iz Podgore za rojstni dan, ženi Ivanki za minuli god iskrene čestitke — otroci: Janja z družino, Poldi, Jožica, Branko, Mari, Anica in Maijetka. Jožefi in Feliksu Senica iz Straže ob njunem 40-letnOTi jubileju skupnega življenja iskreno čestitajo hčerke in sinovi z družinami. MENJAMO mrežice Braun siks-tant, opravljamo servise za Iskrina garancijska dela. Naročila prejemamo ob torkih, četrtkih in sobotah, od 15. do 17. ure. Servis RTV Iskra, Prekopa. KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že prek 40 let bakro-kotlarstvo Viljem Kapelj, Ljubljana, Aljaževa c. 4. - Šiška. GRADITELJI! Valovito cementno strešno c^eko lahko dobite pri Toniki Vodopivc, Stolovnik49, Brestanica. Priporočam se za naročila. Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in tete MARTE BOŽIČ upokojenke iz Novega mesta se iskreno zahval^jemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Žalujoči: sinova Dušan in Lojze z družinama, bra^ in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Ob nenadomestljivi in tragični izgubi moža in sina ALOJZA IN ALESA SIMONČIČA se zvahljujm vsem, ki so nam iz-kreli so&lje, sočustvovali z nami, ju v tako velikem številu spremili na zadnji poti in jima darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo reševalcem, kolektivu „Žito“, Zdm-ženju šoferjev Jesenice, sosedwn in sorodnikom, gospodu župniku ter pevcem. Vsem iskrena hvala. . Žalujoči: žena oziroma mama si sinom Robertom in ožje sorodstvo iz Sela pri Bledu in Dolenje vasi pri Raki na Dolenjskem Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA OPALKA upokojenca CP iz Podgoie se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Najlepše se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, ter podjetjem TDP, TSP in CP iz Novega mesta ter SZDL DoL Straža p podarjene vence. Hvala lepa tudi tov. Olgi Zupančičevi za poslovilne besede ob odprtem grobu, č. g. duhovnikoma ter cerkvenemu pevskemu zboru iz Prečne. Žalujoči: sin Ivan, hčerke Mhni, Vika in Ank:a z družmami, Ivanka, Danica in Martina, bratje in sestre z družinami, Gačnikova teta ter drugo sorodstvo Ob bridki izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETAUDOVČA z Zajčjega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu premili na njegovi zadnji poti, mu poklonili .vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala Novotehni iz Novega mesta, SGP Pionir za podarjene vence, Krki, tovarni zdravil za denarno pomoč, vaščanom, še posebej Tereziji Kralj in Francki Judež ter gospodu župniku za premstvo, tolažilne besede in obred. Žalujoči: žena Lojzka, sinova Jože z družino in Ivan, hčerke Marija, Anica, Lojzka in Tončka z družinami, brat, sestra in drugo sorodstvo Pretekb k me tolažili in sočustvovali z menoj. Žalujoči: mož .Jože s hčerkico Jožico, mama. brat Franc, sestri Micka In Danica z Silva z možem Jožetom In sinkom Jožkom vasi in drugo sorodstvo M DOLENJSKI LIS! e »VE-!'; L«i)j/.Ka Dra««^, Tone Goftnlk. Jože ijnc. Tine Molek, Sluvko smer« ^ 'USTANOVITELJI; obClnske konference SZDI> mc^Ij, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo nicsto. B>0“* Trebnje IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrt Franc Ben. Viktor Dn nnv Prunc, Jože Spllchal, Jožica Teppey. Ivan Zoran nik — Tehnifnl urednik. Marjan MoSkon. V' IZHAJA v.sak četrtek — Posamezna ftiovllka 2 naročnina 79 dinarjev (za 1972: 64 rtm), a** \ei . din. plačljiva vnaprej — Za Ino/enistvo 160 jyta 6kth dolarjev o/. 30 DM (ali ustre/.na druga nostl) — Devi7.nl račun OGLASI: I cm vi.Mne 521-620-1-J2002-10-8-9. 1 Cit* «0 ^ enem stulpcu 40 strani 55 din, I cm na prvi, srednji ull /adnjl strn* Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsako Za vse ostale oglase In oglase v baivl velja * St. 5 od 1. 7. 1972. — Zu oglase odgovaija TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novei« fv ., — Naslov urednlfiiva In uprave: 68001 NOVO — Po.^itnl predal 33 — Telefon; (068) 21-227 — plsov in lotogiaiij ne vra&umo — Tiska tiskof"^ vice« v Ljubljani. RADIO LJUBLJANA Poročila ob 5j 15.00, 6 rorocua ob 5.00, 7 00. 8.00. 10.00. 12.00; 18.00, 19.30 in ob 22.00. naS^ septembra; 8.10 Operil 10.20 Pri vas doma - za2;«<^ila - Turistični napotki ggJegoste iz tujine-12.30 Kme-seDfpin^®^* ~ Kregar: Vrt v ansamig^- ~ 12.40 Z domačimi - 13.30 Priporo-Šafci ^ v: ~ 14.30 Naši poslu-l?3n w ^ pozdravljajo - ■ Vrtiii^?P° ^ turiste - 16.00 17.10 Človek in Lahl?o ~ 18.15 »Signali" - 19.00 • KO noč, otroci! - 19.15 Glas- bene Pesmi - 20.00 Ljudske 203nT držav Amerike - omoriI°P'P°P*‘13 -21.15 Oddaja 2- ^tembra: 8.10 nim - 9.35 S pihal- 1T20 ^TV Ljubljana - iila^ - 11-00 Poro- Joste b ‘Vrstični napotki za naše ®asveti ~ 12-30 Kmetijski Rihtaršič: Pašno- j«nja - i?dn gospodar- ^ip(*očL;^ - 13-30 mjo b • • • - 14.10 S pes- 15.30 rio P° Jugoslaviji - AliljSt"-J6-00 18.15 n^K- ^'*10 Gremo v kino-Lahko se ob isti uri - 19.00 20.00 v l^^atov Avsenik - »adar ^ “ Radijski *®ljence Oddaja za naše iz- h septembra; 4.30 Z zf ? - 8.05 Radij- ..Le^nfa? " MiHca Kitek; l^emorS’ Matic“. - 9.05 ^-Novljan- iJ i' • • Ambro-“'Canks^ri.v Ustanovitev Gubčeve !Jiborbe /rH , g^de - 10.25 Pes-^'*ristični n r. 11-00 Poročila — - 10 za naše goste iz Šalri X ^^.45 do n nn Mof; —.1.. Marjetko Falk - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Feniks . — 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra -Arthur Miller: Lov na čarovnice -22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 6. septembra: 8.10 Glasbena matineja - 9.40 Iz glasbenih šol - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Spanring: Posebnosti setve semenskih ozimin - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Skladatelji Glasbene matice in Novih akordov: Vinko Vodopivec — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo -16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 19.00 Lahko noč. otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, l. septembra: 8.10 31asbcna matineja - 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Elza Leskovec: Jesenske setve vrtnin - 12.40 I^ajo pihalne godbe - 13.30 Prporocajo vam ... - 14.10 Pesem iz mladih grl -15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.15 Orgle v ritmu - 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko ncž. otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.40 Glasbeni nokturno -22.15 Iz albuma izvajalcev jazza TELEVIZIJSKI SPORED čestitain^ 1-30 Nedeii^ pozdravljajo -^ domačS^?l^ reportaža - 13.50 l5-0rz^S_y. pesmi in besedi'- ^ 1^ 0o'i^!ii?\i zabavnimi orkestri - Fred Den-Nedeljsko dvanajsto" -Tn 19.00 lilb ^rtno popoldne 19.15 Glasi?^ noč, otroci! -1 u”®deljo zv^l’^Sl^dnice - 20.00 lahko 22.20 Godala za 810g£^,^K, 4. septembra: nP.^®ljica - 9-20 Glas- ootl^-OO^Čfll^-^r^.vasdon; Ifm naše eosto ~ ^“^istiČni na-L^'ijski nai!!f “ ^jine - 12.30 Turistični na- ReSfSn trtami breskp°* z novej- Pralnimi ' 12-40 S tu-pe™r“ «m* ’»?'>-13.30 Pii- ^“••30 N%f "‘PevD, PozdravMo- P°s^užalci%f “ l^nA^ " 16.00 v plasbeni inter-R ,l^jjkovo - 17.10 18-15 l*opevko^^*l’®no popoldne -« Plesni^itmi iz Bu-L' 19.15 l^ko noč, otro-l^etca"^^ ^ ansamblom & - 20.00 Stereo- SiS“ '"ainel, “P*™bra; 8.10 Priredh~i, Slovenske Co,u' 11 OO Po^.T 10.20 Pri vas Turistični Kn ‘ -etiisu ^ tujine - Načrt 7, - Dr- Jože Pr^ičereje v f'^bli ^ godci ‘*»elod' ’ " 14 10 Hh l^^Poro^ajo " ls‘l' 14 40 2 »nelodije do 1^.00 P Glasteni^^.P°^‘s kitaro* sin;V^«»ljak‘‘ " intermezzo — - mi5 v pevko NEDEUA. 3. SEPTEMBRA 8.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.40 Po domače z ansamblom Valterja Skoka (Lj)- 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lp - ILOO Otroška matineja: Cami svet živali (Lj) - 11.25 Mestece Peyton (Lj) -12.15 TV kaž^ot (do 12.35) (Lj)-14.25 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna oddaja (Lj) - 19.30 Za konec tedna (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.35 3-2-1 (Lj) - 20.40 Ko nisem bil več vojak - nadaljevanka (Bg) -21.10 Športni pre^ed (JRT) -21.30 Otopijske igre Muenchne 72 - barvna oddaja EVR (Lj) — 23.30 Poročila (Lj) PONEDEUEK. 4. SEPTEMBRA 14.55 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna oddaja (EVR-Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.00 Olim-pgske igre Muenchen 72 — barvna oddaja (EVR-Lj) - 19.15 Mozaik (Li) - 19.20 lOremenčkovi - serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 2000 TV dnevnik (Lj)- 2025 3-2-1 (Lj) - 2035 K. Zanussi: Za steno - TV drama (Lj) - -21.35 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna (^daja (Lj) - 23.20 Poročila (Lj) TOREK. 