Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagcnfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1.50 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
P. b. b.
NOTRANJI MINISTER POTRJUJE:
Koroške varnostne oblasti
pri atentatih na partizanska grobišča niso bile dovolj odločne
Dv. Kupi Waldheim generalni tajnih CEN
V zadnji številki našega lista smo na kratko poročali, da je bil dr. Kurt Waldheim na plenumu Organizacije združenih narodov dokončno potrjen za generalnega tajnika OZN. Prvega januarja poteče službena doba generalnega tajnika OZN U Tanta in dr. Wald-heim prevzame njegovo odgovorno službo. Dr. Kurt Waldheim se je rodil leta 1918 v Tullnu na Nižjem Avstrijskem. Po končani vojni je študiral na konzularni akademiji in univerzi in se popolnoma posvetil diplomatski službi. Pri pogajanjih za sklenitev avstrijske državne pogodbe v Londonu, Parizu in Moskvi je bil aktivno soudeležen. Po sklenitvi državne pogodbe je takratna vlada poslala dr. \Valdheima na sedež Organizacije združenih narodov, kjer je pripravljal sprejem Avstrije v svetovno organizacijo, v kateri je potem zastopal Avstrijo kot veleposlanik. V vladi kanclerja Klausa leta 1968 je postal zunanji minister. Po lanskih parlamentarnih volitvah v mesecu marcu, ko je ljudska stranka zgubila volitve, je dr. Waldheim znova postal avstrijski veleposlanik v OZN. Letos spomladi pa, ko so bile razpisane volitve za zveznega prezidenta, ga je avstrijska ljudska stranka kandidirala, vendar brez uspeha. Njegov nasprotnik Jonas pripadnik socialistične stranke je zmagal in postal zvezni prezident. Po teh volitvah je Avstrija predlagala dr. \Vald-heima za generalnega tajnika OZN, kar je sedaj tudi dosegel. Za Avstrijo brez dvoma veliko priznanje.
Na Severni Vietnam spet padajo ameriške bombe
Poslavljamo se od leta 1971
Spet se je izteklo leto in po stari navadi se oziramo nazaj na minulih 36J dni, ki so prinesli vrsto najrazličnejših dogodkov — razveseljivih in tudi takih, ki so bili vse prej kot lepi-
Ko se kratko ozremo nazaj na leto 1971, potem lahko ugotovimo, da se v “širokem mednarodnem pogledu to leto ni bistveno razlikovalo od drugih. Kakor že v prejšnjih letih, tako je bilo človeštvo tudi letos konfron-tirano z mednarodnim položajem, za katerega so značilna razna žarišča vojne napetosti, političnih pretresov in gospodarskih kriz. Vendar pa tudi bolj razveseljivi dogodki, med katere bi morda na prvo mesto uvrstili obetajočo politično odjugo med Zahodno Nemčijo ter njenimi sosedami na vzhodu, medtem ko je najvišji mednarodni forum — Združeni narodi — s sprejemom LR Kitajske v svetovno organizacijo nedvomno pridobil na svojem ugledu in svoji univerzalnosti.
Leto 1971 so Združeni narodi proglasili za mednarodno leto boja proti rasni in narodnostni diskriminaciji. Bilo bi naivno misliti, da bodo že s samo proglasitvijo tega leta doseženi tudi pomembnejši uspehi pri odstranjevanju diskriminiranja ljudi zaradi drugačne barve kože, druge narodnosti ali drugega jezika. Vendar pa je bila ta proglasitev koristna vsaj v toliko, da je bila mednarodna javnost spet enkrat v aktualnejši obliki soočena s fenomenom diskriminacije; seznanjena je bila z dejstvom, da spada rasna in etnična diskriminacija tudi še danes med zelo pereča vprašanja sodobnega sveta.
To velja tudi za Avstrijo. In velja se prav posebno za Koroško!
