SOKOLSKI GLASNIK 1925. V Ljubljani, dne Sl. marca 1925. v- Švajgar: (Dalje.) Delovanje JSS. v letu 1923. Orodje. Glavni pogoj izvajanju sokolskega dela je vsestransko vežbanje članstva v telovadnici po Tyrševem telovadnem sistemu. V to svrho je potrebna oprema telovadnice z raznim telovadnim orodjem, glavnim in stranskim. — Naša društva se te naloge ,v (polni meri zavedajo, vendar gospodarski Položaj tudi v tem pogledu neugodno vpliva na nabavo orodja. Pomanjkanje denarnih sredstev pri društvih in velika draginja orodja sili društva le k skromnemu naročanju. Toda vkljub temu je napredek glede nabave v letu 1923. velik. Nič manj kot 30 drogov, 60 bradelj, 20 konj in 18 krogov je prirastek glavnega orodja, tako da je v savezu skupno: 363 drogov, 389 bradelj, 208 konjev in 189 krogov. Tudi stranska orodja so že bolje zastopana. Število je sledeče: 35 miz + Г), 136 koz (+ 9), 312 skokov (+ 45), 555 blazin (+ 82), 2961 ročk (+ 282), 264 plezal (+ 9), 129 lestev (+ 18), 102 prožnih desk (+ 23), 3623 Parov kijev (+ 21), 7375 palic (+ 248), 12 konstrukcij za kroge pod milim nebom (-)- 4). Da je tudi ostalega drobnega orodja skoraj dovolj, je gotovo. Društvene uprave, ki so uporabljale imovino sokolskih društev, so imele mnogo dela z osiguranjem denarnih sredstev za razne nabave in vzdrževanje obstoječega inventarja. V 4394 odborovih sejah in na 448 skupščinah se je Pretresal gospodarski položaj društev. — V koliko je bila pospešena delavnost na telovadnem in prosvetnem polju, nam kaže nastopni pregled. Prehajamo k najzanimivejšemu delu sokolske statistike. Vse, kar smo v dosedanjih izvajanjih navedli, je več ali manj le kritično naštevanje raznih Podatkov o organizaciji, gospodarstvu in sredstvih za sokolsko delovanje. Nastopni odstavki so pa posvečeni statističnemu proučevanju dejstev — to statistična kritika delovanja kot takega. Tu ni možno ničesar olepšati ali poslabšati — saj govore števila točno dovolj! Naloga Sokolstva je, da vzgaja svoje članstvo; sredstva za to so telesna v z g o j a v telovadnicah in pod milim nebom po Tyrševem telovadnem sestavu in duševno-nravstvena vzgoja v zmislu sokolske ideologije. O sokolskem društvu smo prepričani, da deluje le v Primeru, ako se enakomerno vrši delo v obeh vzgojnih panogah; na vsak način se pa mora vršiti vzgoja v telovadnici neprekinjeno, dnevno, iz leta v leto. Društvo, ki ne vzgaja tudi v telovadnici svojega članstva — ne vrSi svojih dolžnosti! Kakšni so nam podatki za leto 1923.? Izmed 49 društev je točno odgovorila na zadevna vprašanja 351 edinica. Sicer prevladuje število društev, ki so vežbala, vendar si ne moremo kaj, da ne bi imenoma navedli onih društev, ki niso gojila n i k a k e kategorije telovadbe. Nehote še vsiljuje vPrašanje: ali so to sploh še sokolska društva? Toda upoštevati nam je kot yzrok zadevne neagilnosti marsikaj. Veliko vpliva na delavnost društev občenito, na pravilno vršitev dela še posebej, število vodnikov in vodnic, njihova izobrazba, pripravljenost in volja za delo. V ogromni meri je °dvisno delovanje društev, žup in saveza od kakovosti p r e d n j a š t v a. Mnogo dobrih prednja kov in prednjačic je društvu 8 a m o v korist. Ona župa, ki vedno skrbi za zadostno število prednjaštva, ki to prednjaštvo na posebnih tečajih vzgaja in vodi — bo imela vedno dobra društva. Ako pa prednjakov nima, si jih mora privzgojiti v prednjaških šolah. Toda imeti mnogo prednjakov ne zadostuje. Prednjaki morajo vežbati v posebnih urah, da si svoje znanje ohranijo, izpopolnijo in poglobijo. Zato bi morala imeti vsa društva z nad tremi prednjaki