5. SEPTEMBRA 17.25 E. Peroci: Rožni pogovori (*j) - 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Olimpijske igre Muenchen 72 -barvna oddaja (EVR-Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) — 19.05 Zbor .J’rance Prešern** iz Kranja (Lj) - 19.20 Senj - Oddaja iz dkla Karavana (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 2000 TV dnevnik (Lj) - 2025 3-2-1 (Lj) - 2035 Diagonale (Lj) - 21.30 Olimpijske igre Muenchen 72 — barvna c^daja (EVR-Lj) - 23.00 Poročila (Lj) SREDA, 6. SEPTEMBRA 14.55 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna oddaja (EVR-Lj) -vmes ob 18.10 Obzornik (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Nova Zelandija - oddaja iz cikla Popotovanja Tiboga Sekcija (Lj) - 19.35 Naši operni pevci: Vanda Gerlovič (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 2000 TV dnevnik (Lj) - 2025 3-2-1 (Lj) - 20.35 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna oddaja (EVR-Lj) - 23.00 Poročila (Lj) Četrtek, 7. septembra 15.55 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna oddaja (EVR-Lj) -vmes ob 18.00 Obzornik (Lj) -19.20 Mozaik (Lj) - 19.25 Cami svet živali - serijski film (Lj) -19.40 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 2000 TV dnevnik (Lj) -2035 3-2-1 (Lj) - 20.35 G. Ne-veux: Vidocq (Človek s sto imeni) (Lj) - 21.25 Olimpijske igre Muenchen 72 — barvna oddaja (EVR-Lj) — vmes ob 22.00 Poročila (Lj) PETEK, a SEPTEMBRA 14.25 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna oddaja (Lj) - vmes ob 18.10 Obzornik (Lj) - 19.00 Mestece Peyton (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 2000 TV dnevnik (Lj) -2025 3-2-1 (Lj) 2035 Precep - celovečerni film (Lj) — 22.20 Poročila (Lj) - 22.25 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna oddsga (EVR-Lj) SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 13.20 Muenchen' 72: Rokomet-barvni posnetek (če bo igrala Jugoslavija) (EVR-Lj) - 14.55 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna oddaja (EVR-Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.10 Po domače s Henčko-vim ansamblom (Lj) — 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Serijski film (Lj) - 18.55 Olimpijske igre Muenchen 72 — barvna oddaja (EVR-Lj) — 19.50Cikcak (Lj)- 2000 TV dnevnik (Lj) - 2025 3-2-1 (Lj) - 2035 Olimpijske igre Muenchen 72 -barvna odda^ (EVR*Lj) — 21.10 Moj prijatelj Toni - serijski barvni film (Lj) - 22.05 Olimpijske igre Muenchen 72 - barvna oddaja (EVR-Lj) - 0,25 PoročUa (Lj) MOPEDISTI! PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED IN PODAUŠANJE VEUAVNOSTI PROMETNIH DOVOUENJ! naicaiNiin« I AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO MESTO NOVOMBSTO BO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE V • ČRNOMLJU ' • METLIKI • ŠM AR J ETI • ŠENTJERNEJU • ŽUŽEMBERKU • DOL. TOPLICAH • NOVEM MESTU 7, in 8. septembra 11. septembra 12. septembra 13. septembra 14. septembra 15. septembra od 18. septembra dalje Pregledi tM>do vsalc dan od 7. do 17. ure. OPOZORILO: lastnike mopedov opozarjamo, da morajo biti vozila predpisano opremljena, še posebno pa opozarjamo, da morajo biti izpušne cevi in glušniici na vozilih brezhibni! - Go^odiiyski nasveti - 'Disco klub brez imena — Mladinska oddaja (priprave OK ZMS Sevnica na III. konferenco ZKJ) — 20 minut za pop glasbo - 18.00 Zaključek oddaje. NEDELJA, 3. septembra: 1030 Domače zanimivosti — Brežiški komunisti o jugoslovanski zunanji politiki (s ponedeljkove razšiijene seje občinskega komiteja ZK Bre- žice) - Za naše kmetovalce - Vl^o Curin: Uporaba sodobnih učnih p^ jomočkov - Obvestila, reklame in pregled — 12.00 do 15 Občani čestitajo in pozdravljaja filmski RADIO SEVNICA RADIO BREŽICE NEDEUA, 3. septembra: 1030 Reklame in oglasi — Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka - Obiskali smo vzorno kmetijo Slapšako-vih iz Boštanja - Četrt ure z znanimi revijskimi orkestri (vmes ^rt-ne novice) - Nede^ski intervju - Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila -Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 15.00 Zaključek programa. SREDA, 6. septembra: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi — Po domače z ansamblom Silva Miheliča Četrtek, 31. avgusta; 16.00 do 16.15 Ns^oved programa, poročila, ^ort in turističiu napotki - 16.15 do 16.35 Nove ploš& RTB, Obvestila, reklame in filmski pregled — 16.35 do 17.00 Glasbena oddaja; Izbrali ste sami. SOBOTA, 2 septambra: 17.00 do 17.15 Sobotno kramljanje — 17.15 do 17.30 Jugoton vam predstavlja - 17.30 do 17.50 Za naše najmlajše: Šišenski strah - 17.50 do l&OO Obvestila in reklame ter zaključek sporeda. Gimnazija Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA ŠOLE vodja računovodske in administrativno-pravne službe Kandidati morajo imeti višjo šolo ekonomske oz. komercialne smeri ali srednjo šolo ekonomske stroke z dveletno prakso v računovodstvu. _ Prošnje sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Fran Salešid Finžgar set'’“™<>anebom Pogumno oglasil 1 PrišeU Mi- I to, ^ ie oee, o* obveL" P“ Ko 1 vas pokli- ^aj? ‘i . 2 Začudil mini- '‘‘•'’o'j bolelo vas St” .H ven,‘ fant. se je po- v *‘^uu oce po ^Per ^očUi t P*"®' ^ciia ^^pelj. nelž®- po- Dunai v 1" 8a rad s J^slovir ^^JPada sta se zahvalit v Ribno. Oče je želel račun. „Nič ne računam. Ne smem. Že precejkrat sem bil za tako dobroto kaznovan. Nimam patenta za to.“ Oče je ostrmel. „Zato bom pri oblasti že jaz poskrbel, da boste smeli biti dostojno plačanL“ Naskrivaj je v kuhinji padarjev! ženi stisnil v roko nekaj bankovcev in odšel. V tednu pa je prišlo pismo z Dunaja: „Kadar boste utegnili, pridite takoj na Dunaj. Tam boste vpričo zdravnikov povezali kako zlomljeno roko in potem doJbite od vlade črno na belem, da zdravite zlomljene kosti, kjerkoli hočete. Delo in trud pa si smete zaračunati.** Padar je pismo zase prebral, pa ga še enkrat na glas bral sosedom, ki so bili pri njem. „O, na Dunaj te kličejo, da boš padar s patentom!“ so mu glasno privoščili Kčmar je pa naročil iz svoje kleti bokal najboljšega vina, natočil in napil sosedom: „Dunajski dohtarji me vabijo, da bi me učUi. Tisti, ki so pri ministrovem sinu pokazali, kako slabo znajo zlomljene kosti povezovati, me ne bodo učili. Ne pojdem!** SLOVENSKI KOROTAN Najprej bi vam rad prav na kratko povedal nekaj drobcev iz slovenske zgodovine. Po vsej sedaj slovenski zemlji so več stoletij pred sedanjim štetjem let prebivala razna ljud-• stva. Za njimi so prišli davni naši dedi Slovenci in se leta 568 na opustošeni zemlji naselili. Zasedli so pokrajine do Tirolov in visoko na sever proti Donavi. Od severa pa so v prazne pokrajine pritiskali tudi Nemci; začeli so se naseljevati med Slovenci in se širiti's svojimi vasmi. V dvanajstem stoletju je še ostala slovenska zgolj te dalija Koroška. Latinski zgodovinarji jo imenujejo Karintijo ali Karantanijo. Naseljevanje Nemcev se m ustavilo in so premnogi prihajali tudi na Koroško. Tedaj je prišlo tudi mnogo nemških graščakov, ki so si naše svobodne kmete usužnjili za tlačane. Slovenci so silno trpeli. Večkrat so skušali suženjski jarem otresti — a svoj pravični odpor so plačali s svojimi glavami. Nečesa pa tujci niso mogli zatreti: slovensko srce je ostalo zvesto svojemu narodu.'Poudariti moramo, da so zlasti Gorenjci ljubili ljudi in zemljo, kjer so imeli nekdaj svoje vojvode, tam — v Karantaniji - Koroški, kjer je bilo središče, srce nekdanje velike svobodne Slovenije. Zato so te vezi ostale še kasneje in so bratje koroških Slovencev, naši Gorenjci, tako radi zali ajali k njim. Po treh cestah so hodili čez gore na Koroško: čez Koren, čez Ljubelj in čez Kokrško sedlo. Gorenjci so ime Karantanija spremenili po svoje v Korotan. Ni še preteklo stoletje, ko ni sosednji Gorćnjec nikoli imenoval ne Karantanije ne Koroške; zanj je bila ta dežela le stari slovenski Korotan. Kljub visoki' gorski pregradi so Gorenjci hodili po cestah čez prelaze, peš pa tudi po gorskih stezah v bratski Korotan na prodaj svoje domače blago: sukno, platno in raševino. To blago je bilo stkano po snutku iz debele volne, po votku iz močne preje. Drvarji so se pulili za to neuničljivo blago. Ljubljana, ko še ni bilo gorenjske železnice, jim je bila predaleč. Tudi ljubili je niso, ko je bila tako nemška; zanje bolj kot Celovec. Ljubljanske pisarne so bile nemške; po edinem sprehajališču pod Tivolijem seješc^i-rila samo nemška gospoda. Ce si imel opravka v državnem uradu, si moral najeti človeka, ki je v uradu tolmačil tvoje želje v nemškem jeziku. Seveda so ob takih časih ljudje zelo pogrešali znanja nemščine - uradnega jezika v stari Avstriji za vse dežele. Šol po dežeh skoraj ni bilo nič. Gimnazija v Ljubljani — edina — je imela nemščino kot učni jezik. Zato so si izmislili gorenjski kmetje posebno pomoč. Na Koroškem — v Korotanu — so bili že naseljeni mnogi nemški kmetje. S takimi trdimi Nemci so se dogovorili gorenjski kmetje takole. Začnimo z