Povsem zgrešeno je namreč mnenje listih, ki mislijo, da v naši državi ne poznamo več rasne in etnične diskriminacije. Ravno v mednarodnem letu boja proti diskriminaciji smo na Koroškem doživeli celo vrsto primerov očitne narodnostne diskriminacije; doživljali smo, kako globoko le v naši deželi še zakoreninjena politika dvovrstne pravice in dvolične morale. Ne moremo tukaj podrobno naštevati vseh primerov kratenja pravice do uporabe materinskega jezika v javnosti, hujskanja na narodnostno mržnio, napadov na partizanska grobišča in raznih drugih oblik protislovenske dejavnosti ter diskriminiranja koroš. Slovencev, ki so se dogajale s strani znanih in neznanih" storilcev, pa tudi s strani oblasti, če pomislimo npr. na odnos, ki ga je država pokazala do svojih drugojezičnih državljanov pri ljudskem štetju.
V letu 1971 pa smo zabeležili tudi nekaj razveseljivih pojavov, med katerimi zasluži poseben poudarek dejstvo, da je manjšinska problematika zvočno pridobila na aktualnosti in da je začelo splošno prevladovati spoznanje, da z reševanjem še odprtih vprašanj ni mogoče odlašati v nedogled. Tukaj je treba spomniti na poživitev lastne aktivnosti, ne da bi Pri tem podcenjevali in tudi ne pre-tenjevali vlogo mladih; omeniti je treba porast angažiranosti matičnega nuroda; priznati pa je treba določen Premik tudi v miselnosti večinskega
Kakor smo v našem listu podrobno poročali, je Zveza koroških partizanov v zvezi s ponovnimi atentati na partizansko grobišče v Žrelcu — kakor tudi v drugih podobnih primerih — poslala notranjemu ministru protestno pismo, v katerem je posebej opozorila na dejstvo, da se napadi na grobišča padlih borcev za svobodo in žrtev fašizma v zadnjem času nevarno množijo, kljub temu pa varnostne oblasti niti v enem primeru niso izsledile storilcev. Na to pismo je notranji mi-
Prvi razgovor med Butom in Rahmanom
V ponedeljek se je pakistanski predsednik Ali Buto prvič pogovarjal z vzhodno-pakistanskim voditeljem Mud-žiburjem Rahmanom, ki je še pred nedavnim bil ujetnik za-hodnopakistanske vlade, danes pa je baje v hišnem priporu. Ali Buto je opozoril, da je do sestanka prišlo zato, ker je to želelo pakistansko ljudstvo. Obžaloval je, da do sestanka ni prišlo že davno preje. Na nekem sprejemu v Ravalpindiju je Buto izjavil, da je Pakistan nedeljiv in da bo vedno ostal tak in ga nobena sila ne bo mogla razcepiti. Priznavanje Bangla deša v tujini smatra Buto za »sovražno dejanje" proti kat-teremu bo ukrepal. Indijski predstavnik v Bangla dešu pa je prepričan, da bi se življenje v tej deželi v dveh u-rah normaliziralo, če bi se vrnil Mudžibur.
naroda ter zlasti v stališčih vodilnih predstavnikov dežele in države.
Tako ob koncu leta, v katerem je Slovenski vestnik obhajal svoj srebrni jubilej, le ni povsem neupravičen optimistično pobarvan zaključek, da bo novo leto tudi v našem vprašanju prineslo premik naprej k rešitvi, ki bo zagotavljala obstoj in nadaljnji vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, s tem pa jamčila tudi mir in sožitje v deželi. Kajti — kakor je ob letošnji 25-letnici UNESCO poudaril ravnatelj te mednarodne organizacije — „mir ima pravo vrednost in pravzaprav tudi stvarnost le, če temelji na pravičnosti, ki ni nič drugega kot uresničevanje človekovih pravic."
nister Otto Rosch odgovoril s pismom z dne 20. decembra 1971, štev. Zl. 5448-BM/71, kjer dobesedno pravi:
leh habe Ihr Schreiben vom 19. 11.1971 und die darin zum Aus-druck gebrachte begriindete Be-sorgnis uber die mehrmalige Schan-dung des Grabdenkmals tur die gefallenen Partisanen in Ebenthal zur Kenntnis genommen. Mit Ihrer Ansicht, dalj die Schandung nach § 6 des Bundesgesetzes vom 7.7. 1948, BGBI. Nr. 176, uber die Fur-sorge und den Schulz der Kriegs-graber und Kriegsdenkmaler aus dem zweiten Weltkrieg tur Ange-horige der Alliierten, Vereinten Na-tionen und tur Opfer des Kampfes um ein freies und demokratisches Osterreich und Opfer politischer Verfolgung, als Verbrechen anzu-sehen ist, stimme ich uberein.
