P©strina pavialirana.
3,	¥ Ljubljani, dne 11. januarja 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvalo? in Slovence?.
URADHTl UST
deželne vlade m Slovenijo«
Vsebina: Uredbi o postopanju ob neredu, stavkah iu pobunab na železnicah in v rudnikih v kraljevini. — Pravilnik, kako je postopati pri delitvi imovin v gvrho agrarne reforme. Odločba, kako je pobirati izvozno carino. — Naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero se izpreminjajo nekatera določila naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo o pravoslovnih in državoslovnih študijah in teoretičnih državnih izpitih na univerzi v Ljubljani. — Razglasi osrednje vlade: Razglas ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, o ustanovitvi delniške družbo pod imenom: „Splošna stavbna družba“ s sedežem v Mariboru. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpremembi v občinskih gerentstvih v Mariboru in Celju. Razpis treh mest kulturnih tehnikov pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani in pri krajnem komisarju za ggrarske operacije v Mariboru ter mesta tehničnega risarja pri krajnem komisarju za agrarske operacije v Mariboru. Razpis službe zadružnega nadzornika pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani, Razpis mesta uradnega zdravnika za okoliš okrajnega glavarstva Maribor. Razpis mest okrajnih babic v občinah Ambrusu, Beli cerkvi, Dvoru, Stopičah in Novem mestu. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ezemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 12. do dne 18. decembra 1920. — Razglasi raznih
drugih uradov in oblastev. —.Razne objave.
Sn
V imenu Njegovega Veličanstva
I«,
po milosti božji in narodni volji
kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Aleks: s a, n. dl er»,
prestolonaslednik,
na predlog' ministrov za vojno, promet in za notranje zadeve in po zaslišanju ministrskega sveta predpisujemo
Uredbo o postopanju ob neredu, stav&ab iu pobunah na želesnicati v kraljevim.*
Člen 1. \
Če nastane pobuna, stavka ali kakršenkoli nered ali če se ugotovi priprava za to med osebjem, zaposlenim na železnicah v kraljevini, pozove vojni minister na predlog ministra za promet in ministra za notranje zadeve z ukazom na vojaške vaje potrebno število železniških uslužbencev, slug in delavcev, zaposlenih ali nezaposlenih na železnicah, od dovršenega osemnajstega do dovršenega petdesetega leta starosti, in sicer za čas, dokler traja potreba.
Člen 2.
a)	Vsi moški železniški uslužbenci in delavci, zaposleni ali nezaposleni na železnici, od dovršenega osemnajstega do dovršenega petdesetega leta starosti so zavezanci vojaške železniške komande, ne glede na to, ali so služili v kadru ali pri katerikoli vrsti orožja.
b)	Kot taki spadajo pri pozivu na vojaške vaje za službo na železnicah od dne poziva pa 48 ur po odpustu z vojaških vaj pod vojaško-disciplinarno in vojaško-sodno kaznovanje za pregreške, prestopke in zločine, storjene ob vajah.
Disciplinarne kazni izrekajo nadrejeni vojaški starejšine, o sodnih kaznivih dejanjih pa razpravljajo vojaška sodišča divizijskih oblasti, v katerih okolišu se je kaznivo dejanje storilo, kjer pa takih sodišč ni, najbližja divizijska oblastna sodišča.
Čim organi železniške administracije ugotove sabotažo, takoj izroče storilce vojaškim nadrejenim starejšinam zaradi nadaljnjega pristojnega postopka.
c)	Vse železniško osebje, ki se na poziv takoj javi na vojaške vaje, pridrži' svoje dotedanje prejemke. — Ono, ki se ne javi na vojaške vaje, izgubi vse prejemke od dne poziva do dne, ko vnovič pride na službo. — Istotako ne dobivajo teh prejemkov po odločbi dotičnega vojaškega starejšine oni, ki bi bili kaznovani z zaporom zaradi pregreška tehničnega značaja zoper železniško službo, in sicer za čas, ki ga določi dotični stai'ejšina.
Prejemke izdaja ministrstvo za promet.
Člen 3.
a)	Za vzdrževanje discipline med železniškimi zavezanci ob času vojaških vaj kakor tudi zaradi
Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 290, izdanih dne 28. decembra 1920.
vzdrževanja varnosti železniškega prometa, miru in reda v bližini železnic se odredi potrebno število častnikov za komandante železniških mrež, železniških postaj, za komandirje straž in za druge službe.
V isto svrho se uporabljajo tudi enote vojske, mornarnice in orožništva.
Častniki, ki se uporabljajo ob času vojaških vaj železniških zavezancev, imajo na železnicah pravice in oblast, ki so jih prej imeli, po svojih činih, kakor je predpisano z uredbo o pravicah in pristojnosti starejšin v vojski ; komandanti železniških postaj pa imajo oblast in pristojnost po navodilu za komandante železniških postaj Pov. F. Dj. br. 851 z dne 10. septembra 1920. in po drugih zakonitih predpisih, b) Tehnično opravljanje službe in poslov na železnicah se izvaja po naročilih zastopnikov železniške administracije, ki vzdržujejo tesno zvezo z vojaškimi organi.
Člen 4.
Dokler častniki opravljajo službo na železnicah, jim pripada poleg rednih prejemkov še dnevnica in kilometraža za službeno potovanje ob odhodu v službo in ob povratku iz nje po odločbi ministrskega sveta B. br. 3500 z dne 10. junija 1.1.
Podčastniki imajo poleg rednih prejemkov še dnevnico po 10 dinarjev. Kaplari in redovi dobivajo dnevnico po 5 dinarjev.
To se tiče častnikov, podčastnikov, kaplarov in redovov, iz komande odrejenih za varnost železnice in vzdrževanje reda na njej.
Ti denarni prejemki se izplačujejo iz proračuna ministrstva za promet. Podrobnosti o tem uredita ministrstvo za promet in ministrstvo za vojno in momamico.
Člen 5.
V	podporo državnih organov pri vzdrževanju reda in varnosti železniškega prometa se ukorišča tuli prostovoljna pomoč prebivalstva, organizirana po ministrih za promet in za notranje zadeve ali po drugih zasebnih organizacijah. Ti prostovoljci izmed prebivalstva so za čas svojega delovanja na železnicah ob stavkah, neredu in pobunah podrejeni | vojaški disciplini. Vojaški organi izvršujejo koman-' do tudi nad njimi.
Dokler člani prostovoljniške organizacije iz prebivalstva izvršujejo službo na železnicah, dobivajo te-le denarne prejemke:
Državni uradniki, kakor je povedano v členu 4. za častnike.
Mehaniki, obrtniki in delavci svobodnih profesij dobivajo nagrado, ki so jo prejemali oni železniški uslužbenci, na katerih mesta so stopili.
Prostovoljci iz prebivalstva, ki se uporabljajo za čuvanje železniške proge, železniških postaj in objektov, dobivajo dnevnico kakor kaplari in redovi vojske in mornarnice, kakor je to povedano v členu 4. Te prejemke izdaja ministrstvo za promet.
Člen 6.
Na podstavi te uredbe naj gg. ministri za promet, za vojno in momamico in za notranje zadeve izdelajo navodilo za postopanje ob neredu, stavkah in pobunah na železnicah v kraljevini.
V	Beograd u, dne 15. decembra 1920.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Mil. R. Vesnič s. r.