meno dečkov. Posestnik iz Gorenjske pošlje svojega sina k nemškemu kmetu v Korotan, nemški kmet pa svojega fanta na Gorenjsko k slovenskemu kmetu. Tako bi menjala za sinove: Gorenjec bi se naučil v Korotanu nemščine, nemški Korotanec pa slovenščine. Pomniti moramo, da so bili Nemci tedaj v Korotanu le redko naseljeni in da so morali s sosedi občevati po „slovenje**. Tako se je res začela mena. Še za svojili otroških let se Rominjam nemškega dečka na bogati kmetiji. Poredneži so ga dražili: Holadri, holadro — Nemci pojo. (Se bo nadaljevalo} 15 ovgusta 1972 DOLENJSKI LIST živeti s tovarno Jutri odhaja po 41 in pol letih uspešne delovne dobe v pokoj • direktor mirenske Dane, tovariš Alojz Krhin. , Moral bi iti že Umi, a zaradi težav, ki jih je preživljal kolektiv, nisem mogel," pravL „Poveljnik ne zapušča krmila, če je ladja v težavah. C e bi zapustil tovarno takrat, bi delavci rekli: Vidite, starega ni več, novi direktor ne zna!" Pa ni, da „novi“ ne bi znal, še manj, da je „stari" trmast in noče izpreči. Če bi lahko naredili za 10 starih milijard dinarjev pijač, naredili pa bodo le za 8 milijard, ker ni surovin, če so imeli do nedavnega izgubo s pro-dajo vsake steklenice, mora biti nektq narobe. Veliko so vlagali, v nove zgradbe, opremo in kadre. Ni jih zapeljalo kot marsikoga v gospodarstvu. Računali so pravilno, številke jim je pomešal neurejen gospodarski sistem, ihtavost naših iskanj, da bi že enkrat splavali, pri tem pa vse prevečkrat padamo v skrajnosti Se bodo oni iz zunanje trgovine spet izgovarjali? Zanimivo bi bilo slišati, zakaj mora Dana kupovati južno sadje iz sociali-stičnih držav, kjer vemo, da ne uspeva? Da, krivo je tudi vreme, jabolčnega soka bo vsekakor manj, ker bo slaba letina. .. To je bil zadnji boj direktorja Krhina. Ko je šlo najtežje, je dejal: „Ce že mora crkniti, naj crkne z mano!" Minilo je, danes dihajo z malo več upanja. - Kaj pomeni za direktorja Krhina minulih dvajset let? „Zame pomeni nekaj ISlet samoupravljanja, način kako smo z njim rasli od nekdanje okrajne žganjarne do danes, ko nas je le nektg." - Saj res, kako je treba čutiti s tovarno? „Pričetek in konec delovnega časa morata veljati tako za pometača kot za direktorja. Malenkost? Za delavca to ni malenkost! Seveda so tudi doma noči brez spanja: bo šel novi izdelek v denar, se bo obnesla investicija? Zaradi tega nekateri govorijo o managerskih boleznih. “ Direktor Krhin jim daje običajna imena: sladkorna in še marsikaj. Nekje se morajo poznati leta iz NOE - Bodočnost? ,JVajbolj me veseli, da smo z muko prišli vsaj do strokovnjakov. Minili so časi, ko sem lahko bil delavec, tehnični, komercialni, trgovski potnik in direktor. Toliko štipendistov se nam je osulo. Nekaj pa je tudi ostalo. Dana mora sodelovati, bodočnost je v poslovnem sodelovanju s partnerji doma in po svetu. Žal imamo zadnje čase več uspeha s partnerji preko meje kot z domačimi Zapiranje med lastne plotove marsikje še ni minilo." Želja? „Tovarna naj se še uspešneje razvija, člani kolektiva naj bodo srečni v svoji delovni skupnosti. Dana neg še naprej raste s krajem in zaledjem. To bi me kot upokojenca najbolj veselilo. “ ALFRED ŽELEZNIK V nedeljo, 10. septembra, bo v Krikem ns Stadiona Matije Gnboi # VELIKA # TRADICIONALNA # TOMBOLA! 'teDElJO ODPRTO DOLENJKA Konrad Peternelj: MOJA POKRAJINA (o^e na platnu) DANES ZADNJI DAN XII. FORME VIVE V KOSTANJEVICI v hrasjLzasekano umetniško izročijo Mednarodni kiparski simpozij bodo slavnostno sklenili jutri ob 18. uri - Govoril bo dr. Boris predsednik slovenske kulturne skupnosti, pel po Slovenski oktet - Do zdaj: 63 kiparjev iz Težke plenkače in cimrahe so pospravljene, motoma žaga, ki je tolikokrat z rezkim ropotom splašila ptiče, je utihnila že pred dnevi, iz-I»d kostanjev samostanskega dvorišča se le tu in tam še oglasi pok-pok, kadar leseno kladivo potolklja po dletu, znak, da kiparji dokončujejo delo. „Konec dober - vse dobro“: še danes, in udeleženci XII. mednarodnega simpozga kiparjev v Kostanjevici bodo odk)žili dleta: Berry Holslag iz Holandije, Japonca Ko-suke Kumura in Ryoichi Tam ura, Kenijec Luis Mvvaniki, Anglež Rode-rich Hanland in jugoslovanska „posadka”: Dušan TrŠM, Tone Lapj^ne, Miroslav Sutej. Ehra meseca so kiparji petih držav sekali v trd les panonskega hrasta za- Medvedka mrtva Uplenil jo je Ivon GrojS Medvedko, ki je napadala ljudi, je 24. avgusta odstrelil pri Oneku kočevski lovec Ivan GrajŠ. Po njegovem zatrdilu je to prav tista medvedka, ki je napadla Franca Nagliča iz Mozlja ter brata Mladena in Franja Klariča iz Oneka. Lovec jo je zadel z razdalje 80 m naravnost v srce, da je bila takoj mrtva. Tehtala je okoli 120 kg. Ivan Gfajš je opazoval medvedko, odkar je zvedel, da je napadla Nagliča. Ko je napadla Us oba otroka iz Oneka, je vodstvo gojitvenega lovišča „Rog“ pri Združenem KOP Kočevje zaprosik) inšpektorja za k)v pri republi^em izvršnem svetu za dovoljenje za odstrel napadalne medvedke in ^a takoj dobik>. Lovec Grajš, ki je doslej pok)žil na dlako že 34 medvedov - med njimi je mnogo takih, ki so jih zastreUli gostje - se je srečal s to medvedko 18. avgusta, ko je bil brez puške. Tudi takrat je bila zek> napadalno razpoložena, vendar ga ni napadla. 24. avgusta pa je na ponovno posredovanje inšpektoija za lovstvo odSel z dvema pomočnikoma na lov in napadalno medvedko potožil na dlako. J. PRIMC misli, ki so jih bili prinesli s seboj s skicami, nekateri tudi kar miniature. Od tedaj, koje iz „dežele vzhajajočega sonca“ Tamura z ženo Kazue (znano slikarko) kot prvi stopil na kloštrski vrt in se kar ni mo^l načuditi miru in zatišju, ki čemi tod v slehernem kotu, za vsakim deblom, za vsako sku^turo njegovih predhodnikov. „Tamura je slaven mož,“ razlaga Lado Vmrekar, učite^, pedagog, organizator, kulturnik, brez lute-rega bi bila Kostanjevica običajno ime na zemljevidu. „Pred kratkim se je vrnil iz Poljske z nagrado krakovskega grafičn^a bienala. Poleg tega so še odprte njegove razstave v Krakovu, Zuerichu, Dresdenu, Osaki in Tokiu. Poznamo ga tudi v Sloveniji; nagrado mu je prinesel tudi ljubljanski grailčni bienale. Mwaniki pa je prvi temnopolti kipar na Formi vivi.“ Pravo vrednost del, ki nastajajo na simpozgu, bodo ocenili strokovnjaki, ob teh, ki so nastala letos, bi kazalo reči k tole: da je zanje značilna žlahtna harmonija ^ letno arhitekturo in mooem^ nostjo. -.v.r.nZ0l Na vseh dvan^stih sunp ^ sodelovalo 63 kiparjev iz * malone z vseh zemljin. ^ da je kostanjeviška Forma v« prvovrstna likovna mednarodnega pomena, j lega pomcjia- ^ sakotarat zavzeli M parji so slavno druščino vidno ni 3 pa bi lahko govorili . ** prodornem uspehu n^a jugoslovanskega poleg treh že omenjeninj skih umetnikov sodeluj .j in slikar Tone Kraj, nov nagrajenec, s po*jJoi,os<4-, tom: krška kulturna skuPJ^veJi^j dala upodobiti vodjo . hrvaškega kmečkega p ^ jov Gubca. ■ ^ mm JE VAŠA BA Luis Mwaniki: kip ob navdOiu kulturnega izročfla kenijskega ljudstva. (Foto: I. Zoran) V preteklih ^ vladovalo lačno vreme s p r mi nevihtami; V našle novno precej brez ohladitev-manjSe pada^D^ Zaletel sem se v Kompasov avtobus ali on vame. Zdaj to ni važno. Močno je počilo, šipa se je razletela v drobne koščke, pločevina me je stisnil^ da sem komq zlezel ven. Ze so se gnetla zijala s svopmi komentaiji. Bil sem na moč prestrašen, toda slišal sem vseeno, kako ^ so mi klicali: ,3edak!“ „Norec pa tak!“ ,4diot brez primere!** Tako se je penil in se drl name debehišast možak iz POGAZITI BI GA MORAL... primorskega mesta. Po lastnih izjavah je šofer že od leta 1943 in je od daleč opazoval nesrečo, toda prišel ie bliže in čakal miličnflce, da bi povedal, kako sem jaz, bedak, noro vozil. Nemo sem poslušal psovke in si brisal kri, ki mi je močno curljala iz porezanih mest. To mu ni bilo mar — pravičniku, skrbek) ga je le, da ne bi po nedolžnem krivili Kompasovega šofeija, ki pa je ostal povsem nepoškodovan. Avtobus, šofer in tudi potniki — niti praskice. Nekateri so kar naprej spali, ne vedoč, kaj se je zgodilo. Jasno, avtobus na fič Aa! Na srečo ^ bili v avtobusu tudi i^leški turisti. Hladni Angleži so tokrat planili ven, izvleku robčke, me brisali, mi ponujali cigareto, nudili kavo in kar naprej spraševali: „Are you a^ right? “ Mirili so me po svojih najbo^ših močeh. Rojak, Slovenec, pa je kar napiej vpil: ,3edak! To je samomor! Taki norci pobijajo ljudi!** Z limuzino se je pripeljal tudi predstavnik podjetja Kompas. Razbu^n je bil videti, njegove prve ,Jcul-tume** besede pa so bile: ,JPremak) si ga ... Pogaziti bi ga moral do konca!** Te so n^brž veljale šofeiju avtobusa. Revež se bo čutil krivega, ker ni bolj pritisnil na plin. Nato je predstavnik rekel še: ,4*retepsti ga je treba!