posebne prednjaške ure. Toda v praksi se vse to ne vrši v oni zaželjeni meri. Izmed 409 društev se je vršila posebna prednjaška telovadba le v 114, ženska prednjaška vežba pa le v 43 društvih. Vpisanih je bilo med prednjaštvo 1447 mož in 525 žen, kar znači napram letu 1922. napredek pri prednjakih za 82 mož, a pri prednjačicah za 52 ženi. V omenjenih 144 društvih je bilo v 4835 posebnih večerih 608' prednjakov deležnih posebne prednjaške vzgoje, pri članicah pa v 43 društvih v 1537 večerih povprečno 187-8 prednjačic. Izmed večjih društev, kjer v letu 1923. prednjaštvo ni vežbalo, navajam: Celje, Laško, Kragujevac, Bled, Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Ljubljana (članice), Cerknica, Dolnji Logatec, Litija-Šmartno, Ljubljana II (članice), Ribnica, Ljutomer, Ptuj, Središče, Varaždin, N i š, N o v i Sad, Bakar, Vis, Sr. Mitroviča, Š a b a c, Šid, Valjevo, Brežice, Krško, Sisak. Pripominjamo, da so razprta društva obenem župna sedežna društva za leto 1923. dotičnih žup. Dokler ne bo vsako večje društvo gojilo posebnih telovadnih večerov za vzgojo prednjaštva, bo počivalo vse telovadno vzgojno delo samo na ramah načelnika in načelnice, ki sama nikakor ne bosta zmogla poverjene jima naloge. Statistiko za leto 1924. bo imelo tudi že prednjaštvo razdeljeno po dovršenih izpitih. a) Člani. Izmed 409 društev je gojilo telovadbo članov 325 edinic. Povprečno število vpisanih telovadcev je 701508, najvišje 8358, najnižje 5193 mož. To članstvo je vežbalo v 26.118 večerih povprečno na uro 7583-5, celokupno v letu pa 421.671 mož, kar znači napram letu 1922. napredek v povprečno vpisanih za 477 telovadcev, 318 telovadnih ur, 35.042 skupnega obiska in 542-7 povprečnega obiska na uro. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo napredek v rednem obisku telovadbe. Društva, ki leta 1923. sploh niso gojila članske telovadbe, so: Bihač, Bos. Kobaš, Ključ, Arandjelovac, Lazarevac, Ub, Veliki Grdjevac, Medija-Izlake, Oplotnica, Petrovče, Polzela, Krušar, Notranje gorice, Radomlje, Brezovica, Slcaručina, Janjina, Podgorica, Stari Vrbas, Adlešiči, Gradac, Mirna, Mirna peč, Dugaresa, Ruperčvrh, Št. Janž, Št. Vid-Stičina, Darda, Drači, Kne-ževo, Vinkovci, Županja, Aleksandrovo, Crikvenica, Malinslca, Ogulin, Senj, Kratovo, Kistanje, Nerežišče, Postira, Solin, Dubrava, Pag, Stankovci, Tijesno, Krepanj, Bos. Šamac, Gračanica, Bela Crkva, Taraš, Ivani ('grad. Klanjec, Novska, Zaprešič, Negotin itd. S tem večjim zadovoljstvom beležimo društva, ki so imela nad 50 vpisanih telovadcev, ki so nastopna: Banja Luka (52), Beograd (153), Beograd I (108), Pančevo (54), Zemun (80), Celje (55), Jagodina (65), Kragujevac (67), Ljubljana (104), Ljubljana I (88), Maribor (161), Dubrovnik (102), Mostar (50), Čurug (63), Novi Sad (92), Sombor (56), Subotica (68), Zabalj (64), Kar-Iovac (152), Sušak (68), Sarajevo (97), Bitolj (65), Skoplje (50), Split (78), Šabac (64), Drniš (68), Šibenik (85), Velika Kikinda (84), Veliki Beč-kerelc (53), Vršac (111), Užice (65), Zagrebi (113). Povprečna števila telovadnega obiska istih društev pa so: Banja Luka (25-1), Beograd (65’5), Beograd 1 (53-5), Pančevo (36-4), Zemun (19-3), Celje (19-2), Jagodina (36-7), Kragujevac (39-8), Ljubljana (45-4), Ljubljana I (46-4), Maribor (50-2), Dubrovnik (27-5), Mostar (26-9), Curug (21-5), Novi Sad (54-3), Sombor (25-1), Subotica (28-1), Žabalj (32-1), Karlovac (80-8), Sušak (35-3), Sarajevo (46-4), Bitolj (27-8), Skoplje (32-4), Split (43-3), Šabac (31-3), Drniš (44-8), Šibenik (51-8), Velika Kikinda (69-5), Veliki Bečkerek (25-1), Beograd (565), Beograd I (52-5), Pančevo (36-4), Zemun (363), (22-1), Vršac (84-2), Užice (32-5), Zagreb I (49-8). navedenih podatkov sledi, da so naša centralna društva delovala le Zadovoljivo in 1o: a) glede števila telovadcev vobče in b) glede rednega in ocnega obiska telovadbe. Le nekaj nad 60 % vseh vpisanih telovadcev je absolutno tožnih. Zakaj ne vsi? — Pogrešamo med številnimi društvi še marsikatero, drugače znano sokolsko društvo^ n. pr. Ruma, Bjelovar, Križevac, irovitica, Trbovlje, Zagorje, Radeče, Jesenice, Kranj, Ljubljana II, šiška, Vič, aninik, Litija, Ribnica, Čakovec, Varaždin, Ptuj, Ljutomer, Cetinje, Gjenovič, ivat, Niš, Petrovaradin, Sremski Karlovci, Stari Bečej, Novo mesto, Metlika, j.1 od, Vinkovci, Osijek, Požega, Bakar, Ogulin, Novo Sarajevo, Štip, Imotski, nin, Makarslca, Sinj, Stari grad, Vis, Valjevo, Brčko, Tuzla, Kreka, Brežice, rsko, Zagreb II, Za ječar itd. Zakaj izkazuje večina teh društev le od 15 °<1 25 telovadcev? Mnogo več bi jih lahko bilo. (Se nadaljuje.) VI. glavna skupščina JSS. se je vršila dne 22. marca t. 1. v Brodu na Savi. Zastopane so bile po Sv°jih odposlancih vse župe. Skupščini je predsedoval starosta br. E. Gangl, ki je v vznešenem govoru Pozdravil zbrane zastopnike žup in br. Stepaneka kot odposlanca bratske COS. Skupščina je potekla gladko in dostojanstveno. Skrbno pripravljena Poročila posameznih odsekov, odnosno poročevalcev, so sprejeta brez daljših ^ ebat, ki so bile vseskoz stvarne. Poročila tajnika, prosvetnega odbora, bla-Sajnika, gospodarskega, zdravniškega in statističnega odseka so bila sprejeta brez debate. Odobrijo se enoglasno: L) Pravilnik za organizacijo okrožij v župah; -’■) predpisi o sokolskem znaku; *>•) uvedba znaka za naraščaj in tozadevna določila. Važnejši sklepi skupščine: !•) Vsesokolskega zleta COS. leta 1926. v Pragi se udeleži jugoslovensko k °kolstvo polnoštevilno. -•) Vsa društva morajo do konca aprila t. 1. pobrati od članstva izreden pridevek (v znesku po Din 20-— za člana) za sanacijo saveznih financ ter ga lla azali neposredno savezu. Društva, ki bi se temu iz tehtnih razlogov ne m°gla odzvati, morejo potom svojih žup prositi za podaljšanje tega roka. ?•) Vsa društva in župe morajo v najkrajšem času proučiti sedaj veljavna Pr»vila društev, žup in saveza ter sporočiti svoje pripombe savezu, da se Korejo izdelati končnoveljna vzorna pravila, katera potrditi se pooblašča zvezni odbor. 4.) Uvede se obvezno poškodbeno zavarovanje za naraščaj obeh spolov, vezni prispevek članstva in naraščaja v poškodbeni fond se določi za uPt'ayno leto 1925. na Din p— za osebo. Kataster članstva ostane kakor do sedaj pri savezu, kataster naraščaja pa vodijo posamezne župe poimensko, saveznemu katastru pa se javi samo številčno stanje in vsak mesec enkrat •'Umarično nastale izpremembe. Za pravilno in točno vodstvo naraščajskega {atastra jamčijo župna starešinstva. Podpore pri poškodbah naraščaja so enake onim, ki so določene za članstvo. V zmislu teh določil se torej izpopolnita sedaj obstoječa pravilnik in po-°vnik za poškodbeni fond. S-) Skupščina še izreče za enotnost društvenih praporov, medtem ko se Prepusti župam glede župnih praporov proste roke, da rešijo vprašanje glede Velikosti itd. po lastni volji, vendar po predhodnji predložitvi in odobritvi °zadevnega posebnega odseka saveznega starešinstva. 6') Za ministrstvo prosvete se sestavi posebna daljša resolucija, v kateri prosi za izvršitev več predlogov, stremečih po napredku telesne vzgoje v s°lah, društvih in med narodom sploh. 