Zastopnik ministra za promet, minister za gradbe:
J.	P. Jovanovič s. r.
Minister za pravosodje :
M. N. Trifkovič s. r.
Minister za notranje zadeve:
M. Đrašković s. r.
Minister za verstvo:
Pavie Marinkovič s. r:
Minister za finance:
K.	Stojanovič s. r.
Minister za zunanje zadeve:
Mil. R. Vesnič s. r.
Minister za gradbe:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za kmetijstvo in vode: dr. V. Jankovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s.r.
Minister za agrarno refomo: dr. H. Krizman s. r.
Minister za vojno in momamico, častni adjutant Njeg. Veličanstva kralja: general B. Jovanovič s. r.
Zastopnik ministra za pošto in brzojav, minister za trgovino in industrijo: dr.M.Ninčič s.r.
Zastopnik ministra za gozde in rudnike, minister za kmetijstvo in vode:
dr. V. Jankovič s. r.
Minister za narodno zdravje:
Živ. Rafajiovič s. r.
Minister za socialno politiko:
dr. V. Kukovec s. r.
Minister za prehrano in obnovo dežel:
R. Jojič s. r.
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
dr. L. Markovič s. r.
9.
V imenu Njegovega Veličanstva P©tK>£t I., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Aleak-iasnaclei»,
prestolonaslednik,
na predlog zastopnika ministra za gozde in rudnike, ministra za kmetijstvo in vode, ministra za vojno in momamico in ministra za notranje zadeve in po zaslišanju ministrskega sveta predpisujemo
Uredbo o postopanju ob neredu, stavkah is pobusah ? rudnikih v kraljevini.*
Člen 1.
Če nastane pobuna, stavka ali kakršenkoli nered ali če se ugotovi priprava za to med osebjem, za-zaposlenim v rudnikih v kraljevini, pozove vojni minister na predlog ministra za gozde in rudnike in ministra za notranje zadeve z ukazom na vojaške vaje potrebno število rudarskih uslužbencev in delavcev, zaposlenih ali nezaposlenih v rudnikih, od dovršenega osemnajstega do dovršenega petdesetega leta starosti, in sicer za čas, dokler traja potreba,
Člen 2.
a)	Vsi moški rudarski uslužbenci in delavci, zaposleni ali nezaposleni v rudnikih, od dovršenega osemnajstega do dovršenega petdesetega leta starosti so zavezanci vojaške rudarske komande, ne glede na to, ali so služili v kadru ali pri katerikoli vrsti orožja.
b)	Kot taki spadajo pri pozivu na vojaške vaje za službo v rudnikih od dne poziva pa 48 ur po odpustu z vojaških vaj pod vojaško-disciplinamo in vojaško-sodno kaznovanje za pregreške, prestopke in zločine, storjene ob vajah.
Disciplinarne kazni izrekajo nadrejeni vojaški starejšine, o sodnih kaznivih dejanjih pa razpravljajo vojaška sodišča divizijskih oblasti, v katerih okolišu se je kaznivo dejanje storilo, kjer pa takih sodišč ni, najbližja divizijska oblastna sodišča
Čim organi rudarskih uprav ugotove sabotažo v rudnikih, takoj izroče storilce vojaškim nadrejenim ' starejšinam zaradi nadaljnjega pristojnega postopka.
c)	Vse rudarsko osebje, ki se na poziv takoj javi na vojaške vaje, pridrži svoje dotedanje prejemke. — Ono, ki se ne javi na vojaške vaje, izgubi vse prejemke od dne poziva do dne, ko vnovič pride na službo. — Istotako ne dobivajo teh prejemkov po odločbi dotičnega vojaškega starejšine oni delavci, ki bi bili kaznovani z zaporom zaradi pregreška tehničnega značaja zoper rudnik, in sicer za čas, ki ga določi dotični starejšina.
Prejemke izdajajo uprave rudnikov.
Ć1 en 3.
a)	Za vzdrževanje discipline med rudarskimi zavezanci ob času vojaških vaj kakor tudi zaradi vzdrževanja varnosti rudnika, miru in reda v njegovi bližini se odredi potrebno število častnikov za komandante rudnika, za komandirje straž in za druge službe.
Za isto službo se uporabljajo tudi enote vojske, mornamice in orožništva.
Častniki, ki se uporabljajo ob čašu vojaških vaj rudarskih zavezancev, imajo v rudnikih pravice in oblast, ki so jih prej imeli, po svojih činih, kakor je predpisano z uredbo o pravicah in pristojnosti po navodilu za komandante Pov. F. Dj. br. 851 z dne 10. septembra 1920. in po drugih zakonitih predpisih.
b)	Tehnično opravljanje službe in poslov v rudnikih se izvaja po naročilih zastopnikov rudarskih uprav, ki vzdržujejo tesno zvezo z vojaškimi organi.
Člen 4.
Dokler častniki opravljajo službo v rudnikih, jim pripada poleg rednih prejemkov še dnevnica in kilometraža za službeno potovanje ob odhodu v službo in ob povratku iz nje po odločbi ministrskega sveta B. br. 3500 z dne 10. junija 1.1.
Podčastniki imajo poleg rednih prejemkov še dnevnico po 10 dinarjev. Kaplari in redovi dobivajo dnevnico po 5 dinarjev.
To se tiče častnikov, podčastnikov, kaplarov in redovov, iz komande odrejenih za varnost rudnikov in vzdrževanje reda v njih.
Ti denarni prejemki se izplačujejo kot izreden razhodek na račun proračuna ministrstva za gozde in rudnike. Podrobnosti o tem uredita ministrstvo za gozde in rudnike in ministrstvo za vojno in momamico.
Člen 5.
V podporo državnih organov pri vzdrževanju reda, dela in varnosti rudnikov se ukorišča tudi pro-
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 291, izdanih dne 29. decembra 1920.
stovoljna pomoč prebivalstva, organizirana po ministrih za gozde in rudnike in za notranje zadeve ali po drugih zasebnih organizacijah. Ti prostovoljci izmed prebivalstva so za čas svojega delovanja v rudnikih ob stavkah, neredu in pobunah podrejeni vojaški disciplini. Vojaški organi izvršujejo komando tudi nad njimi.
Dokler člani prostovoijniške organizacije iz prebivalstva izvršujejo službo v rudnikih, dobivajo te-le denarne prejemke:
Državni uradniki, kakor je povedano v členu 4. za častnike.
Mehaniki, obrtniki in delavci svobodnih profesij dobivajo nagrado, ki so jo prejemali oni rudarski delavci in uslužbenci, na katerih mesta so stopili.
Prostovoljci iz prebivalstva, ki se uporabljajo za čuvanje rudnikov, dobivajo dnevnico kakor kaplari in redovi vojske in mornamice, kakor je to povedano v členu 4.
j Te prejemke izdaja ministrstvo za gozde in rudnike.
Člen 6.
I	Na podstavi te uredbe naj gg. ministri za gozde in rudnike, za vojno in momamico in za notranje zadeve izdelajo navodilo za postopanje ob neredu, stavkah in pobunah v radnikih v kraljevini.
Člen 7.
; Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko jo kralj podpiše.
i	V Beogradu, dne 24. decembra 1920.
Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta: i	Mil. R. Vesnič s. r.
Zastopnik ministra za promet,
minister za gradbe:	;	; r :
J.	P. Jovanovič s. r.	' 7
Minister za pravosodje:
M. N. Trifkovič s. r.
Minister za verstvo:
Pavle Marinkovič s. r.