** To je veljalo meni. Tepli me fe niso, bolele pa so me besede, celo bolj kot vsa nesreča in razbita pločevina. Te besede je izrekel človek, kot mi je povedala ^ . M ^ natakarica iz „«Kka živina-. M*" veijamem. * rad velika? Avtomehaniks« L -spravfl v red, % zacelile, besede, ^ 0 slišal, pa še zvenij ^ Tiste angleške .j, nojj dobro? ** ki Jjke razumel, in jo gaziti bi ga ca**. Te so govoiiene so b> ^ materniem jeziku- TONIC^* ^^cznik občine Trebnje ' september - je po-^'ccen dnevu ustanovlt-e Gubčeve brigade, no-revolucionarnih tra-c*j in pomembnih zmag ^ '^oi’Gđnoosvobodilnem *-®*ošnji praznik so-, POuo s posebnim jubile-Gubčeve brigade; s '^“esetletnigo njene uslo-'"''itve. Ob tej priložno* ■' "^stltom za praznik: Gubčevcem z želio/ njihove, v bojih ‘■^oljene revofucionar-^Jeinje po svobodi »n edku ncdoljujejo v ^ ^ delovno aktivno-' vseh občanov zato, ^ ^i. prihodnost še resnejšo in življenje iji*di še srečnejše; občanom in delov-'! P0'»-sitansi,- ’ vse- iaii svl h"°' ”1 sj.,. '“^oup^ov- Snevnic" la svoL 1°"''’“'' P'**'®' “^'ovnpf ,f° '""‘■•'"O*' iDhko J edina PfPilku ^ ^5itremu na* Zato .n''"5" človeštva, na ponosni cleiovne v' a,n'. "P^Qv skromne ■•' •• I; K IS lQm,, že- vendarle zu ..c/ tistega. tistega. ilružba '^0 fno ocenjuje- ^^jno hkrnti ^^P^he, nas obh nad zadovolj- in žoh ’ Zal so dosegli še dosežki bolj ^^^nostif^ ^^erialnim ' c?e/a/2sfc/ bodočp > Zatol osriov^^^ dejanski ^ bodo/ oS’ področje jg razvoj >■' r # I preinu* ^ ^ "S/"’!"'’ ^^Pore-^'knie v' '”, ^nokomemo Si^ tem, POtivb- »Si sCn^* ' ^hčirti ^'^P^osti tudi v katZmZ° ^ozvoi 1, ^ ^ fnozno rezultati letu. ^Sa’ "'“'“O >’ Pre- uty Se ?'"“?/'■ '« pred- KoKn za osnove z ‘nost nng osnovna *■ /e>>, Za 7/, ,. oc?- hkrati pa ^ih ”[°'^'’odnio „a L k Ze v P^^^^ktivnejših ^oj so f, občutne *>in • 04Mj^'J'’P"dteljih dos^^'\piaES \ °"etod„7^‘ '’eil'doho-Oh, , pon/t/ K' ^co J^^aznuiP i SnJf^MO 20-kt- Zp“ lO-ktnico *!»■/' ii(ii dohodek \b <>o£i'’y'-.''rekočem SS i“ ''o/man/ % °pH 8900 J° dosegel w °P>venn I ri'’prebi-letno Število zaposlenih v občini je lani prvič v zgodovini občine preseglo število 2000; zdaj znaša 2078 aU 10%) več kot leto poprej. V prverh letošnjem polletju je to število poraslo za nadaljnjih 5,5 % in znaša 2193. Pomembno je tudi to, da je od tega števila kar 42% žensk Osebni dohodki zaposlenih se bistveno popravljajo in so v prvem polletju dosegli poprečno višino 1581 din. V preteklih letih so poprečni osebni dohodki v občini zaostajali za republiškim "poprečjem 'okrog 25 %, v prvih štirih mesecih tekočega leta pa le za 15,1 %. Kruha še za 500 delavcev Nadpoprečno stopnjo gospodarske rasti pričakujemo tudi v naslednjih letih, saj je že pripravljenih ali pa še v pripravi več programov za izgradnjo ali razširitev proizvodnih zmogljivosti: IN KOT ima izdelan program za gradnjo novih poslovnih prostorov z istočasnim povečanjem obsega proizvodnje, uresničil pa ga bo v prihodnjem letu. NOVOLES bo investitor obrata za izdelavo A CR YL plošč, prav tako v prihodnjem k tu. ISKRA intenzivno pripravlja za svoj obrat v Mokronogu program za preusmeritev in razširitev obrata. V teku so priprave za nov ,,Rogov“ obrat konfekcije v Mokronogu. KOLINSKA pripravlja program za nadaljevanje gradnje tovarne na Mimi. HRAST v Šentlovrencu pripravlja izvedbo adaptacije poslovnih prostorov. ,J)olenjka“ bo prihodnje leto začela graditi nov prodajni objekt v Trebnjem Te programe, ki bodo uresničeni že v najbližji prihodnosti, štejem za večje ne samo, ker bo za njihovo izpeljavo potrebno vložiti preko 60 milijonov din, ampak tudi zato, ker bomo s tem odprli okrog 500 novih delovnih mest, občutno pa bo poraste l tudi družbeni proizvod in narodni dohodek občine. Kmetijstvo je pomemben činitelj gospodarstva * v občini Naša skrb za rast proizvodnje pa ni usmerjena samo v obrate družbenega sektorja. Zasebno kmetijstvo predstavlja in bo tudi v prihodnje, le da na modernejših tehnoloških osnovah, pomemben člen v celokupnem gospodarstvu občine. Res smo v teh prizadevanjih šele na začetku, vendar so "že podani osnovni obrisi podobe kmetijske proizvodnje v občini, ki bo v daljši prihodnosti še vedno zaposlovala okrog 2000 aktivnih občanov, temeljila pa naj bi predvsem na skupno okrog 400 urejenih kmetijah. Za uresničevanje tega cilja ima pomembno vlogo tudi tovarna KOLINSKE za predelavo krompirja, ki je začela obratovati letos. Odločilna bo vloga kmetijske zadruge, ki mora postati nosilec in organizator samoupravnega združevanja kmetov. Velik pomen ima tudi pred dvema letoma ustanovljena pospeševalna služba, katere delovanje se ob drugih ukrepih (davčnih olajšavah in združitvi delavskega ter kmečkega zdravstvenega zavarovanja) že odraža v količini tržnih viškov iz te gospodarske dejavnosti Dragocena pomoč občanov Nekoliko sicer zaostaja za drugim razvojem izgradnja infrastrukture, prizadevanja pa so zelo močna tudi na tem področju. Izredno velike so potrebe po modernizaciji cest, ojačanju električnega omrežja, gradnji vodopreskrbnih in drugih podobnih objektov. Čeprav ni možno na^ tem področju v celoti zadostiti potrebam, pa je ali bo še^letos s sredstvi republiškega cestnega sklada dokončno asfaltiran celoten odsek ceste med Trebnjem in Mokronogom in odsek ceste od Trebnjega do Stefana. S pomočjo občanov in kolektivov je delno ob- novljena, pa tudi razširjena asfaltna prevleka v Trebnjem in na cesti Trebnje-Cviblje. Zbrana so tudi sredstva za asfaltiranje ceste od naselja Mirna do kopališča pod gradom in za asfaltiranje ceste Slovenska vas-Šentrupert-Prelesje, vendar bodo dela v celoti opravljena šele v prihodnjem letu zaradi trenutnega pomanjkanja ustreznega materiala. V okviru akcij krajevnih skupnosti je bilo zgrajenih, dograjenih ali z gradnjo pričetih več vodovodov, tako da bo letos s tekočo vodo oskrbljenih že okrog 50 %> občanov. V okviru programa regulacij se nadaljujejo dela na Mirni. Postopno odpirajo in komunalno urejajo nove zazidalne komplekse v Trebnjem, Mirni in Mokronogu. Vem, da so težnje in tudi dejanske potrebe še veliko večje, vendar so materialne zmogljivosti še prešibke za še obsežnejše posege v infrakstrukturi. Občani in kolektivi razumejo oboje: materialne težave in naša skupna prizadevanja, zato pri tem tudi s svojimi prispevki v okviru krajevnih skupnosti veliko prispevajo, za kar jim gre vse priznanje. Samo znanje jamči napredek! Razmeroma hiter gospodarski razvoj zahteva ustrezno prilagajanje kadrovske strukture. Moram reči, da glede na doseženo stopnjo razvoja občim verjetno tu še najbolj zaostajamo in da bo to ena izmed osnovnih nalog našega delovanja v prihodnjem obdobju. Prizadevamo si zgraditi ustrezne pogoje za dela v osnovnošolski mreži, za kar v občini že od k ta 1966 dalje zbiramo krajevni samoprispevek Del vseh dosežkov tega bo uresničen prav zdaj, ob prazniku občine, ko bo dograjena nova osnovna šola na Trebelnem, medtem ko so se dela na adaptaciji in razširitvi osnovne šole v Velikem Gabru že začela in se bodo nadaljevala še prihodnje le to. Skrb pa ni usmerjena samo k šoloobvezni mladini, ampak tudi predšolskim otrokom, za katere postopno urejamo potrebne prostore za varstvo. Od letošnjega novega leta dalje dela nov otroški vrtec v Trebnjem, ki lahko sprejme do 120 malčkov, stal pa je 2,2 milijona din. Že omenjeni kadrovski problemi spremljajo delo tudi v šolstvu in otroškem varstvu. Delno bodo omiljeni že v tem letu, predvsem zaradi zagotoi>ljenih nekaj stanovanj. Prav stanovanjska gradnja, zasebna in druž- W »reeno Za letošnji oBCinsKi praznik prisrčno pozdravljamo vse prebivolce naSega obmoCfa in vss barce Gubčeve brigade, katerim tovorlSko čestitamo ob 30-let-nicl ustanovitve te slavne partlianske enote! festitamo detovcem In kmetom, ljudski Inteligenci, ženam In mladini v občini za dosežene uspehe/hkrati pa želimo mnogo novih uspehov pri vseh priiadevanfih zo noS lutrlsnji še bogatefšl In lepil dairt OBČINSKA SKUPStlNA TREBNJE - Vodstvo vseh družbenopolitičnih drgonizaci) ter društev v občini „V zadnjih letih doseženi uspehi so močna ^odbuda za nove napore. Pridnosti in dnigih vrlin našim občanom res ne manjka!