Ich mu^fe mif Bedauern feststel-len, dat) die bisher v or, deri Kdrnt-ner Sicherheitsbehorden verfugfen Sicherheitsmafjnahmen nicht aus-reichfen, eine abermalige Schandung der Partisanengrabsfafte in Ebenfhal zu verhindern und habe bereits vveifergehende Sicherheifs-vorkehrungen angeordnet. Die Sicherheitsbehorden vvurden au^er-dem erneut angewiesen, alle nur moglichen Ansfrengungen zu ma-chen, um die Ausforschung der bisher unbekannfen Tater zu ermog-lichen.
Mit den nunmehr angeordneten Ubervvachungsmafjnahmen erscheint vveitgehend Gewahr geboien, dat) in Zukunft eine neuerliche Schandung der Partisanengrabstatte in Ebenthal verhindert wird.
Tako daleč notranji minister Otto Rosch, katerega odgovor je vsekakor zanimiv in značilen. Predvsem namreč zato, ker v celoti potrjuje pravilnost ugotovitev, ki smo jih v našem listu že ponovno objavili v zvezi z zločinskimi atentati na partizanska grobišča ter na zavedne Slovence in njihove ustanove: da varnostne oblasti niso napravile vsega, kar bi bilo potrebno in možno tako za izsleditev storilcev kakor tudi za preprečenje nadaljnjih napadov.
To naše stališče je zdaj potrdil najvišji predstavnik pristojne oblasti, ki je — kakor zagotavlja — poleg tega dal še izrecna navodila za ustrezno in potrebno zaostritev ukrepov. Zato smemo pričakovati, da bodo koroške varnostne oblasti, če se bodo ravnale po novih navodilih, končno le prišle za korak naprej tudi pri izsleditvi krivcev in storilcev protislovenskih izpadov.
Ameriški bombniki že ves teden sipajo bombe na predele Demokratske republike Vietnam. Od začetka tega tedna so zračni napadi čedalje silovitejši. Iz Hanoja poročajo, da so ameriški zračni napadi koncentrirani na tri največje Severnovietnamske pokrajine in da so bombe padale na cilje le sto kilometrov od Hanoia. Glavni cilji ameriških napadalcev so bolnišnice in številni drugi civilni objekti.
S tem ponovnim zračnim napadom je Amerika razveljavila sklep o prekinitvi bombnih napadov na Severni Vietnam, ki ga je svojčas uveljavila in ki je bil tudi pogoj za nadaljnja mirovna pogajanja v Parizu. Sever-novietnamski tisk piše, da je ponovno bombardiranje eden od novih vojnih zločinov ZDA v Indokini. To je tudi potrdilo, da Nixonova administracija z vse,..i silami nadaljuje vojno v Indokini, na drugi strani pa ameriško in svetovno javnost slepi z miroljubnimi deklaracijami.