Minister za finance:
K.	Stojanovič s. r.
Minister za notranje zadeve:
M. Draškovič s. r.
Minister za zunanje zadeve:
Mil. R. Vesnič s. r.
Minister za gradbe:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za kmetijstvo in vode:
dr. V. Jankovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Krizman s. r.
Minister za vojno in momamico: general B. Jovanovič s. r.
Zastopnik ministra za gozde in rudnike, minister za kmetijstvo in vode: dr. V. Jankovič s. r.
Minister za narodno zdravje:
Živ. Rafajlovič s- r.
Zastopnik ministra za pošto in brzojav, minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r.
Zastopnik ministra za socialno politiko, minister za prehrano in obnovo dežel:
R. Jojič s. r.
Minister za prehrano in obnovo dežel:
R- Jojič s. r.
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
dr. L. Markovič s. r.
Naredbe osrednje vlade.
10.
PraviMk, kako je postopati pri delitvi imovin ? svrhe agrarne reforme.*
Člen 1.
Ministrstvo za sgrarno reformo, oziroma njegovi organi, morajo pri delitvi državnih eraričnih imovin (zemljišč) v svrhe agrarne reforme vpoštevati gospodarsko stanje državnih imovin, ki se glede agrarne reforme dele na tri kategorije:
a)	na imovine, oziroma na dele imovin, ki so jih že oddali v začasni zakup organi ministrstva za agrarno reformo po predpisih in odredbah agrarne reforme;
b)	na imovine, ki se doslej niso vpoštevale za svrhe agrarne reforme, pa se oddajajo ali so se oddale ob splošnih pogojih, ob katerih je državna zemljišča oddajati v zakup, skladno z zakonitimi predpisi zakona o državnem računovodstvu;
c)	na imovine, ki se upravljajo v režiji državnih obiastev.
Člen 2.
Pri delitvi državnih imovin, omenjenih v členu i., točki a), v svrhe agrarne reforme je treba postopati ta ko-le:
1.	) O ugotovljeni nadaljnji potrebi zemljišča — dela državne imovine — skladno s predpisi in določili agrarne reforme morajo organi ministrstva za agrarno reformo s pismenim odlokom obvestiti pristojni državni organ, ki upravlja to zemljišče.
2.	) Ta pismeni odlok se mora poslati pravočasno,
in sicer do dne L avgusta za zemljišča, zasejana z onimi posevi, katerih žetve se končujejo v teku meseca julija,a do dne 1,oktobra za zemljišča,zasejana» posevi, katerih žetev se pretežno končuje tekom meseca septembra.	*
3.	) V odloku se mora točno označiti število kata-stralnih parcel in velikost zemljišča, ki ga ministrstvo za agrarno reformo pridržuje za delitev v svrho agrarne reforme, istotako pa eventualno tudi velikost zemljišča in število katastralnih parcel, ki se opraščajo zakupovanja ob pogojih agrarne reforme.
4.	) V odloku organov ministrstva za agrarno reformo se mora poleg tega označiti, kateremu selu in kateri kategoriji interesentov (siromašnim poljedelcem ali dobrovoljcem) se daje to državno zemljišče v zakup kakor tudi višina zakupnine in ostalih bremen (prispevek za vodne zadruge, stroški za merjenje), ki odpadajo na zakupnike.
5.	) Denar, pobran na račun zakupnine za ta državna zemljišča skladno s pravilnikom o razpisovanju in pobiranju zakupnine in drugih dohodkov agrarne reforme z dne 12. septembra 1920., zbran v okrožnem agrarnem uradu, se mora v enem mesecu oddati najbližjemu davčnemu oblastvu kot dohodek te državne imovine po odbitku 14 zakupnine, s katerim svobodno razpolaga ministrstvo za agrarno reformo.
Ministrstvo za agrarno reformo sestavi na koncu vsakega meseca obračun teh zakupnin ter ga vroči pristojnemu ministrstvu.
Člen 3.
Pri delitvi državnih imovin, navedenih v členu 1., točki h), je postopati tako-le:
1.	) Organi ministrstva za agrarno reformo, agrarni poverjeniki, oziroma agrarni uradi, morajo pred dnem 1. septembra v vsakem tekočem letu obvestiti s pismenim odlokom pristojni državni organ, katero zemljišče, z oznako katastralnih parcel in velikosti posestva, namerja ta organ oddati po predpisih agrarne reforme.
2.	) če je na istem zemljišču zakupnik z rokom, ki ni iztekel v tej sezoni ali v tem letu, mora ministrstvo za agrarno reformo, oziroma njegovi organi, razrešiti zakupno pogodbo med dotičnim zakupnikom in pristojnim ministrstvom, oziroma njegovim organom, po §§ 15. ali 16. predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme z dne 22. februarja 1920. s pismenim odlokom, ki se mora vročiti zakupniku in pristojnemu državnemu oblastvu obenem z omenjeno odločbo, s katero se to zemljišče jemlje v delitveno postopanje.
4 Razglašen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 271, izdanih dne 6. decembra 1920.
3.	) Pristojni državni organ priobči odločbo ministrstva za agrarno reformo, 'oziroma njegovih organov, svojemu pristojnemu ministrstvu — posestniku zemlje — ki more v petnajstih dneh sprejeti na znanje to odločbo: šele potem je pričeti z delitvijo. Dokler traja ta petnajstdnevni rok in dokler eventualno minister za agrarno reformo ne izda odločbe, na protest in na pritožbe pristojnih državnih oblastev, ne smejo organi ministrstva za agrarno reformo izvrševati svojih odlokov.
4.	) Samo parcele, označene v pismenem odloku, se smejo dajati v zakup po predpisih agrarne reforme; druge parcele pa so proste zakupovanja ob pogojih agrarne reforme ter se dajo v zakup skladno z zakonom o državnem računovodstvu.
5.	) Odloki organov ministrstva za agrarno reformo, izdani pozno tekom meseca septembra ali še kes-neje, ne morejo ustaviti dajanja v zakup po splošnih zakonitih predpisih za dajanje v zakup, katerih postopanje je že v teku.
6.	) Z denarjem, pobranim na i'ačun zakupnine s teh državnih zemljišč, se mora postopati po členu 2., točki 5.
Člen 4.
Državne imovine, obdelovane v režiji državnih oblastev, kakor tudi njih deli z visoko kmetijsko ali drugo kulturo, se ne smejo odsvajati niti jemati v postopek agrarne reforme, če tega prej ne dovoli pristojno ministrstvo.
Ako je kaj reflektantov ob pogojih agrarne reforme na dele teh imovin, se morajo organi ministrstva za agrarno reformo obrniti na ministrstvo za agrarno reformo, označivši preliminirano velikost zahtevanega zemljišča in katastralne parcele. Ministrstvo za agrarno reformo pošlje ta preliminar pristojnemu ministrstvu, in sicer do dne 1. julija, ako gre za zemljišča, zasejana s posevi, katerih žetev se končuje tekom meseca julija, a do dne 1. septembra, ako gre za zemljišča, zasejana s posevi, katerih žetev se pretežno končuje tekom meseca septembra.
Pristojni minister mora v petnajstih dneh odločiti o teh zahtevah.
Z deli zemljišča teh imovin, ki so že zakupljene ob pogojih agrarne reforme v letu 1919./1920., je postopati po določilih člena 2.
v _     . .. - .	-V- ..... .	- • . 1 ■ . . ' V • - - :r J«-*T i.