** je med drugim dejal pred letošnjim praznikom občine Trebnje njen predsednik Ciril Pevec bena, povezana s kadrovsko problematiko, bo ostala tudi v prihodnjem in naslednjih letih ena izmed ključnih nalog občine pri zagotavljanju potrebnih kadrov. Zlasti pomembno bo zagotoviti zadostna sredstva za štipendiranje vseh nadarjenih otrok, ki bi želeli nadaljevati šolanje. Z opremljanjem šol po sodobnih načelih in z zagotavljanjem prosvetnega kadra moramo nadaljevati. Dosedanja prizadevanja že dajejo delne uspehe, ki se kažejo tudi v vidnem zmanjšanju osipa v šolah, taka prizadevanja pa moramo še pospešiti. S pridobivanjem gospodarske moči občina podpira in pospešuje tudi kulturne dejavnosti. S tem in s pomočjo posameznih občanov, zavzetih za razvoj kulturnih dejavnosti, je občina po nekajletnem mrtvilu zaživela tudi na tem področju. Zlasti pomembno postaja uveljavljanje občine kot središča, katerem se vsako leto zbira tabor likovnih samorastnikov, katerih dela so razstavljena v lani urejeni ga- leriji in v občasnih posebnih razstavah. Uspešno deluje tudi matična knjižnica, več amaterskih kulturnih skupin in športnih klubov. Prav razvoju kulturnih dejavnosti gre zevala, da postajajo občina in njeni kraji znani tudi v širšem svetu, kar vse lahko ugodno vpliva tudi na razvoj njenih gospodarskih dejavnosti. Pričakujemo, da se bo kultumo-prosvetna dejavnost v okviru novoustanovljene kulturne skupnosti še bolj razmahnila. |še so odprta vprašanja Pogosto se srečujemo s perečimi problemi tudi na področju sodalnega varstva. Vsega doslej še nismo uspeli rešiti. S prizadevanji v okviru lastnih materialnih zmožnosti in z močno pobudo za urejanje nekaterih vprašanj s tega področja v širšem merilu pa smo vendarle dosegli pozitivne premike tudi v tem pogledu. Naj omenim le nekatere: bistveno povečanje socialnih pomoči, reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, ^povečanje priznavalnin - še posebej za kmete borce, urejanje pokojninskega zavarovanja kmetov in otroških dodatkov za kmečko mladino. Zaenkrat še majhen, a vendar je narejen tudi prvi korak v urejanju problematike Romov, predvsem za njihovo stalno naselitev, zaposlitev in šolanje njihovih otrok. ■ Posebej želim poudariti prizadevnost krajevnih skupnosti. Njihovi uspehi najbolj neposredno dokazujejo moč združenega dela in spoznanje občanov, da združeno delo prinaša najhitreje in največje uspehe. Krajevne skupnosti nam dokazujejo, da prizadevnost in trdna volja do skupnega dela pogosto pomenita več kot sama materialna sredstva. Naj bodo v zadnjih letih doseženi uspehi nam vsem spodbuda za delo v prihodnosti! Napon, ki nas pri tem še čakajo, bodo ob tem spoznanju lažji. Naša strategija (kot manj razvite občine) ni v brezdelju čakati na pomoč širše skupnosti, ampak zgraditi tako materialno osnovo, ki bo dovolj močna za lastno reproduktivno sposobnost. Vem, da bo za to potrebno še veliko strpnosti in veliko trdega dela, vendar je to, kar smo doslej že dosegli, viden dokaz, da nam pridnosti in ostalih delovnih vrlin ne manjka. Upam, da bo tako tudi v bodoče! CIRIL PEVEC predsednik občinske skupščine Trebnje DOLENJSKI LIST 17 DANA: DVAJSETLETNI JUBILANT Ljubljanski vinski sejem: sok rdeče pese - Vsaj ena novost vsako leto! To, kar daje poglavitni utrip mirenski dolini, je še vedno Dana. Letos: za 80 milijonov pijač, če pa bi dobili dovolj in predvsem kakovostnih surovin, pa zlahka za 100 milijonov. Okrajna žganjarna pred 18 leti: vsega le 90 tisočakov. Ni se spremenilo le ime, spremenila se je proizvodnja, prišli so celo kadri. Zato gledajo v Dani raje vnaprej kot nazaj. Včeraj so namreč ugotovili, da jih bo jutri uničilo tržišče, če ne bodo našli poslovnega sodelovanja z drugimi v stroki ali pa vlagali. Partneiji niso bili za sodelovanje, zato so vložili 15 milijonov v nove prostore in opremo obrata za sadne sokove. Cez mesec dni bo nared z okoljem vred. Vendar, skoraj bi jili neslo. računaš,* tržišče obrne. Zamrz-Se tudi kaj takega zgodi preka- nejo cene za ene, tudi za Dano, Ijenim gospodarjem? Računaš, ne pa za druge, za surovine, 20 lot opremo in še za marsikaj! Minilo je; danes so kljub vsemu najmočnejši. V čem je bodočnost? Sadni sokovi so lani vrgli 20 milijonov. Še letos je razmeije 60:40 v korist alkoholnih pijač, preobrat pričakujejo že prihodnje leto. Uspeh je v presenečenju. Zopet nov izdelek, tokrat v sodelovanju s tujimi partnerji; kaj bo, je še skrivnost. Zopet namreč ni surovin, sicer bi izdelek šel na trg že januarja letos. Tovarna raste s krajem Kaj bi mirenska skupnost brez Dane? voda ne bi imela, to je 8®^°! j čeprav je bil sedanji „ za 30 let, a je zaradi n®'',|jj. vam premajhen. zenu, pomoč marsucaic ^ vaškemu odboru. Kdor js delavcev prosil za stanovanj posojilo, ga je dobU; 40 hišic. Kraj in tovarna ni biti eno, pravi direktor j Krhin. ! Na najmodernejših n£q)ravah polnijo priljubljeni zlati sok v tetrapak V prostomon in mehaniziranem skladišču gotovih izdelkov je vselej izbira vsakovrstnih ^ecialitet TIP-TOP NAPREDEK Po težavah spet čvrst in sposoben kolektiv - Možnost zaposlitve v konfekcijski stroki - Poprečni osebni dohodek 1.450 din Po težavah in prisilni upravi v Modnih oblačilih seje to znano ljubljansko podjetje, ki se sedaj imenuje TIP-TOP, spet postavilo na trdne noge. 1000-član-ski kolektiv, ki ga sestavljajo obrati v Ljubljani, Bohinjski Bistrici, Idriji, Krki in Trebnjem, bo letos ustvaril blizu 90 milijonov celotnega dohodka. Dela jim ne manjka, zato delavci tudi dobro zaslužijo. V obratu v Trebnjem dela nekaj nad 200 ljudi. Ker je možno v dveh popolnih izmenah zaposliti 400 ljudi, vabijo nove sodelavce. Novincem nudijo pri-učitev za konfekcijske delavce, lepo nagrado v času tečaja, prevoz na delo, topli obrok in druge ugodnosti. Skratka: za vse, ki želijo delati v konfekcijski stroki iz trebanjsko-mirenske doline, je možnost zaposHtve in dobrega zaslužka v obratu TIP-TOP v Trebnjem. Konfekcionaiji v obratu TIP-TOP v Trebnjem naredijo na dan blizu 300 moških oblek. Delajo za domače tržišče in za izvoz. Delavci delajo v svetlih in sodobno opremljenih delovnih prostorih. Na upravi v Ljubljani zagotavljajo, da dela ne bo zmanjkdo, saj se je podjetje s svojimi kvalitetnimi in modnimi izdelki že močno uveljavilo na domačem in tujem tržišču. Kolektiv čestita za praznik občine Trebnje in hkrati želi občini še hitrejši napredek! J J . 'o' ^ Industrija oblačil Tip-Top, obrat Trebnje, zaposluje več kot 200 konfekcionaijev. V dveh popolnih izmanah bo imelo delo 400 ljudi DOBRI SAMOUPRAVNI ODNOSI: KMET-ZADRUGA Tudi za kmetijstvo boljšič^ —— ' Inž. Slavko Nemanič: »10 kmetijskih tehnikov in inženirjev pomeni $ strokovno pomoč zasebnemu kmetovalcu.« _________^ Do leta 1975 naj bi delno ali popolnoma preusmerili SOC kmetij. To bi stalo 28 milijonov družbenih sredstev, za kar bi kupili ple-* menske krave, gradili hleve ali preurejali stare, nabavljali kmetijske stroje in opremo. V zadnjih 3 letih je kmetijska zadruga Trebnje z dolgoročnimi posojili posodobila že 145 kmetij. Denar, ki ga za to namenjajo poslovne banke, hranilna služba in poslovni partneiji, je žal še vedno pičel. v • začela delati s polno paro, zato načrtujemo od 3000 do 8000 ton krompirja. Podpiramo tudi gojenje kumar, rdeče pese, jagodičevja in pemtnine.“ — Po kakšni poti do večje proizvodnje? „Niti dmžba, kmet ali za-dmga nimamo dovolj denarja za modernizacijo in opremo vsake kmetije. Zato ustanavljamo strojue skupnosti, jih denarno, organizacijsko in kadrovsko podpiramo. Samov teh skupno- 1» 'i stih vidimo izhod. jih ustanovili že :co K silažno komzo in razumevanja h podpore republike in političnih organiz^ J’ ^ ^ - Izobraževanje .Izobraževanj j;, spodaijev fi, |ewSf| S tem snio prićeli K Saino v minuli ^ valo posebne r -alc^v- ^ kmetijskih i/ izobraževanju nudi , nanio in strokovn in sklad za pospesev stva pri občinski Vsem čestitamo i praznik in želimo , i plodno sodelovanj'' Inž. Slavko Nemanič Kako sc vidi napredek v proizvodnji tržnih viškov? „Že leta 1969 je kmetijska zadruga uredila odkup mleka, zbrali so ga skoraj 1,1 milijona litrov, leta 1970— 1,7 milijona, letošnji načrt predvideva 2,7 milijona litrov mleka. Ravno tako je raslo pitanje govedi in odkup: leta 1970 1348 glav, leta 1971 že 1942, letos predvidevamo 2100 glav. Posebno hiter razvoj predvidevamo za jedilni krompir. Tovarna za predelavo krompirja na Mimi bo Gornja slika je še iz časov, ko pridelovalci mirenski dolini niso vedeli, kako bi ga pro^®J tovarna za predelavo krompirja, jim je ta skrb p*" 18 DOLENJSKI LIST t. 35 (IIVO) i * * VSEJ JUGOSLAVUI HMBOB ■■ ■ RAST V ŠTEVILKAH • BRUTO PRODUKT: leta 1963 927.648 dinarjev leta 1971 38,818.000 dinarjev letos predvidevajo že 68.595.000 dinarjev • ZAPOSLENOST: leta 1963 - 61 delavcev leta 1971 -201 delavec letos pa 235 delavcev • IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV: leta 1971 so vložili v izobraževanje na zaposlenega poprečno 1.000 dinarjev, letos že 1.600 dinarjev. • STANOVANJSKA IZGRADNJA: le lani in letos so razdelili 940 tisoč dinarjev za gradnjo stanovanj delavcev. S tem so rešili najbolj pereče stanovanjske težave zaposlenih. Strokovne u)?' ^ stu. PreH A ® enem me-rekon so iz- onstrukcijo proizvod- nje, odločili so se proizvajati le tisto, kar je na trgu tudi iskano. Tu sami ne bi kaj prida pomenili. Trimo je postal eden izmed soustanoviteljev konzorcija Železarne Jesenice, Kovinarja Jesenice in ljubljanskega