Novi letalski napadi ZDA na Severni Vietnam so v vsej svetovni javnosti izzvali ogorčenje in obsodbo. Tudi v ZDA je to neodgovorno dejanje povzročilo številne demonstra-
Če pa bi se izkazalo, da bo u-krepanje tudi zdaj ostalo brez vsakega uspeha, potem naj nam pač nihče ne zameri, če bomo javno in odkrito podvomili v pripravljenost oblasti, sploh posvetiti „za kulise" teh najostrejše obsodbe vrednih (in tudi deležnih) dogodkov na Koroškem. Potem bomo namreč prisiljeni misliti, da resnice o teh dogodkih sploh nočejo ali celo ne smejo razkriti — ker bi sicer preveč zasmrdelo, ko bi se navsezadnje tudi za kakšno skrbno čuvano domovinsko fasado pokazal spačeni obraz kriminalno zastrupljenega šovinizma.
cije v krogih nasprotnikov ameriške vojne v Vietnamu. S tem v zvezi so Nixonovi administratorji aretirali številne demonstrante, med katerimi je bilo tudi mnogo veteranov, ki so se morali vojskovati v tej umazani vojni in ki vedo za zločinsko zatiranje vietnamskega ljudstva, ki se bori za samostojnost in svobodo.
V zvezi z novejšimi ameriškimi zračnimi napadi so v Severnem Vietnamu razglasili generalno mobilizacijo, da se bodo uspešno zoperstavili novi ameriški agresiji. Povod za novi ameriški napad na Severni Vietnam je brez dvoma uspešno vojskovanje vietnamskega ljudstva, ki je vse bolj dokazovalo, da tuje sile v tem predelu sveta nimajo kaj iskati.
Giovanni Leone novi predsednik Italije
Po šestnajstdnevnih parlamentarnih zapletih so Italijani šele po 23. glasovanju izvolili Giovannija Leona, krščanskega demokrata za predsednika republike. Prejel je 513 glasov od skupno 1010 članov parlamenta, kar je zadostovalo, da je dosegel potrebno število glasov in poslal predsednik. Leoneja so poleg večine krščanskih demokratov podprli tudi socialni demokrati, liberalci, republikanci, člani južno-firolske stranke, monarhisti in fašisti. V boj za predsedniško mesto so posegli tudi drugi politiki: De Martino kot kandidat levice, Fanfani kot kandidat krščanske demokracije in njenega bloka in socialist Pietro Nenni. Giovanni Leone se je pridružil krščanski demokraciji leta 1944, bil pozneje izvoljen za državnega poslanca, postal leta 1953 predsednik poslanskega doma in imel nazadnje položaj dosmrtnega senatorja.
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
21. Slovenski ples
ki bo v soboto 8. januarja 1972 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu
Sodelovali bodo:
Kvintet bratov Avsenik iz Ljubljane
Instrumentalni trio „Kivado" z Jesenic I Folklorna skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple
Vstopnice po 55 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v pisarni SPZ ter pri večerni blagajni
Slovenska prosvetna zveza
GOSPODARSKA RAZMIŠLJANJA OB KONCU LETA:
Avstrija v prvih vrstah industrijskih dežel
Kakor koli že ocenjujemo gospodarski razvoj v naši državi, bomo navsezadnje prišli do zaključka, da tako dolge in istočasno močne konjunkture, kakor smo ji priča od leta 1968 naprej, še ne pomnimo. Konjunktura, ki smo ji na področju gospodarstva priča, pa se bistveno razlikuje od konjunktur pred letom 1968. Dotlej je bila skoraj vsaka konjunktura bolj ali manj odvisna od gospodarskega razvoja zahodnoevropskih dežel in Amerike. Te odvisnosti naše države v njeni sedanji gospodarski konjunkturi ni mogoče ugotoviti. Medtem ko se gospodarsko vodilne države, zlasti pa dežele EGS in Amerika že od konca leta 1969 borijo z gospodarskimi težavami, pri nas tudi koncem 1971 povpraševanje prekaša ponudbo.
Kje so vzroki tako različnega razvoja na področju gospodarstva? Odgovor na to vprašanje bomo našli v resnici, da je avstrijskemu gospodarstvu v zadnjih letih uspelo, se umakniti zapostavljanju s strani EGS, ki so prej njegov razvoj čedalje bolj hromile. Preje glede trgovine in gospodarskega sodelovanja skoraj v celoti na Zahod orientirano avstrijsko gospodarstvo se je medtem odločilo na eni strani za modernizacijo industrijske in obrtne proizvodnje, na drugi pa je povečalo prizadevanja za gospodarsko sodelovanje z vsemi deželami, ki so bile za to pripravljene na osnovi stvarnih sporazumov.