člen 5.
Državne imovine, omenjene v členu 1. pod a) in b), se jemljejo v postopek agrarne reforme kakor vsa zasebna veleposestva, ki jih lastniki dajo, oziroma so jih dajali v zakup, ali ki so fevdalnega ali dotacijskega značaja, in sicer do onih površin, ki se po predpisih agrarne reforme smejo od takih posestev uporabiti za svrhe agrarne reforme.
Člen 6.
Državne imovine, omenjene v členu L, točki c), se smejo vzeti v postopek za delitev v svrhe agrarne reforme šele, če so v istem okraju, isti občini ali istem mestu že razdeljene vse imovine v zasebni lastnini do določenega maksimuma, ki se mora po predpisih agrarne reforme pustiti lastniku, ako ta obdeluje posestvo v lastni režiji, oziroma do površin, navedenih v členu 5., ako dajo lastniki posestvo v zakup.
Člen 7.
Državne imovine se ne smejo jemati v delitveni postopek, ako je kje v zasebni lasti enako velika imovina, ki je reflektanti ob pogojih agrarne reforme ne bi hoteli prevzeti iz opravičenih razlogov, če je n. pr. zemljišče deset kilometrov daleč od kraja, če je poplavno ali če je tako zapuščeno, da bi mu bilo treba večjih melioracij.
Člen 8.
Prepovedano je dajati v podzakup državno zemljišče, dano v zakup po predpisih agrarne reforme in skladno s § 16. predhodnih določil. A.ko se ugotovi dajanje v podzakup, se mora zemlja zakupniku in podzakupniku odvzeti brez odškodnine ter izročiti pristojnemu državnemu oblastvu, da jo da v zakup Po splošnih zakonitih predpisih skladno z zakonom o državnem knjigovodstvu, v kolikor agrarna reforma nima drugih še ne pokritih potreb.
Člen 9. ^
Roki, označeni v členih 2., 3. in 4., se ne tičejo ekonomskega leta 1920./1921.
Ti roki, v kolikor se tičejo zemljišč, danih v štiriletni zakup po uredbi, kako se dajo v štiriletni zakup zemljišča veleposestev, z dne 3. septembra 1920., veljajo samo, če se zemljišče iznova da v zakup po koncu zakupa.
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga podpišeta minister za agrarno reformo in minister za finance in ko se razglasi v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V'Beogradu, dne 19.novembra 1920.
Minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
Minister za agrarno reformo: dr. H. Krizman s. r.
II.
Odločba,
kako je pobirati izvozno carino.*
Gospod minister za finance je odredil z odlokom C br. 72.483 z dne 6. novembra 1920., da je carino na izvozno blago, skladno s členom 4. odločbe IV. br. 4858 z dne 17. aprila 1920.** pobirati na čisto težo po odbitku tare, določene v uvozni tarifi za dotične predmete. Ako žele izvozniki plačati izvozno carino na čisto težo, ugotovljeno s tehtanjem, je treba pobrati tako ugotovljeno izvozno carino posebe na blago in posebe na zavoje. Na blago v razsutem stanju se pobira izvozna carina na čisto težo, ugotovljeno s tehtanjem.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 18. decembra 1920.; C br. 71.316.
Nareie deželne vlade za Slovenijo.
12.
Naredba deželne vlade za Slovenijo,
8 katero se izpremisjajo nekatera določila naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne ILjiprila 1820., Ur. L št. 172.
Po zaslišanju juridične fakultete univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani se izpreminjajo nekatera določila naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo o pravoslovnih in drža-voslovnih študijah in teoretičnih državnih izpitih na univerzi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 17.aprila 1920., Ur. 1.št.172, tako-le:
§ L
§ 8., odstavek 2., se glasi:
„V posebnega ozira vrednih primerih sme fakultetni svet izpregledati izostalo obiskovanje posameznih, v prvem in drugem oddelku obveznih predavanj v skupni izmeri do osem ur za vsak oddelek, toda samo, ako dosezajo v prvem oddelku študij dejansko vpisana predavanja najmanjšo izmero 60 U-denskih ur, v drugem oddelku pa 92 tedenskih ur.“
§ 2.
§ 21., odstavek 2., se glasi:
„Prošnji je priložiti:
a) za pravnozgodovinski državni izpit zrelostno izpričevalo, svedočbo o imatrikulaciji, indeks in, ako prosi kandidat za oprostitev od izpraševalnine, javno listino, iz katere izhaja njegova ubožnost;
h) za pravosodni in državoslovni državni izpit poleg tega še izpričevalo, da je kandidat z vsaj zadostnim uspehom prebil pravnozgodovinski državni izpit, dalje absolutorij in morebitni odlok o oprostitvi od izpraševalnine. (§ 24., odstavek4.).“
§ 24. se glasi:	§
„Kandidat mora priti k izpitu tistega dne, ki je zanj določen. Izkazati se mora najkesneje 48 ur pred tem dnem pri predsedniku dotične izpraše-valne komisije o plačilu izpraševalnine, ki znaša za vsak državni izpit 25 dinarjev = 100 K, ali pa o tem, da je bil izpraševalnine oproščen. Kandidati neslovanske narodnosti, ki niso državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, plačajo za vsak
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, št. 293, izdanih dne 31. decembra 1920.
** Uradni list pod št. 211 iz leta 1920.
izpit 40 dinarjev = 160 K. O izvrševanju tega predpisa in o uporabi izpraševalnin izide posebno navodilo poverjeništva za uk in bogočastje.
Izpraševalnine se vrnejo samo, ako odstopi kandidat od izpita ob času, ko se še lahko pravočasno obvestijo vsi udeleženci. Položena izpraševalnina zapade, ako izostane kandidat brez tehtnega, verjetno izkazanega vzroka. Razen tega preti kandidatu, ki iz kakršnegakoli razloga ne pride k izpitu na določeni dan, nevarnost, da ne bo več pripuščen k pravnozgodovinskemu državnemu izpitu v istem roku, oziroma da pride pri pravosodnem in državo-slovnem državnem izpitu na vrsto šele potem, ko se izprašajo vsi ostali kandidati. O tem, ali je kandidat izostal upravičeno, odloča dotična izpraše-valna komisija končnoveljavno. Kandidati, katerim je bila izpraševalnina izrečena za zapadlo, izgube ob ponovni pripustitvi k istemu izpitu morebitno pravico do oprostitve.
Za popolno oprostitev ali oprostitev do polovice ocl izpraševalnine morajo kandidati zaprositi:
a)	pri pravnozgodovinskem državnem izpitu fakultetni svet juridične fakultete, katerega končno-veljavna odločba ima moč tudi za prihodnje državne izpite, v kolikor se opravijo najkesneje v enem letu po končanih študijah; glede izpitov, opravljenih po preteku tega roka, je oprostitev izključena;
b)	pri pravosodnem in državoslovnem državnem izpitu, v kolikor ni odločil že fakultetni svet v zmislu določila pod a) tudi za ta izpita, dotično izpraševalno komisijo, ki odloča končnoveljavno v zboru treh članov pod predsedstvom predsednika izpraševalne komisije ali njegovega namestnika (§ 18.). Ta odločba ima moč samo za dotični izpit.
O rešitvi prošnje za oprostitev prejmejo kandidati v primerih, označenih pod a), odlok dekanata, ki ga je priložiti prošnji za pripustitev k nadaljnjim izpitom, ako želi biti kandidat oproščen tudi pri dingih izpitih.