K) let Projektmetala. V okviru tega združenja proizvaja Trimo nove izdelke iz hladno oblikovanih profilov za tipske objekte. Širom po državi so že postavljali industrijske dvorane, skladišča, avtomobilske servise, garaže, stanovanja, zelo iskane telovadnice, šole in podobno. Iz starega proizvodnega programa so obdržali le še izdelavo cistern za industrijo in gospodinjstva. Vsa tehnologija je prirejena serijski proizvodnji. Le-ta ima tudi to prednost, da omogoča zaposlitev nekvalificirane delovne sile, ki jo lahko v kratkem času usposobijo za delo na tekočem traku ali montaži. Tipski izdelki so kar 50 do 70 odstotkov hitreje dobavljeni, so pa tudi za 10 do 30 odstotkov cenejši od klasičnih objektov. Pred desetimi leti so trebanjski kovinaiji začdi izdelovati zahtevne izdelke v majliniE ih temnih gospodarskih poslopjih, razstresenih po vsan kraju INKOT - NOV SAMORASTNIK IZDELKI, KI IMAJO BODOČNOST Klimo odzračevalne naprave, predelava plastike, električna oprema... Pred dvema letoma so bili še sami obrat komunalnega podjela, danes imajo razen matičnega podjela v Trebnja obrat v Mokronogu za predelavo termo in duroplastike, v Čatežu pri Litiji pa izdelujejo znane pešl cevi s priborom za nadometno električno napeljavo. Povsem samostojni so šele od Januaija 1971. veniji prodajajo preko naših posrednikov veliko Italijani, ki pa nimajo nič boljših izdelkov. Ne- kateri imajo pač še dovolj deviz. Inkot pa ima polne roke dela! Skok je očiten; kot obrat so naredili komaj za 500 tisočakov, sami lani pa za 11 milijonov izdelkov, Jetos predvidevajo 16 milijonov. Ce bo šlo vse po sreči, bodo že letos pričeli graditi nove proizvodne prostore. Šele potem bo odpadlo delo na prostem. Zakaj uspešno prodajajo izdelke, ki spadajo vendar med investicijsko opremo? Gre za nujnost, ki jo teija sodobna proizvodnja, večja skrb za počutje. delavcev na delovnem mestu. Lesne industrije si dandanes ne moremo več predstavljati brez pdzračevalnih naprav; klimatske naprave so pravzaprav na pohodu. V Inkotu niso zadovoljni z drobnjakarsko proizvodnjo: delajo na ključ. Zato imajo svoje projektante v Zagrebu, njiliovi delavci opravijo tudi končno montažo. Izdelujejo vse sklope, razen avtomatičnih naprav, ki prihajajo še iz uvoza. NOVI PROIZVODI Obrat v Čatežu bo imel tudi sedanjo utečeno proizvodnjo za domači trg. Novosti bodo v Mokronogu. Pripravljajo se na izdelavo brezšumnih plastičnili straniščnih kotličev v sodelovanju s Krušikom iz Valjeva. V Trebnjem so že pričeli delati serijsko opremo za transportne naprave po silosih in skladiščih. Cemunetouko ZA SLOVENUO? Trebanjske naprave delujejo v livarni 14. oktobar v Krušev-cu, PIK Belje odkupi vsako leto vsaj za I milijon naprav. V Slo- I . I I TREBNJE V Inkotu izdelujejo tudi ventilatoije za prezračevanje industrijskih objektov mm Trebanjski mizaiji, ki izdelujejo zahtevno (^remo za najluksuznejše lokale, delajo sedaj y svetlih in q;>remljenih delavnkrah« DELAVCI TRELESA ZADOVOLJNI Isto število delavcev naredi več Jull^^uč, predsednik delovne skupnosti: »Novih proizvodnih prostorov ne moremo prehvaliti. Potrebujemo še dosti novih strojev!« ,,Ni za primeijati“, pravi Julij Huč, sicer robni furnirec, ko se ^ominja stare Odrge in dela pod milim nebom. „Kot da nas ni, vse je za vrati, ljudje in izdelki, še prahu skoraj ni. Dosti manj fizičnega napora je treba. “ — Vseeno, samo od sebe pa le ne more iti? „Imamo ^osobnega direktorja, ki zna izvrtati nove pogodbe in naročila. Potrebovali bi še več kvalificiranih mizarjev. Osebni dohodki so se sicer znatno dvignili v primerjavi s prejšnjimi leti, zaradi vlaganj pa še vedno nekoliko zaostajamo glede izplačil za razvitimi podjetji v stroki. Vendar, med člani ko- lektiva vsak razume, da so naša odrekanja prehodna.“ — Kako je s proizvodnim načrtom? ,J*lan smo presegli, poznajo pa se posledice razvrednotenja denarja. Poleti je ponavadi vedno preveč dela, zato je bila otvoritev novih proizvodnih prostorov 1. maja naš vrhunec ne le glede počutja, temveč tudi dohodka.“ — Samoupravljanje? ,J*remalo nas je še zaenkrat za posredne organe samoupravljanja. Vsi zaposleni smo svet delovne skupnosti. Zato so vse karte na mizi. Čeprav smo majhni, razmišljamo, kako bi naše samoupravljanje izboljšali v duhu ustavnih dopolnil." c ik mms^ Mizarsko podjetje Hrast iz Šentlovrenca izdeluje točilne pulte in dnigo opremo za lokale. Kolektiv čestita za praznik občine! Današnjo prilogo, posvečeno prazniku trebanjske občine, so omogočili kolektivi TRIMO, IMKOT, DANA, TRELES, GRioBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA, TIP-TOP, KMETIJSKA ZADRUGA, HRAST In SKUPŠČINA OBČINE, ki hkrati čestitajo občanom in sodelovcem za praznik, čestitkam se pridružuje tudi kolektiv uredništva In uprave Dolenjskega Hsta. PRIHODNJE LETO ŽE 25 LET Opekarstvo, visoke gradnje, uslužnostni razrez leso. V zadnjih 10 letl|i ' proizvodnjo podeseterili, do leta 1975 jo bodo še več kot podvojili v taki sestavi delajo sicer šele 10 let, toliko so tudi stara prizadevanja za bolj industrijski način proizvodnje, boljše delovne pogoje. Kaj se jim obeta vnaprej? Dosedanji nač in izdelave opek je zastarel. V sodobnejšo proizvodnjo opeke, ki ne bi bila^ več toliko odvisna od vremena, so zato že vložili 1,2 milijona dinarjev, večinoma lastnih sredstev. Da bi lahko naredili okrog 7,5 milijona opek, predvsem votle, bi potrebovali še okrog 5 milijonov dinarjev. Po tej modernizaciji bo samo opekarna dajala toliko kot daje danes celotno podjetje. Za prodajo nimajo strahu. Gradbena dejavnost je‘ že zdavnaj prestopila občinske meje. Nabavili bodo še več težje in lažje opreme, da bodo z manj tmda kos tudi večjim objektom. Tudi žaga ne bo ostala pri današnjem obsegu dela, nameravajo jo obnoviti. Kar so vlagali, so dajali iz lastnih skladov; posojil so dobili izredno malo. To se je tudi pri kuvertah delavcev. ^ vsezadnje so le u^eli zajezi odhajanje delavcev zaradi^ kih prejemkov, saj so osebni hodki zdaj en^ tistim v drugi'' podjetjih. Prispevke o trebanjskih jetjih ob letošnjem skem prazniku sta prip^Ji^ MIRKO VESEL in FRED ŽELEZNIK. M Gradbinci Gradbenega in opekiirskega [fbdje^a z Mirne so zgradili na Mimi poslovno staflO objekt, ki je najlepši v tem kraju ^ Trebelno: šola Gubčeve brig^ Smo pred praznikom trebanjske občine. Jutri zvečer bo v Trebnjem koncert Koroškega okteta, v nedeljo, 3. septembra, pa bo osrednja proslava praznika na Trebelnem, kjer se bodo zbrali Gubci ob 30-letnici svoje slavne brigade. Po 30 letih: spet iskreno srečanje slavne Gubčeve brigade s svojini stvom > Pridite v nedeljo na Trebelno! 981 dni: 2 leti, »mesece^ dni. V bojih je brigada P 477 dni, 504 dni pa J« bataljoni Sa^h? že pc biJa na jinj • ^ četrti v^ja vas-Hr^i^L? BiŠka vas-™jek, dr Dal. ^ vstajo 1 P levo od njega nad bil v o'^^jT^o^obiniek h ~~-ni sozdu naH ■* ’ drugi je rilo ^orekturn-^ topništvo uda-“SiTieriii Ogenj. Najprej J'^^'^ikovro ^®vi na so- i, ^^0 s Streljali topom in S.^^ražnik^yf| granat, nakar tJ' Zadetki obmolk- Ko bili izredno nri *'■0 sn c« “-1CU11U opi ®^ournem ^'^^ažni topovi vnovič „ so brigadP • ^°"'®^jstvo Pokval^®^ topovi go-^nat le'^aneni, zakaj nekai C'vaf *< ^0 Zgradbr^° 'j Po bri- Je točnefT'- '^°P"‘- * istva s topr ten sis be. Ta Ce'" «>otefe^''“ P"Pfavo "t f'” “''ražni-b '^lvo, ■ je delovalo pošlo- Drinr ■ Bk “Ini „.P"P'a''i začel obči “'O vedel, daVe‘bo ““•^L “bei ^ajboli . "J®govo '*«siin del vasi Cbnj®’’ c “M'J^^Kl'=voin >S"'Nte,tr - mogoče'’n“-L‘" S , ^"»i peči ■? P'i- J I"" Postavf n ^asi S oviro A b^^^l^erje Sa nohp *^obranci ^ iz*hP dobrega Ki^^^Praviiika- So^ačelpo^e zaklone, so ^^‘^apadna globokih^^*^^*^^* po '- ‘"‘"-ir.s ne da bi bili vedeli za zasilno obrambno linijo, ki so jo bili domobranci pravkar postavili. Domobranci so užgali po njih z vsem orožjem in šli v protinapad. Toda partizani se niso umaknili. Izbruhnil je oster boj z bombami in brzostrelkami. Na desnem krilu domobranske bojne vrste sta kmalu padla dva domobranca, nekaj pa je bilo ranjenih. Ko so šli partizani drugič na juriš, je bil ranjen domobranski minometalec, ki se je ranjen umaknil in je minomet prišel v partizanske roke. S skrajnimi napori in z velikimi žrtvami so domobranci rešili desno krilo pred popolnim uničenjem. Domobranci so sodili, da bi bila postojanka zavzeta, če ne bi bili odbili na desnem krilu uničujočega vala partizanskih napadov. V tem boju je bil ranjen komandir 31. čete nadporočnik Drago Furlan in je moral zapustiti bojišče. Razen njega so bili ranjeni še štirje domobranci, dva pa sta padla. Tukaj se je boril z domobranci prvi bataljon. Partizanska poročila povedo, da je že prodrl do bunkeijev in jih nekaj tudi že zavzel, potem pa so prišli tanki in ga zavmih iz vasi. Izkazah so se namestnik