7.) Ob katerih nesokolskih prireditvah se naj nosi sokolski kroj, odločujejo posamezna društva upoštevajoč pri tem krajevne prilike in potrebo kakor tudi ugled Sokolstva; principielno se zabranjuje nošnja sokolskega kroja na samo plesnih prireditvah. 8. Sprejme se predloženi vzorec za ženski slavnostni kroj, medtem ko ostanejo vsi ostali kroji neizpremenjeni. 9.) Starešinstvu JSS. se izreče zahvala za dosedanje delo in se mu podeli absolutorij. 10.) Savezna planketa se podeli V znak priznanja in spoštovanja sokolskima prvakoma br. dr. Jos. Scheinerju, starosti ČOS.. in dr. Jindri Vaničku, načelniku COS. 11.) Brzojavni pozdravi se pošljejo: a) Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru; b) prezidentu Masaryku; c) COS.; č) Poljski sokolski zvezi; d) Zvezi ruskega Sokolstva v Pragi; e) ministru vojne in mornarice. Volitve starešinstva so se izvršile z vzklikom. Izvoljeni so v starešinstvo bratje: starosta Engelbert Gangl; I. podstarosta dr. Lazar Car, Zagreb; 11. podstarosta Gjuro Paunković, Beograd; 111. podstarosta Ivan Bajželj, Ljubljana; načelnik Miroslav Ambrožič; 1. namestnik načelnika Miroslav Voji- # novič, Beograd; 11.namestnik načelnika Dragotin Šulce, Zagreb; III.namestnik načelnika ing. Albert Poženel, Ljubljana; načelnica sestra Joža Trdinova, [.namestnica načelnice sestra Danica Pesičeva, Beograd; II. namestnica načelnice sestra Angela Cigoj-Jugova, Zagreb; III: namestnica načelnice sestra Milena Govekarjeva, Ljubljana; člani starešinstva bratje: Josip Jeras, kot predsednik prosvetnega odbora; Joža Čobal, Julij Deu, dr. Otto Fettich, dr. Rilco Fux, dr. Tone Jamar, Bogumil Kajzelj, Nande Marolt, Žane Miklavc, dr. Srd jan Budisavljevič, Zagreb; dr. Josip Čepeli Ć, Osijek; dr. Gustav Gregorin, Verij Švajgar, Vilko Turk; Tošo Živkovič, Skoplje; Kosta Petrovič, Subotica; namestniki bratje: dr. Viljem Krejči, Joško Biber, Avgust Ludvik, ing. Fran Zelenko, sestra Adela Možinova, dr. Alija Košir; pregledniki računov bratje: Josip Malenšek, Franjo Medic, Milan Sterlekar; sokolsko razsodišče bratje: Joža Janša, dr. Pavel Skaberne, dr. Pavel Pestotnilc, dr. Dinko Puc, dr. Dragotin Treo; namestniki bratje: Janko Bleiweis, dr. Andrej Kuhar, dr. Milan Šubic. Seja zbora župnih načelnikov v Slavonskem Brodu dne 21. marca 1925. Zbor župnih načelnikov je sprejel poročilo saveznega načelnika za skupščino JSS. ter potrdil poročila zdravniškega odseka. Dalje je sprejel pravilnik za organizacijo okrožij v župah, ter potrdil predlog za predpise o sokolskem znaku in znaku sokolskega naraščaj a. Nadaljnji važnejši sklepi zbora župnih načelnikov: 1.) K bodočim mednarodnim tekmam, ako se jih bomo udeleževali, smejo biti pripuščeni: a) telovadci, ki so tekmovali na medzletnih tekmah za prvenstvo ali v višjem oddelku; b) telovadci, ki so po medzletnih tekmah toliko uspeli, da so postali sposobni za mednarodno tekmo. — Tekmovalci, ki so se bili že udeležili kake mednarodne tekme in se niso udeležili medzletnih tekem brez tehtne opravičbe, o kateri sklepa savezni tehnični odbor, ne smejo biti pripuščeni k mednarodnim tekmam, tudi če so sposobni za to. — Ako ni potrebnega števila dobrih tekmovalcev za mednarodne tekme v zgornjem zmislu, se mednarodnih tekem JSS. ne udeleži. 2.) Zbor župnih načelnikov predlaga savezni skupščini, da naj se JSS. korporativno udeleži vsesokolskega zleta v Pragi 1926. 3.) Predlaga se sprejem ženskega slavnostnega kroja po predlogu savez-nega odseka za kroje. 