Prošnji za popolno oprostitev ali za oprostitev do polovice se sme ugoditi samo v toliko, v kolikor je dokazal kandidat svojo ubožnost z javno listino, ki jo je priložiti prošnji za oprostitev (§ 21., odstavek 2., lit. a). Za pripustitev k izpitu in za oprostitev od izpraševalnine se prosi v eni in isti vlogi.
Za ponovljeni izpit se mora plačati brezizjemno vsa izpraševalnina.“
Ta naredba stopi v moč z dnem razglasitve. Velja tudi za kandidate, ki so sicer že pred tem dnem zaprosili za pripustitev k izpitu, a jim je dan izpita določen na čas po dnevu, ko se razglasi ta naredba.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 26. decembra 1920.
Vodja deželne vlade: dr. Pitamic s.r.
Bazglasi osrednja vlade.
Št. 10.376/20.	111
Razglas,
Minister za trgovino in industrijo je dovolil Ljubljanski kreditni banki, Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, in Josipu Rohshändlerju, glavnemu ravnatelju elektrarne v Fali, ustanoviti delniško družbo pod imenom: „Splošna stavbna družba“ s sedežem v Mariboru.
Predmet in področje družbenega podjetja je prevzemanje in izvrševanje stavb in gradbenih naprav in vseh s tem združenih del in podjetij.
Osnovna delniška glavnica znaša 20 milijonov kron ter je razdeljena na 50.000 delnic po 400 kron, ki se glase na prinosnika. Po sklepu občnega zbora se sme ta glavnica zvišati na 30 milijonov kron.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 31. decembra 1920.
Dr. Marn s. r.
Bizglasl deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Deželna vlada za Slovenijo je z dnem 17. novembrom 1920. Alojzija S lan ovca, revirnega nad-
zornika X. činovnega razreda pri oddelku varnostne straže v Ljubljani, imenovala za okrajnega nadzornika v IX. činovnem razredu pri istem oddelku.
Prosilke naj vlože pravilno koikovane in s prilogami opremljene prošnje pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu do dne
Razglasi drugiii orado? in oblaste?
s
Dr. Piiamic s. r.
Z odlokom ministra za socialno politiko z dne 21. decembra 1920., št. 63.430, je bil dr. Mirko Kuli e 1 j, komisar pri poverjeništvu za socialno skrbstvo, imenovan za upravitelja „Železničarske zavarovalnice zoper nezgode“ v Ljubljani.
Ribnikar s. r.
Profesorju na I. državni gimnaziji v Ljubljani drju, Jakobu Žmavcu je podeljeno učno mesto na državni gimnaziji v Mariboru. ^ S5 aborne s r
Št. 13.205/pr. ex 1920.
Razglas psverjesištva za isiranja zadeva o izpremembi v občinskih gerentstvih v Mariboru in Celju.
Odvetnik dr. Josip Leskovar je na lastno prošnjo razrešen poslov vladnega komisarja za mesto Maribor.
Za vladnega komisarja mesta Maribora je imenovan vladni tajnik Ivo Poljane c, ki je obenem razrešen poslov vladnega komisarja za mesto Celje.
Posle vladnega komisarja za mesto Celje vodi, dokler se ne ukrene drugače, provizorni vladni kon-cipist Ivo Šubic.
V Ljubljani, dne 30. decembra 1920.
;iK	Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Dr. PHamic s. r.
Št. 1490/pr.	3-2
Razpis.
Pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani in pri krajnem komisarju za agrarske operacije v Mariboru se razpisujejo tri mesta kulturnih tehnikov v X., oziroma IX. činovnem razredu državnih uradnikov.
Pri krajnem komisarju za agrarske operacije v Mariboru je oddati mesto tehničnega r i s a r j a. Natančnejši razpis glej v Uradnem listu št. 1. Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, dne 21. decembra 1920.
Vodja: dr, Vrtačnik s. r. Št. 1518/pr.	3—2
Razpis.
Pri podpisanem poverjeništvu se razpisuje mesto zadružnega nadzornika, oziroma referenta, za stanovsko in gospodarsko organizacijo kmetijstva v IX., oziroma Vili. činovnem razredu državnih uradnikov.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu št. 1. Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, dne 23. decembra 1920.
Vodja: dr. Vrtačnik s. r.
Št. 13.934/20.
Razpis.
Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje drugo mesto uradnega zdravnika za okoliš okrajnega glavarstva Maribor v IX. činovnem razredu državnih uradnikov.
Prosilci za to službo naj vlože pravilno koikovane prošnje do dne
2	3. januarja 1921. pri podpisanem zdravstvenem odseku.
Prošnjam je treba priložiti: doktorski diplom (ali njega prepise), izpričevalo o fizikatni preizkušnji, dokazila o izobrazbi, dosedanjem službovanju, o starosti in o državljanstvu.
Prosilci, ki še nimajo fizikalne preizkušnje, se nastavijo provizorno in se morajo zavezati, da opravijo to preizkušnjo vsaj v dveh letih.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 30. decembra 1920.
Sanitetni šef: dr. Dražen s. r.
Št. 13.928/20.
Razpis.
V okrajnem glavarstvu novomeškem so prosta mesta o k rajnih babic v občinah Ambrusu, Beli cerkvi, Dvoru, Stopičah z letno plačo po 300 K in Novem mestu z letno plačo 400 K.
3	0. januarja 1921.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 2. januarja 1921.
Preds. 4615/18/20—10.
Razglas.
Sanitetni šef: dr. Dražen s. r.
Št. 13.888/20.
feflsssW Iskai 0 aaleglJifiSs belesBih m
GE&mlfa dsžalie ?IMe ia SlrtoiIJs,
(Od dne 12. do dne 18. decembra 1920.)
Okraj	Občina	£ 3 o	I 1 1 iS	«-? g ! o	"S S £3	a j; > S 3 ^ a 0,3 'w?
Koze (V a r i o 1 a).						I
Brežice	Sromlje		1				■ 1
	Zabukovje		4				4 1
Celje	Trbovlje		1				1
	Sv. Peter		1				1
	Laško		2				2
	Sv. Krištof		14	ib	9	3	12
	Marija Gradec . . .	!4	12	2	3	21
	Dramlje		5				5
	Ponikva		1	i		i	4
	Št. Vid		1	2			3
	Št. Lovrenc ....	1				1
	Celje okolica. . . .	2	,			2
	Št. Juri ob južni že-					
	leznici		1	2			3
	Jurklošter ....	4				4
	Št. Lenart nad Laškim		1			1
	Mozirje			1			1
	Griže			1			1
Konjice	Hadina		2				2
Slovenjgradec	Prevalje		1	.	i		,
	Št. Janž		6				6
	Slovenjgradec . . .	1				1
	Skale	2					2
	Mežica		2				2 1
	Velenje		2				3
Trebušni tifus (Typhus abdominalis).!
Brežice	Brežice		2				2 i
	Sevnica		2		2		. 1
	Verača		1				1
Črnomelj	Metlika			i			1
Celje	Trbovlje		11 3				14
	Sv. Krištof.....	1				1
	Št. Juri ob Taboru .	5				5
Kamnik	Brezovica .....	1				i !