komandanta bataljona Miha Pucelj, namestnik političnega komisarja bataljona Vincenc Lukanc-Emil, četni komandir Tone Kovačič, namestnik komandirja Pinto Biaggio-Blaž in novomobilizirani borec iz Primorske Kocjančič. ^ Juriš četrtega bataljona Desno od prvega bataljona je bil na področju Golobinjeka četrti bataljon. Ker je bil določen za neposredno zavarovanje artilerije, je zasedel tudi cesto iz Mime peči v Jordankal. Vzdrževal je zvezo s prvim bataljonom in pazil na desno krilo, da se iz novomeške smeri ne bi nepričakovano prikazale kake sovražne čete. Ko se je začela topniška priprava, je odgovarjalo nekaj topov iz Novega mesta. Ker je padlo nekaj granat na bataljonske položaje, je bilo ranjenih nekaj borcev. Bataljon je zato nekoliko spremenil položaje. Nato je bataljon obiskal komandant brigade Janez Hribar in dal komandantu navodila. Bataljon se je ob določenem času razvrstil v strelce in krenil v napad. Spredaj so šU bombaši, iz ozadja so jih varovali mitraljezci. Ko je na dano znamenje prenehala kanonada, se je ves bataljon pognal v juriš. V trušču iz brzostrelk, puškomitra-Ijezov in težkih mitraljezov ni bilo mogoče več slišati povelj. Bombaši so že metali prvo serijo bomb v bunkerje. Naskakovali so tudi barikade pred cerkvijo. Pavle Opara, doma na Primorskem, je s skupino bombašev že zavzel tri bunkerje. Na bojišču je bilo svetlo, čeprav je bila že noč, ker se je vnel neki kozolec. Tedaj je pred cerkev zapeljal tank in oviral napredovanje bombašev. T«daj je padel Pavle, hudo sta bila ranjena dva četna polftična komisarja in komandirja. Bataljon ni dosegel popobiega uspeha in se je zjutraj umaknil na nove položaje. Smrt podporočnika Antona G[ivca-Gubca Na svojem odseku je riapadal tudi tretji bataljon. Koje utihnil topniški ogenj, se je kot pri vseh bataljonili najprej vnel besedni dvoboj med partizani in domobranci. Nato je vse utihnilo in že so se vsuli borci v do- lino z vzkliki Živfel Tito! Živel Stalin! Tretja četa tretjega bataljona je bila kmalu pri bunkerjih blizu cerkve. Anton Grivec, Franc Planinšek in drugi so vdrii vanj in zaplenili lahki minomet, dva zaboja min, tri puške in ujeli domobranca. Nato so naskočili veliki bunker nad cerkvijo, kjer sta bila dva topova, dva minometa in štirje težki mitraljezi. Nekaj sovražnih vojakov so ubih. V tem jurišu je padel eden najbolj hrabrih borcev brigade podporočnik Anton Grivec-Gubec. Kmalu za njim je doletela smrt podporočnika Franca Planin-ška-Frenka Ceta se je morala nekoliko umakniti, ker sta jo obstreljevala tank in blinda. onemogočile kakršnokoli intervencijo iz Novega mesta ali pa iz kate rekoh druge smeri. Brigadni komandant je nato obiskal položaje bataljonov na bojišču, pregledal čete in ukazal, naj brigadne topove pomaknejo zelo. blizu ciljem. ^ Sovražno kolona iz Novega mesta reši (fei posadke Že ponoči je bilo očitno, da se postojanka brez pomoči ne bo mogla držati. Padla bi bila že pred jutrom, če je ne bi bil rešil tank. Štabi so se dobro zavedali, v kakšnem položaju je postojanka, in so si prizadevali, da bi ji prizadejali poraz. Povelj- pehoto. V najbolj kritičnem trenutku, ko so v Mirno peč začeli vdirati sovražnikovi tanki in motorizacija, je topništvu zmanjkalo streliva Ko se je sovražnik v Mimi peči pripravil za odhod, je uvodoma sprožil silovito topniško obstreljevanje položajev artilerijske brigade. Ta je seveda molčala, ker ni imela streliva. Le protitankovski top je imel še šest granat, in jih izstrelil na prvi tank, ki je privozil do pokopališča, da bi varoval odhod enot iz posto-janlce. Tank se je ustavil, ker pa ga niso več obstreljevali, je privozil še dmgi. Kazalo je, da bo vdrl na topniške položaje. Zato se je brigada s topovi umaknila do Jordankala. Alenka Gerlovič: KOLONA Z RANJENCI (1945, Imorez) Mrtva oficirja sta ostala pod bunkerjem. Nato so se še enkrat splazili^ pod utrdbo nekateri borci, da bi rešili Grivčevo truplo. To se jim je posrečilo. Proti jutru se je tretji bataljon umaknil v gozd nad Cešenjce. Veliki bunker nad cerkvijo je naskakoval tudi dmgi bataljon. Bombaši iz tretje čete, med njimi .četni poUtični komisar Šest in mitraljezec Slak, so napadali z bombai.u, a so se morali umakniti, ko so imeli nekaj ranjenih. Tako je četa za četo uničevala bunkerje in mitralješka gnezda. Šele ko so se borci pri-bliž.ali središču vasi, jih je sovražnik odbil, ker se še niso utegnili zavarovati proti tankovskemu ognju. To je bila največja ovira na poti k popolni zmagi. Brigada je začela nato z minometi in s topovi sistematično uničevati in slabiti posamezne točke v obrambL Pritisk na posadko je bil izredno hud, obramba pa zelo omajana. Ko je opobioči komandant glavnega štaba Slovenije Franc Roz-man-Stane vprašal Janeza Hribarja, kako je v postojanki, mu je le-ta odvrnil, daje postojanka precej trda, vendar je prepričan, da nihče iz nje ne bo ušel, če bodo le zasede na zavarovanjili stvo prve slovenske artilerijske brigade je slutilo padec postojanke. Iz Novega mesta je že zgodaj zjutraj 20. maja začela prodirati sovražnikova skupina, močno zavarovana s tanki in pobočnimi kolonami. Najprej je 9. brigada zavrnila tisto skupino, ki je napredovala po cesti proti Mirni peči. Toda sovražnik se je pregmpiral in se vrgel na bataljona 10. brigade, ki sta varovala desno krilo 9. brigade. Boj je bil silovit. Sovražna kolona je morala prodreti v ogroženo postojanko, sicer bi bilo še ta dan po njej. In res se ji je to posrečilo. Pri Mirni peči se je zjutraj 20. maja ponovno razplamtel boj. Artilerijska brigada je s havbico 100 mm, dvema poljskima topoma 75 mm in gorsko havbico 75 mm streljala z vso močjo. Cilji so bili objekti, v katerih se je sovražnik še zadrževal ali pa jih poskušal vnovič zasesti. Sovražnikova artilerija je bila v veliko oporo obleganim. Streljala je na položaje topov prs'e slovenske artilerijske brigade in na opazovabiico. Že zjutraj so sovr^.nikovi plotuni kar na devetih mestih pretrgali telefonsko zvezo med opazovalnico, topovskimi položaji in Itr Gubčevci v Mirni peči Sovražnik je začel zapuščati Mimo peč. To so izkoristUi bataljoni Gubčeve brigade, ki so se vsuli po čistini proti sovražniku in se zajedli v njegove vrste. Tukaj je imel sovražnik precejšnje izgube, ker se tudi tanki niso znašli, da bi varovali odhajajoče. Mimo peč so po sovražnikovem odhodu zasedle enote Gubčeve brigade, 9. brigada in četa zaščitnega bataljona artilerijske brigade. Zmagoslavje je bilo veliko. Točnili podatkov >0 izgubah Gubčeve brigade in sovražne posadke Mime peči ni. Na voljo so nam le podatki o izgubah 31. čete slovenskih domobrancev, ki je imela med 19. in 20. majem štiri mrtve, enega pogrešanega in 13 ranjenih. Glede na te podatke iz domobranskili virov in še iz raznili zapisov, ki go-. vore o posameznih epizodah velikega boja za Mirno peč, laliko cenimo sovražne izgube na približno 15 mrtvih in 35 ranjenih. Nadalje bi meniU, da so bile približno enake izgube v vrstali Gubčeve brigade. Zelo veliko je zopet padlo vodstvenega kadra. ir Že tretja pomembna zmago v maju 1944 S padcem Mirne peči so partizani ponovno vzpostavili tako stanje na osvobojenem ozemlju Dolenjske, kot je bilo pred vdorom sovražnika konec aprila. Nemška pobuda konec aprila 1944 je torej sprožila velik bojni polet enot sedmega korpusa in Gubčeva brigada je dosegla v maju že tretjo pomembno zmago. Glavni štab je izrekel v posebnem dnevnem povelju 23. maja 1944 priznanje in pohvalo enotam, ki so se posebej izkazale v majski ofenzivi. Pohvaljena je bila Cankarjeva brigada za izreden uspeh pri zavzetju Trebnjega, Gubčeva brigada pa je bila deležna pohvale in priznanja za osvoboditev Mirne peči. „Po topovski pripravi so borci IV. SNOUB -Matija Gubec,“ pravi dnevno povelje, „podnevi izvedh juriš na bunkerje in v postojanko samo. Vsi poskusi sovražnika, da odbijejo napad, so se razbili pod krepkimi udarci naših borcev. Sovražnik je pustil na bojišču nad 60 mrtvih, večje število pa je bilo ranjenih. S tanki in ostalo motorizacijo je sovražniku uspelo izvleči del posadke v Novo mesto. Prizadevanje naših borcev je bilo poplačano z velikim plenom v orožju in ostalem materialu." Glavni štab je izrekel še posebno pohvalo borcem, podoficirjem, oficirjem in politkomisarjem četrte SNOUB Matga Gubec za izkazano drznost, iznajdljivost in vztrajnost pri zavzetju Mirne peči. 