4-) Glede priglasitve tekmovalcev za medzletne tekme se sklene: Župe morajo poslati v zmislu točke 13.) tekmovalnega reda priglasitve načelniku JSS. do 28. maja. Vendar bomo smatrali te priglasitve za provizorne. Do dne 15. junija pa morajo biti v rokah saveznega načelnika druge,, definitivne Priglasitve v zmislu določb tekmovalnega reda. V komisijo za savezne prednjaške izpite so bili izvoljeni: za predsednika br. Miroslav Ambrožič, za nam. predsednika br. Albert Poženel, za člane brat Nande Svetlič, br. dr. Ljudevit Kuščer, sestra Joža Trdinova in br. dr. Tone Jamar. \ Svečanost otvaranja Tyrševog doma u Pragu Od 23. do 25. maja ove godine, vršiče se u Pragu jedna značajna svečanost, svečanost otvaranja Tyrševog doma. O Tyrševom domu mi smo več mnogo pisali i naši čitaoci imali su priliku, da se pobliže upoznaju sa ovim velikim delom, koje su poduzeli i delimice ve<5 i dovršili naši bratski českoslovački Sokoli. Važnost opstanka Tyi'ševog doma vrlo je velika ne samo za českoslovačko Sokolstvo nego i za svo ostalo slovensko Sokolstvo i mi smo dužni, da sve naše članove opet upozorimo na ovu stvar. l’yršev dom namenjen je, da bude središte svega sokolskog pokreta, da se u njemu obrazuju sokolski prednjači, da bude najviša sokolska škola. Brača čehoslovaci uz ogromne žrtve podigli su Tyršev dom; stvorili su ga ne samo '/'a sebe no i za svo slovensko Sokolstvo, dakle i za nas. Pri otvaranju Tyrševog doma Čehoslovaci pomišljaju i na nas Jugoslavene. Oni nas pozivaju na ovu značajnu proslavu, i bez nas ova proslava ne bi bila °nakva, kakvu oni žele, ona ne bi bila potpuna. Kad ne bi imali i drugih razloga da uzmemo učešća u toj proslavi, dužni bi bili to učiniti iz divljenja i bratske zahvalnosti, koju osečamo prema njima. ®i smo se zato radi odazvali njihovom pozivu i učestvovaćemo u proslavi. Medutim ovde se ne radi samo o učestvovanju oficijelnog zastupstva, nego n*! hočemo, da pri otvaranju Tyrševog doma u Pragu budu zastupane sve naše župe. Na ovom otvorenju Tyrševog doma sve naše župe moraju biti zastupljene Po izaslanicima starešinstva i po izaslanieima tehničkh odbora. Pozivamo osmi toga na ovu proslavu i ostale članove, kojima se na taj način pruža Prilika, da posete českoslovačku prestonicu. Od članova, koji če iči, zahtevamo potpunu sokolsku kvalifikaciju; članovi dalje moraju biti u bes-Pnkornoj odori, članice za sada još bez uniforme. Župni načelnici jamče za svakog pojedinca, koji bude išao na proslavu. Tom zgodom održače se prva zajednička sednica župskih funkcijonara Ceske Obce Sokolske i Jugoslavenskog sokolskog saveza. Ovoj sediiici prisustvovače zastupnici administrativnih župskih organa. Na njoj če predavati Čehoslovaci i Jugosloveni o važnim sokolskim stvarima. Dnevni red sednice je ovaj: 1.) dr. Riko Fux: O značaju česko-slovačko-jugo-slovenskih odnosa; 2.) Stepanek: Obrazovanje funkcijonara; 3.) Liska: Obratovanje novih članova; 4.) A. Krejči: O sokolsko j propagandi; 5.) Hrbač: Nadzor u župama; 6.) Švare: Organizovanje okružja; 7.) Šorm: Matica i katastar; 8.) Švajgar: Opšta statistika; 9.) dr. Mraz: Naučna statistika; ^0.) dr. Bulcovski: Zdravstveno-gimnastička statistika. Sve one, koji bi učestvovali u proslavi, neka bratska župska starešinstva Uive JSS. do 25. aprila 1925. Javiti treba i one članove, koje su tehnički organi eventualno več javili načelstvu JSS. Prijavnica mora biti potpisana 1 od načelnika župe. Starešinstvo JSS. IZ STAREŠINSTVA LIV. redovita sednica starešinstva JSS. dne 9. marta 1925. Prisutni: Gangl, Bajželj, Deu, Fux, Jeras, Kajzelj, Marolt, Miklavc, Poženel, Turk. — Opravdani: Ambrožič, Čobal, Jamar, Rupnik, Švajgar. Tajnik dr. Fux: Župa Bjelovar šalje izvešče o svojoj glavnoj skupštini i najavlja novo starešinstvo. —