Že prvi poizkus v tej smeri je privedel do tega, da se je koncem 1967 naše gospodarstvo ubranilo posledic težke nemške gospodarske krize in da je pozneje pričelo iz leta v leto dosegati večje izvozne viške v druge dežele. S tem se je naša država otresla spon, v katerih jo je gospodarsko držala EGS, zlasti pa Zvezna republika Nemčija; stopila ni le v novo razvojno stopnjo gospodarske politike, marveč se je pričela uvrščati med prva mesta industrijskih dežel.
MOČAN PORAST BRUTO
NARODNEGA PRODUKTA
Gornje uvodne ugotovitve potrjuje vrsta kriterijev, po katerih mednarodno merijo rast in upadanje gospodarstva. Tako se je v naši državi bruto narodni produkt med 1960 in 1970 povečal realno za 59 odstotkov, po prebivalcu pa za 51 odstotkov. Ta porast je na ravni s porastom v ZR Nemčiji in v Švici ter je znatno večji od porasta bruto narodnega produkta v Ameriki in v Veliki Britaniji. Ta ugotovitev velja zlasti za porast po prebivalcu. Le-ta se je v povprečju zadnjih desetih let pri nas gibal letno pri 4,2 °/o, v ZRN pri 3,6 odstotkov, v Švici in v ZDA pri 2,8 °/o, v Veliki Britaniji pa pri 2,1 %.
Lani se je bruto narodni proizvod po prebivalcu pri nas povečal za 6,8 odstotka in je znašal 50.400 šilingov. S tem je bil sicer še vedno nižji od onega preje imenovanih primerjalnih dežel, toda taka primerjava ne more predočiti dejanskega pomena tega porasta, najmanj v času, ko imamo na mednarodnem finančnem trgu opravka s takimi premiki vrednosti in kupne moči valut kot jih imamo zadnja leta.
Zato je bolj stvarna presoja vrednosti porasta bruto narodnega proizvoda na osnovi njegove primerjave s kupno močjo. Pri taki primerjavi pa spoznamo, da omenjene primerjalne dežele pri bruto narodnemu proizvodu nikakor ne prednjačijo pred Avstrijo tako kot na prvi pogled izgleda. Tovrstne primerjave namreč kažejo, da je bil 1970 bruto narodni proizvod po prebivalcu med Avstrijo in ZR Nemčijo s 100:124 v enakem razmerju kot leta 1960. V primerjavi s Švico je od 100:127 leta 1960 nazadoval na 100:122. Še bolj v prid Avstrije se je to razmerje spremenilo v primerjavi z Veliko Britanijo in ZDA; v primerjavi z Veliko Britanijo od 100:145 na 100:106, v primerjavi z ZDA pa od 100:193 leta 1960 na 100:165 leta 1970.
PO PORASTU PROIZVODNJE
NA PRVEM MESTU
To dohitevanje Avstrije imenovane dežele je v celoti posledica naraščanja proizvodnje dela njenega prebivalstva, ugotavlja zadevna študija v reviji „Die Industrie št. 42/1971“. V tej primerjavi je avstrijskemu prebivalstvu uspelo, da se je v desetletju 1960—1970 uvrstilo na prvo mesto primerjalnih dežel. Lani je bila pri nas proizvodnja po prebivalcu za 63 odstotkov višja kot leta 1960. V istem času se je v ZR Nemčiji povečala le za 53 odstotkov, v Švici za 36, v Veliki Britaniji za 28, v ZDA pa komaj za 24 odstotkov.
S tem je Avstrija svoje zaostajanje v proizvodnji po prebivalcu v primerjavi z ZR Nemčijo zmanjšala za 7 odstotkov. V primerjavi s Švico pa je zmanjšala za 20 odstotkov, v primerjavi z Veliko Britanijo pa za 27 odstotkov. Najbolj ga je zmanjšala v primerjavi z ZDA in sicer za 30 odstotkov.