	Kamnik		1	2	i		2 j
Kranj	Selca .......	3				3
Konjice	Stranice		2				2
Ljubljana okolica	Vrhnika 		4	2	i	i	4 i
	Borovnica		1		i		
	Devica Marija v Polju	1		i		,
	Horjulj		1		1		,
	Log		1		i		.	I
Ljubljana mesto	Ljubljana		5	2	.		7 1
Litija	Polšaik		2				2
	Muljava		2		2		
Maribor mesto	Maribor		1	i			2
Radovljica	Bled		1				1
Slovenjgradec	Razbor		1				1
	Slovenjgradec . . .	1				1
Griža (D y s e n t o r i a).
Brežice	Št. Vid		2 i .		• 1 2
Celje okolica	Trbovlje				
Ljubljana mesto	Ljubljana		1 •		• 1
Litija	Gradišče		2 .	1	• 1
	Podboršt		1 .	1	. .
	Hotič		1 1 •	!	
Maribor mesto	Maribor		2 2		• t
Ptuj mesto	Ptuj		1 ■		■ i
Slovenjgradec	Prevalje				i	11 .
Škrlatica (S c a r 1 a t i n a).
Za L redno porotno zasedanje imenujem za predsednike porotnih sodišč in njih namestnike:
I.	pri deželnem sodišču v Ljubljani: za predsednika: predsednika deželnega sodišča drja.Otona Papeža;
za namestnike: dvornosodnega svetnika in podpredsednika deželnega sodišča Frana Regallyja, višje deželnosodne svetnike Alojzija Žebreta, Frana Rekarja, Antona Bul o v ca in Frana P e r n u š a;
II.	pri okrožnem sodišču v Celju: za predsednika: dvornosodnega svetnika in predsednika okrožnega sodišča drja. Josipa Ko tnika, za namestnike: višja deželnosodna svetnika drja. Miroslava Bračiča, drja. Ivana Pretnschaka, deželnosodna svetnika drja. Henrika Stepančiča in Valentina Levičnika;
III.	pri okrožnem sodišču v Mariboru: za predsednika: predsednika okrožnega sodišča Tomaža C a j n k a r j a,
za namestnike: višjega đeželncsođnega svetnika Aleksandra Ravnikarja, deželnosodne svetnike Frana P os ego, drja. Frana Pichl er j a in drja. Antona M u leja;
IV.	pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
za predsednika: predsednika okrožnega sodišča drja. Jurija Polenška,
za namestnike: višja deželnosodna svetnika drja. Vladimirja Foersterja in Jurija Kozino in deželnosodnega svetnika Antona Kudra.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 3. januarja 1921.
Kavčnik s. r.
Cg II a 13/20—6.	124
Okiio.
Leon Kahn, trgovec, sedaj neznanega bivališča, po drju. Josipu Rapocu, odvetniku v Mariboru, je vložil zoper Friderika Ja k o vica, trgovca v Celju, tožbo zaradi 7000 K s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 12. januarja 1921. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče tožiteljevo neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek II. a, dne 5: januarja 1921.
C 78/20—1.	115
Oklic.
Nedolemä Ana Alojzija Golf v Zabrdju, ki jo zastopa varih Anton Bon v Zabrdju, je vložila zoper Martina'Novaka, posestnikovega sina in rudarja neznanega bivališča, tožbo zaradi očetovstva.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 2. januarja 192 1. ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 22.
Ljubljana okolica	Vrhnika. . . .	. . I . i 1	
Ljubljana mesto	Ljubljana . .	• •: 4, i	
Maribor mesto	Maribor. . . .	. . 11! i	,
D a v i o a (D i p h t e r i a).
Brežice	Lastnic			1			i
Črnomelj	Metlika		2		2		
Celja	Škofja vas.....	1				i
	Št. Rupert		1				i
	Celje okolica ....	#	i	m		i
Kranj	Kovor		1	,	1		
Ljubljana okolica	Vrhnika		1		1		
Ljubljana mesto	Ljubljana		4	,	1		3
Ljutomer	Boračevo			i			1
	Apače			,	i			1
Maribor mesto	Maribor			1				1 ;
Radovljica	Jesenice 			i	i		• j
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 30. decembra 1920.
Sanitetni šef: dr. Dražen s. r.
Ker jc bivališče Martina Novaka neznano, se mu j postavlja za skrbnika gospod kanclist Karel Prezelj, j ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, du-I kler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek II., dne 17. decembra 1920.
M 54/20—2.	1	122
Oklic.
Rezsöju R o se n b ergu, bivšemu trgovcu v Murski Soboti, je vročiti v pravni stvari Franca Repiča, trgovca v Ljutomeru, zastopanega po. drju. Marku Stajnku, odvetniku v Ljutomeru, tožbo s plačilnim poveljem z dne 27. avgusta 1920.
Ker je bivališče Rezsöja Rosenberga neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Anton Novak, I višji oficial pri okrajnem sodišču v Murski Soboti,
ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 23. decembra 1920.
Opr. št. T 340/20-3, T 347/20-3 in T 348/20-3.
Amortizacije,
Na prošnjo: a) Marije vdove Gašperšičev e, zasebnice v Trstu, via Giorgio Varado 2/III;
b)	Marije Erzarjeve, posestnikove žene na Vrhpolju;
c)	Ivanke Zoretove, delavke v Šmartnem št. 10, sodni okraj kamniški,
se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vložnih knjižic, ki so jih prositeljice baje izgubile:
ad a) vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani št. 9291 v vrednosti 35.476 K 15 v, glaseče se na ime: Marija vd.Gašperšič;
ad b) vložne knjižice mestne hranilnice v Kamniku št. 13.154 z vlogo 2497 K, glaseče se na ime: Ana Deles;
ad c) vložne knjižice mestne hranilnice v Kamniku št. 13.348 z vlogo 1400 K, glaseče se na ime: Franc Zore
Imetniki teh knjižic se pozivljejo, naj uveljavijo svoje pravice tekom šestih mesecev izza dne 1. februarja 1921., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so vložne knjižice brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 4. januarja 1921.	116
P 35/14—16.	•	121
Prostovoljna dražba.
Hiša št. 60 v Višnji gori z dvoriščem se bo dne 19. januarja 192 1. ob desetih pri podpisanem sodišču prodajala na prostovoljni dražbi. Najmanjši ponudek 400 K.
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek IL, dne 5. januarja 1921.
P 101/20—1,	88 3—1
Oklio,
Frančiška Valenčak, posestnica v Lastniču št. 64, je bila zaradi zapravljivosti omejeno preklicana. Pomočnik ji je Franc Dobravc, posestnik v Jelovcu. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 20. decembra 1920.
P 162/20-1.	!	89
Bazgi&s.
Andrej Cankar, posestničin mož v Britofu št. 19, je bil zaradi slaboumnosti popolnoma preklican. Skrbnica mu je njegova žena, Marija Cankar.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek I.,
dne 26. decembra 1920.
P 107/20—3 in P 110/20—2.	' i 90
Razglasitvi preklicev,
S sklepoma podpisanega okrajnega sodišča z dne 10. maja 1919., opr. št. L 2/19—4, in z dne 10. marca 1920., opr. št. L 15/19—5, sta bila Anton Meznarič, stanujoč na Stari cesti, in Josip Šijanec, prej stanujoč na Stari cesti, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika prvemu je bil postavljen Andrej Filipič, posestnik na Stari cesti št. 5, drugemu pa Andraž Pučko, posestnik in mizar na Stari cesti
3. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 15. decembra 1920.
Firm. 382/20, Rg. B 33/4.	23
Izprememhe pri že vpisani firmi.