'k Priznanje in pohvala komandanta Staneta Vrednost zmage Gubčeve brigade pri Mimi peči je bila med vojno napak ocenjena. Če upoštevamo merila, ki so pomembna pri presojanju uspehov v napadu na utrjeno postojanko, potem pridemo do sklepa, da je bila pri Mirni peči izbojevana velika zmaga, nič manjša, kot prve dni maja pri Žužemberku. Mimopešica posadka je bila razmeroma močna, okoli 400 mož, za utrjevahia dela je uporabila nekoliko manj časa kot pred mesecem žužemberška posadka, bila je oborožena s tanki, topovi in minometi, bila je v dosegu dometa artiterije novomeške posadke, od katere je bila oddaljena le kakih deset kilometrov. Vsi ti pokazatelji izenačujejo mirnopeško z žu-žemberško postojanko. Res je naravna lega Žužemberka močno vplivala na njeno trdnost v obrambi, toda možnost za intervencijo v Mirni peči je bila za sovražnika idealna. Sovražnik ni zapustil Mime peči, ker so to narekovale posebne vojaško-politične okoliščine. Bil je v Mimi peči premagan in prisiljen reševati življenja z um ikon v Novo mesto, kakor se je to zgodilo s trebanjsko posadko. Učinkovitost juriša Gubčeve brigade spoznamo iz dejstev, da je bila postojanka v najkrajšem času zavzeta — če vzamemo za primerjavo Žužemberk in Trebnje — in da je za njeno likvidacijo bilo porabljene najmanj topniške municije. Borce Gubčeve brigade je pri napadu na Mimo peč prežela izredna bojevitost kot posledica velike moralne moči, ki se je kazala v silovitosti napada, v nepopustljivosti in v učinkovitosti. Zmaga pri Mimi peči je zato za brigado bila glede na bojni uspeh vsaj toliko pomembna kot zmaga pri Žužemberku. Po končani akciji v Mirni peči ie zbranim Gubčevcem govoril komandant glavnega štaba Franc Rozman-Stane in jim izrekel priznanje in pohvalo. DOLENJSKI LIST 23 IN 5. TABORSKO SREČANJE LIKOVNIH SAMORASTNIKOV V TREBNJEM SE JE KONČALO SRCE JIM JE NAREKOVALO, KAJ NAJ SLIKAJO 'iir ■■ : -''i FRA\JO MRAZ: Med najstarfjše hrvatske sl'* karje-samorastnike sodi Franjo Mraz, ki sklepnem slavju Petega tabori* 19. avgusta zvečer med druff'*’’ dejal: ►►Galerija v Trebnjem le v ponos nas vseh; tukajšnja srečanja bodo dajala nove spodbude za naše delo. Gre za to. da zagotovimo mir ustvarjalne pogoje slikarjf’i naivcem. Prizadevanja ustvarjajočo socialistično kul turo naj najdejo s\oj odraz tu di v organiziranem združoivi*' umetnikov-samorastniko\ • • •" Devet dni SO v prostorih Delavske univerze v Trebnjem delali samorastni slikarji in kiparji iz Slovenije, Hrvaške Srbije in Bosne - Večina udeležencev ustvarja, da bi ljudje iz njihovih slik in kipov spregledali lepoto, boljše popolnejše življenje Življenje je šlo čeznje z neprizanesljivim plugom ... In nekega dne je vsak teh kmetov, obrtnikov, delavcev, uslužbencev, upokojencev,vsaka teh materin gospodinj, vsak teh dobrih preprostih ljudi dočakal in doživel tisti blaženi trenutek, ko se v srcu ali kje oglasi: slikaj, ker moraš slikati, pokaži, kaj je pekel in kaj je radost! Tako so začeli in delali: sprva s strahom pred neznanim, potem z radovednostjo, potem z veseljem. Slikanje jim je postalo vsakdaiji kruh, duhovno dopolnilo, strast. Ne, to niso ak^emsko izobraženi slikaiji, njihova akademija je židjenje, roka vleče čopič po platnu ali stekhi, kakor je všeč sreu. Često žuljava roka z raskavo dlanjo ... ANTON PLEMEU: Pred leti se jih je oprijelo ime naivci. Zdaj so pojmi mnogo bolj razčiščeni in jim pravimo samorastniki. Vsaj slovenski tovrstni ustvaijalci hudo zamerijo, če jim hoče kdo obesiti na vrat tako imenovano naivo. Samorastni slikaiji in kipaiji iz Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosnć in Hercegovine so letos avgusta delali na petem, jubilejnem taborskem srečanju v Trebnjem. Motive za slike in kipe so prinesli s seboj: spomin na rojstno vas, na ljudi, s katerimi živijo, bajke, pripovedke, ki so ostale v njih od mladih dni. .. Radi so spregovorili o sebi in svojem delu. FRANJO MRAZ: „Živim v mestu, v meni pa živi vas, podeželje. To slikam. Na steklo in platno, a tudi risb imam precej. Slikanje na steklo je natančnejše in 2amudnejše, zato včasih raje izberem platno. Seveda je vse odvisno od motiva, la ga hočem upodobiti. Tale poljedelski motiv sem naslikal na steklo. Najbolj me mikajo človekovi običaji kot: svatbe, po^bi, sejmi, ki jim pri nas pravimo ,,va-sari“. Neznansko rad bi naslikal dolenjski sejem. Ce bom še prišel na Tabor, tega ne bom zamudil.** PETAR GRGEC: ,,Naslikal sem buče. To je jesenski motiv s podeželja v karlovški okolici. Tega, kar naj bi slikar delal, se ne da predpisati. Zamisel se rodi sama - v srcu, v glavi... Na Tabor pridem rad, ker je imenitno preživeti nekaj dni v kraju, kot je Trebnje. Tabor je sploh pristna stvar. A poglejte tole; so večji kraji, pa nič ne naredijo, ker nimajo entuziastov. ‘ PERO MANDIČ: človek, delo, poču^e. Zakaj toHko rdeče barve? Kadar slikam jutro, opoldne, večer, letne čase, sneg? Poglejte, zakaj to. Sem železar, dan za dnem, leto za letom gledam rdeče razbeljeno železo. Ker vidim rdeče, tudi slikam rdeče.** ANTON REPNIK: „Ko sem prišel sem, še nisem vedel, kaj bom slikal, če bom sploh lahko kaj naslikal. Tako prazen sem bil. Potem mi je nenadoma anilo: ohcet, krave. Papir je bil pri roki, roka pripravljena in naredil sem nekaj risb s tušem. Zakaj ne slike, barvne slike? Iščem, še vedno iščem. Z barvami še nisem zadovoljen. Kaj je slikanje? Razmišljanje. Ne, iskanje je. Človek vedno Bče, od rojstva do smrti. Človeka slikam v ospredju. Zame je človek povzročitelj vsega lepega, vsega hudega** DOBROSAV MIUJEVIČ: ki '«?m ga rr.i!»(ikal v Tn-b-njem, sem imenoval Žetev. To je bosanski motiv. Socialna problematika. Zanima me ,.Naslikal sem našo vas v Srbiji. Veste, najznačilnejše je za moj kraj: narava, hiše, cerkve, noša. Vse moje slike so vesek:, optimistične. Ko slikam, temno stran življenja odmislim.** MARTIN KOPRIČANEC: „Oči, obraz, tisto onkraj oči, onkraj obraza - duŠa, to me zanima pri človeku, kadar slikam portrete. Naslikal sem lan ta. Portret me zadnje čase hudo vznemirja. Rad bi naprej, nisem še zadovoljen. Portretiram in slikam pokrajino. Tote, vidite, sem naredil zimo. Zimski motiv je bil rnočnejši od drugih, pa sem ga naredil. S slikami bi rad povedal ljudem, naj ne bodo tako otožni** FLORIKAPUJA: „Sliki, ki sem jo naredil, pravim Jedra novih življenj. NasUkal sem oazo, v kateri se bo razvilo življenje. Slikam, da izpovedujem življenje, tegote. S slikami opozarjam pred hudim. Kako je že rekel Cankar — nekako takole, ne: slikam življenje črno, da bi ljudje zahrepeneli po svetlobi.** RUDI STOPAR: z ,,Sem Romunka, zato rišem romunsko folkloro. Naša noša je ročna, a kdo ve, doklej se bo ohranila. Konfekcija jo izpodriva. Trudim sc, da bi jo ohranila v slikah. Petelin je moj simbol, v mojem kraju pa sploh najpomembnejša domača žival Budilka. Na vseh sUklih ga imam, seveda oblečenega v nošo. Od takrat, ko sem sklenila, da bo moj prijatelj. To je že doteo. Neko noč sem dolgo delala, do jutra. Sele, ko se je oglasil petelin in naznanil jutro, sem videla, da moram k počitku.** FRANC TAVČAR: ,»Plastiko sem imenoval Zaklad. Fn mem je Zaklad srce. Ljudje pravijo: ,ta je pa s srcem nekaj dal* ali ,iz srca se je nasmejal* ali ,nič mu ne gre od srca*. Srce v tej zvezi dandanes redki cenijo, jaz pa bi rad večino prepričal, da ne ravnajo prav. Zaklad sem naredil za Tabor.** DRAGICA BELKOVIČ: veka jem , I • IT A Al »Kip, ki sem ga tu naredila, predstavlja „KipMun že nekaj let. Upodabljam člo- nekaj iz domačega kraja. Pijanec je prišel pri dehi: kmeta s koso, ženo s pehar-jv.ii. Sem s kmetov doma, zato sem sklenil upodabljati življenje, ki ga poznam. Delam tudi miniature. Ra^ imam večje kipe, da lahko izklešem detajle.** nekaj iz domačna kraja. Pijanec je prišel do domačega plota, tam pa ga je našla žena. lo je opozorilo ljudem, naj ne bodo taki, da tak človek propade. Prikazujem dobro m zlo. Kipaijeitje je moško opravilo, toda jaz ga imam rada.** KONRAD PETERNEU: ^ ,J^ekaj dni sem delal doma, Taboru. Nastal je Kranjski njak s potezami (Jurčičevega) so brata in (Levstikovega) Krpana. 3 p, moje slike spomini na mladost, ji $ tudi socialni zapisi z vasi, kjer zivj pehajo Žirovci.* JOŽE PETERNEU: „Kolednike sem naredil za bora. Prinesel sem jih od »jap^ njem sem delal samo skice. Macke.^ hodnji Tabor me ne bo več, ker iti' je treba dati tudi mladim možnost še prišel pogledat, saj so slikarji m moji kolegi.** ANDRIJA KUSANIČ: ,,Kipe oblikujem iz črnega j lesa, ki ga je težko najti. Ta les^^ iji#| jim motivom. Rezljam osamU® . jih je kljub zadovoljstvu in ,ji(0 vedno dovolj. Ljudje pri kipi pa bi rad pcvedal, da si dmgemu pomagati.** GRETA PEČNIK „Pravkar slikam P°*„jcvet^j i«-Mati je sonce, simbol stvo ini pomeni duševno tev. Dokler nisem slik^> 5«’ kaj iskala. Dosti načrtov je življenje tako kratko • • ■ IVAN LACKOVlC: se je tudi letos udeležil 'jLjS® . naidil nekaj rist «4«^’ vrnil v Zagreb. (Zal, ^ govoriti, niti, niti ^a jjtf Tabora ne - bil je nujno }' življenje je šlo P . mi in kipi svarijo sreči, Ijuoezni, slogi; " Neposredni, „iz srca izp ^ zapisi. Vsak je zapusti* F jf ' za razstavo. .. iit^i Naj tudi rejo te za vse ljudi ..P