INVESTICIJSKA DEJAVNOST
RODI SVOJE SADOVE
Ta razveseljivi razvoj na področju proizvodnje je v prvi vrsti sad izdatnih investicij našega gospodarstva v svrho modernizacije,
racionalizacije in koncentracije proizvodnje in v svrho sodobnega marketinga v mednarodnem sodelovanju. Lani so bile tovrstne investicije po prebivalcu za 71 odstotkov večje kot 1960. V Švici so bile le za 53 odstotkov večje, v Veliki Britaniji za 45 odstotkov, v ZDA pa komaj za 24 odstotkov.
Še bolj ko to ponazarja investicijsko dejavnost v gospodarstvu naše države dejstvo, da je že leta 1960 za investicije porabila 24,9 odstotkov bruto narodnega proizvoda in da je do leta 1970 ta delež povečala na 26,8 od-
Največji odjemalec avstrijskega vina je Zahodna Nemčija
Avstrija slovi daleč po svetu kot država z zelo dobro razvitim vinarstvom. V prvem polletju lanskega leta (1970) je izvozila 107.405 hektolitrov vina, kar je za eno tretjino več kol lansko leto. Najboljši odjemalec avstrijskega vina je Zahodna Nemčija, kamor so v navedenem času izvozili 81.760 hi. Izvažali so ga pretežno v sodih (ne v steklenicah) tako, da se je povprečna grosistična cena sukala o-koii 8.50 šilinga. Drugi največji odjemalec je Anglija, ki je uvozila 15.871 hi. vina. Po kakovosti je pomemben uvoz vina v sosedno Švico, kamor so Avstrijci izvozili v prvi polovici lanskega leta 2053 hi visoko kakovostnega vina. Cena tega vina pa je bila povprečno 15.60 šilingov. Nekaj vina, 1878 hi je Avstrija uvozila tudi v Združene države.
stotka. Od primerjalnih dežel je podoben porast mogoče ugotoviti le v Švici in v ZR Nemčiji (od 23,4 na 28,3 oz. od 24 na 26,3 odstotka), medtem ko Velika Britanija in ZDA v tej primerjavi slej ko prej zaostajata za našo državo. Prva je po istem kriteriju svoje investicije povečala le od 16 na 17,6 odstotka bruto narodnega proizvoda, slednja pa jih je zmanjšala od 16,8 na 16,2 odstotka.
OBSEG IZVOZA NARAŠČA
V svoji investicijski politiki je imelo naše gospodarstvo v zadnjem desetletju srečno roko. To je razvidno zlasti iz deleža, ki ga ima na bruto narodnem proizvodu izvoz. Ta je 1960 znašal 24,5 odstotka, lani pa 30,5 odstotka. Takega porasta ni zabeležila nobena primerjalnih dežel. V istem razdobju se je delež izvoza na bruto narodnem proizvodu v ZR Nemčiji povečal le od 19,9 na 22,1 odstotka, v Švici od 29,6 na 35 odstotkov, v Veliki Britaniji od 20 na 21,7 odstotka v ZDA pa od 4,7 na 5,4 odstotka.
Prebivalstvo naše države živi boljše in socialno mirnejše življenje kot pred desetimi leti. To ne sledi le iz dosedanjih primerjav, marveč tudi iz primerjave deleža mezd in plač na narodnem proizvodu. Lani je bil ta s 64,2 odstotka za 5,2 odstotka višji kot leta 1960. V isti primerjavi se je v Švici povečal le za 0,9 odstotka na 61,6 odstotka, v ZDA pa za 4,9 odstotka na 75,6 odstotka. Bolj kot pri nas se je ta delež povečal le v ZR Nemčiji in v Veliki Britaniji. Toda v teh dveh deželah in tudi v ZDA se je očitno povečal na račun zastoja v investicijski dejavnosti. Za našo državo je vendar mogoče reči, da se je v tem razmerju dokaj strogo držala načela, da nihče ne more več porabiti kot proizvaja in da je rast osebnih dohodkov lahko samo sad naraščanja proizvodnje.