V register, oddelek B, se je vpisala danes pri ‘‘ ' Kemična tovarna v Šoštanju, d. d., s sedežem v Šoštanju nastopna izprememba.
Delniška glavnica se je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 7. oktobra 1920. zvišala od 2,000.000 K na 4,000.000 K ter je sedaj razdeljena na 4000 v gotovini vplačanih delnic po 1000 K, ^ar je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, s sklepom z dne 20. oktobra *920., št. 8359/20.
Obenem se je vpisala izprememba § 6. družbenih pravil, sklenjena na navedenem občnem zboru in odobrena z istim sklepom.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 22. novembra 1920.
javni družabniki firme: Fr. J. v. Bachö & Comp. vsak zase odtisnjenemu ali po komerkoli napisanemu besedilu: Fr. J. v. Bachö & Comp, svojeročno pristavljajo svoje ime.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L,
dne 25. novembra 1920.
Vpisa firm posameznih trgovcev.
V register za firme posameznih trgovcev sta se danes vpisali firmi:
Firm.401/20, Rg A II 64/1.
a)	Anton Lavre
s sedežem v Slovenj gradcu,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Anton Lavre, trgovec v Slovengfadcu št. 19.
Firm. 400/20, Rg A II 63/1.
b)	Ivan Rojnik
s sedežem v Slovenjgradcu,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Anton Lavre, trgovec v Slovenjgradcu št. 51.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 22. novembra 1920.	22
24 Vpisa družbenih firm.
V register za družbene firme sta se danes vpisali firmi:	Firm. 402/20, Rg A II 66/1.
a)	Frece & Plahuta
s sedežem v Celju, Aleksandrova ulica št. 7,
obratni predmet: trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom, delikatesami in deželnimi pridelki,
družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 27. novembra 1920., osebno zavezana družabnika: Alojzij Frece in Jernej Plahuta, trgovca v Celju.
Pravico družbo nameščati ima vsak družabni/ zase.
Podpis firme: Eden od družabnikov podpisuje celotno besedilo firme.
Firm. 396/20, A Rg II 65/1.
Firm. 1085/20, Rg. A II 19/1.	45
Vpis posamezne firme.
V register za posamezne firme se je vpisala danes firma:	M. Naveržnik
s sedežem v Mariboru,
obratni predmet: trgovina s čevljarskimi potrebščinami kakor tudi s sirovimi in izdelanimi kožami, imetnica: Marija Naveržnik, trgovka v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 16.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 25. novembra 1920.
Firm. 1088/20, Rg. A I 243/3.	49
Izpremembe pri že vpisani firmi.
V register za posamezne trgovce in družbene finne se je vpisala danes pri firmi:
Hoppe S Valjak,
specialna trgovina z vinom v steklenicah, s sedežem v Mariboru nastopna izprememba:
Firma se glasi odslej:
Viljem Hoppe,
trgovina z vinom na debelo.
Obratni predmet doslej: nakupovanje vina hi njega prodajanje v steklenicah; odslej: trgovina z vinom na debelo.
Izstopil je Gjuro pl. Valjak.
Sedanji samoimetnik je Viljem Hoppe, trgovec v Mariboru.
Firma se podpisuje tako, da Viljem Hoppe pod njeno natisnjeno, odtisnjeno ali napisano besedilo svojeročno postavlja svoje ime in svoj priimek. ] Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
, dne 5. decembra 1920.	;
b)	Brata Molan,
trgovina z mešanim blagom v Celju, s sedežem v Celju, Prešernova ulica št. 12, družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 21. novembra 1920., osebno zavezana družabnika: Franc Molan in Slavko Molan, trgovca v Celju.
Pravico družbo nameščati imata oba družabnika.
Podpis firme: Pod odtisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo firme podpisuje eden izmed družabnikov svoje ime.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek IL,
dne 27. novembra 1920.
--------' , , F V •
Firm. 1073/20, Rg. A II 18/1.	46
Vpis družbene firme,
V register se je vpisala danes firma:
Fr. J. v. Bachö & Comp.,
Gemischtwarenhandlung, Landesprodukten-, Rohhäute- und Lederhandlung, Werkzeuge und Geräte für Gewerbe und Ökonomie, elektrotechnische Artikel,
Fr. J. v. Bachö & Comp.,
trgovina razne robe, zemaljskih proizvoda, sirovih i izgotovljenih raznovrstnih koža, orudja i potreb-ština za obrte i poljedelstvo. Poduzeća: razna gradjevna, tehn. i elektr. s sedežem v R a č j u,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki, kožami, usnjem, poljedelskim in obrtnim orodjem kakor tudi z elektrotehničnimi predmeti.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. septembra 1920.
Zastopstvo firme: Vsak družabnik je zase upravičen družbo zastopati in firmo podpisovati.
Družabniki: Franz Josef von Bachö, trgovec v Celju; Robert von Bachö, trgovec v Račju; Josef Jeglitsch, trgovec na Pragerskem.
Firma se podpisuje tako, da Franz Josef von Bachö, Robert von Bachö in Josef Jeglitsch kot
_________ '	' i T
Firm. 243/20, vpisn. A 178/2.	65
Izbris firme.
V trgovskem registru, oddelku A, se je danes izbrisala firma:
Hrastar & Donko, trgovina z lesom v Šmihelu, vsled razdružitve in opustitve družbene obrti. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu,
dne 18. decembra 1920.
2. i
Razglas,	^
I. Vpisala se je danes v zadružnem registru pri zadrugah:	Fina. 1980, zadr. IV 146/34.
a)	Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani,
. registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopili so iz načelništva dosedanji predsednik Ivan Knez, podpredsednik dr. Fran Novak in član načelništva dr. Ivan Tavčar.
Vpisalo se je novo načelništvo, katerega člani so: dr. Milko Brezigar, odvetniški kandidat v Ljubljani (predsednik); Josip Tribuč, veleposestnik na Glincah (podpredsednik); dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani; Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih; Adolf Ribnikar, tržni nadzornik v Ljubljani (odborniki).
Firm. 2043, zadr. V 293/13.
b)	Živinorejska zadruga v Mekinjah,
r. z. z o. p.,
nastopna izprememba:
Zadruga se glasi odslej: Živinorejska zadruga v Mekinjah, r. z. z o. p. v likvidaciji.
Izbrisala sta se člana načelništva Franc Rihar in Franc Sušnik, vpisala pa sta se Valentin Potočnik, posestnik na Zduši št. 5, in Franc Iskra, trgovec na Zduši št. 17.
Sklenila se je na občnem zboru dne ^.novembra 1920. razdružitev zadruge in likvidacija. Za likvidatorje so imenovani vsi člani načelništva.
II. V trgovinskem registru pri firmah:
Firm. 2010, posam. I 242/4.
a)	Holzdeckelfabrik ob Neumarktl
Charles Moline
nastopna izprememba:
1.	) Izbrisal se je sedež firme: „St. Katharina ob Neumarktl“ in vpisal sedež „Tržič“;
2.	) izbrisalo se je nemško besedilo firme: „Holz-deckelfabrik ob Neumarktl Charles Moline“, vpisali pa sta se slovensko in angleško besedilo firme:
slovensko:
Charles Moline, tovarna lesnih lepenk,
Tržič, Slovenija, Jugoslavija, angleško:
Charles Moline, Woodpulp Board Mili,
Tržič, Slovenia, Jugoslavia.
Firm. 2013, Rg B I 125/3.
b)	Zadružna gospodarska banka,
d. d. v Ljubljani,
s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba: Prokura je podeljena podravnatelju Janku Komarju.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 6. decembra 1920.
Firm. 240/20, zadr. II. 4/26.	64
Izbris zadružne firme.
V zadružnem registru se je danes izbrisala zadružna firma:
Kmetska posojilnica in hranilnica v Mirni peči,
^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo L J	v likvidaciji,
vsled končane likvidacije.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu,
dne 18. decembra 1920.
Št. 320.	101 3-2
Razpis notarskih mest.
Notarska mesta v Murski Soboti, Dolnji Lendavi in Prevaljah se razpisujejo.
Prošnje zanje se morajo vložiti pri podpisani zbornici do dne
2	3. januarja 192 1.
Notarska zbornica v Celju, dne 31. decembra 1920.
Št. 2/21	108 3—2
Razpis.
Podpisana notarska zbornica razpisuje notarska mesto v Krškem, oziroma drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi.
Prošnje naj se vlože pri podpisani zbornici naj-kesneje do dne
2	1. januarja 192 1.
Notarska zbornica v Ljubljani,
dne 3. januarja 1921.
Predsednik: Hudovernik s. r.
Št. 691—20.	~~	113
Razpis učiteljske službe.
Na podstavi odloka višjega šolskega sveta z dne 3. decembra 1920., št. 12.509, se razpisuje služba za učitelja na štirirazredni ljudski šoli v Dobju.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani službeni poti do dne
3	1. januarja 192 1, pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Kozjem, dne 2. januarja 1921.
Št. 281 O/o. š. sv.	112
Razpis.
Na štirirazredni ljudski šoli z eno vzporednico v V'išnji gori se razpisuje izpraznjeno službeno mesto za učitelja v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj do dne 1. februarja 1 92 1.
Okrajni šolski svet v Litiji,
dne 31. decembra 1920.
Predsednik: Podboj s. r.
Št. 3/IL	123
Razpis nadučitelj ske službe.
Ribnica na Pohorju, okraj Marenberg, štirirazrednica, služba za nadučitelja, stalno. Prosto stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti na krajni šolski svet v Ribnici na Pohorju do dne 10. februarja 1921.
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 5. januarja 1921.
Št. 3479/0. š. sv.	114
Razpis nadučitelj ske službe.
Na dvorazredni ljudski šoli v Beli cerkvi se razpisuje v stalno namestitev nadučiteljska služba s prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 3 0. januarja l921. po predpisani službeni poti.
Prosilci, še ne stalno nameščeni v javni Ijudsko-šolski službi na bivšem Kranjskem, morajo dokazati z državnozdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
Okrajni šolski svet v Novem mestu,
dne 29. decembra 1920.
Predsednik: dr. Vončina s, r.
Št. 5/L	118
Razpis učiteljskih služb.
1.	) Služba za učiteljico na trirazrednici v šeni Janžu pri Dravogradu, stalno.
2.	) Služba začasnega okrajnega pomožnega učitelja kot pisarniške moči za okraje Slovenj gradeč, Marenberg in Šoštanj s sedežem v Slovenjgradcu.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
5. februarja 1921.,
in sicer za prvo službo pri dotičnem krajnem šolskem svetu, za drugo pa pri okrajnem šolskem svetu v Slovenjgradcu.
Okrajni šolski svet v Slovenjgradcu,
dne 5. januarja 1921.
Popravek.
V razpis učiteljskih služb v 150. št. Uradnega lista sta se vrinili dve tiskovni pomoti. Namesto: „učiteljsko mesto na slovenski dvorazredni ljudski šoli na Travi“ se mora glasiti : „nadučiteljsko mesto“ itd.; prošnje pa je vlagati do dne 25. januarja 1921.
Št. 50.412/G 1920.	110 3—1
Natečajni razglas.
Podpisana direkcija razpisuje s tem javno dražbo za dobavo službenih oblačil, in sicer:
1.	) zimskih	suknenih	hlač	za	poduradnike .	1400,
2.	) zimskih	suknenih	hlač	za	sluge ....	600,
3.	) zimskih suknenih hlač za vozovne nad-
ziratelje in kurjače................. 300,
4.	) zimskih	suknenih	bluz	za	poduradnike .	1000,
5.	) zimskih	suknenih	bluz	za	sluge ....	1000,
6.	) suknenih bluz zä blagajnice.........60.
Pogoje za dobavo dobivajo interesenti med uradnimi urami v ekonomskem (G) oddelku podpisane direkcije (Mihanovičeva ulica št. 12), lahko pa tudi po pošti, ako pošljejo 2% dinarja za poštnino in stroške.
Ponudbe morajo biti sestavljene po predpisih in kolkovane s kolkom za en dinar. Prispeti morajo naj-kesneje do dne
2 0. januarja 1921. ob dvanajstih v ekonomski oddelek te direkcije.
Vpoštevale se bodo samo ponudbe, sestavljene po predpisih in po dobavnih pogojih. Na zahtevo onih, ki namerjajo oferirati, pošlje direkcija posebne pogoje.
Ponudbe se otvori jo in prečitajo v ekonomskem oddelku podpisane direkcije dne 20. januarja 1921. ob dvanajstih; o prispelih ponudbah se sestavi zapisnik. Otvoritvi ponudb smejo prisostvovati tudi ponudniki ali njih zastopniki.
Varščino (kavcijo), ki znaša 10 % vrednosti po-nudenega materiala, je treba s pozivom na številko tega razglasa položiti do dne 18. januarja 1921. ob dvanajstih pri glavni blagajni podpisane direkcije v Zagrebu.
Rok dobave vseh zgoraj navedenih oblačil je do konca meseca februarja 1921.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
meseca decembra 1920.
Razne objave.
Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, centrala Beograd.
Stanje dne 22. decembra 1929.
Metalna podloga:	Älsti'wa.
a)	V blagajnicah:	Dinarjev	Dinarjev
v kovanem zlatu................................ 63,318.450 • —
v kovanem srebru............................... 15,535.761 • —
v valutah...................................... 2,287.789 • 90
b)	v depotih v inozemstvu:
v raznih valutah............................. 355,745.692-50	436,887.693-40
Posojila:
na menice...................................... 249,450.896-49
na vrednostne papirje........................ 24,189.609-62	273,640.506-11
Dolg države :
za odkup kronskih vrednosti.................... 1.194,391.907-35
po računu zamene................................. 900,249.197-08
po posojilu na bone obrtn. kap................. 150,148.894-92
po posojilu na bone bančnega kredita........... 500,000.000- —
za dolg depon. din.-kronsk. nove................. 425,921.526-65	3.170,711.526- —
Vrednost državnih domen:
založenih za izdajanje novčanic................................. 2.138,377.163- —
6.019,616.888-51
Glavnica din. 50,000.000 - -	Pasiva.
od te vplačano v kovanem zlatu.................................. 10,000.000- —
Rezervni fond........................................................... 705.011 "64
Novčanice v tečaju...................................................... 3.278,738.710- —
Razne obveznosti :
terjatve države na račun zamene................ 367,293.078-96
obveznosti na žiro-račune.......................  117,471.291-90
obveznosti po raznih računih...................... 90,262.727-71	575,027.098-57
Terjatve države za založene domene...................................... 2.138,377.163- —
Saldo raznih računov.................................................... 16,768.905-30
109	6.019,616.888-51
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.