DOSEDANJI RAZVOJ
DOPUŠČA
OPTIMIZEM ZA PRIHODNJOST
Podoba gospodarskega razvoja v naši državi, ki jo lahko skiciramo na podlagi danih primerjav, nas skoraj ne more zavesti v pesimistično oceno prihodnjosti. Toda tudi vsak lahkomiseln optimizem bi bil pretiran. Drži, da je uspelo utrditi notranjegospodarske položaje naše države in da je uspelo razpresti mrežo gospodarskega sodelovanja z deželami vseh celin. S tem se je za našo državo s svojo trajno ustavno nevtralnostjo zmanjšala njena občutljivost za gospodarske in politične pretres-ljaje, do katerih v današnjem svetu vedno spet prihaja.
Toda enako kot ravnokar povedano drži, da je določen optimizem glede gospodarske prihodnjosti v Avstriji v prvi vrsti odvisen od nadaljnjega zadržanja socialnih partnerjev. Priznanje, da sta dosedanji ploden gospodarski razvoj v prvi vrsti omogočili njihova uvidevnost in pripravljenost k sodelovanju in k ustreznim kompromisom, te partnerje tudi za naprej obvezuje, da napravijo korajžno in smelo vse, da bo naša država slej ko prej o-stala gospodarsko in politično miren pol v osrčju Evrope in na meji med dvema blokoma. Sedanje mesto, ki ga je med industrijskimi deželami zavzela, obvezuje vse družbene či-nitelje, da pomagajo, da ga bo držala in utrdila, kajti to bo najboljše jamstvo, da bo kot nevtralna država od vseh strani upoštevana in spoštovana.	Singer
Ladjedelnica „Uljanik“ v Pulju slavila svojo 115-letnico obstoja
Že pred nedavnim smo poročali v našem lisfu o veliki zmogljivosti ladjedelnice „U-Ijanik" v Pulju. Danes pa bomo poročali o zgodovini te tovarne, ki jo je na seji delavskega sveta v domu ljudske armade na kratko orisal predsednik delavskega sveta Ivan Cukon.
Pred 115 leti, točno 9. decembra 1856 je bil postavljen temeljni kamen za pomorski arzenal v puljskem pristanišču, iz katerega se je razvila sčasoma ladjedelnica, ki danes gradi že največje ladje v Evropi z nosilnostjo 225 tisoč tonami. Ladjedelnica je bila v 115 letih svojega obstoja in razvoja tesno povezana z usodo svojega mesta, tako, da je bil pretežni del razvoja mesta Pulja odvisen od razvoja ladjedelnice in to tudi takrat, ko je bil Pulj pomembno vojaško središče in
največja vojna luka avstro-ogrske monarhije. V preteklih 115 letih so v ladjedelnici „Uljanik" zgradili 296 različnih ladij. Največje uspehe pa je dosegel „Uljanik" zadnjih dvajset let, ko je iz ruševin druge svetovne vojne nastal eden največjih ladjedelniških obratov v Jugoslaviji. Odkar so pred dvajsetimi leti (1951) v ladjedelnici »Uljanik" zgradili prvi vlačilec »Neptun" pa do danes, so v Pulju spustili v morje 160 ladij s skupno nosilnostjo okoli enega milijona ton. Prav tako so v tem obdobju izdelali 140 velikih Dieslovih motorjev s skupno pogonsko močjo enega milijona konjskih sil. Hkrati ko sta se razvijala oddelka ladjedelništva in elektromotorjev se je obenem razvijal tudi oddelek za električne stroje in naprave.
V zadnjih letih je puljska
ladjedelnica pričela graditi ladje velikanke, ki jih pa mora graditi v dveh delih, ki bosta šele v morju združena v celoto. Pred nedavnim so dobili naročilo, da zgradijo štiri ladje, vsaka po 225.000 ton in dve ladji po 265.000 ton, kar je skupne nosilnosti dobrih 1,5 milijonov ton in hkrati absolutni rekord, ki bo za 150 odstotkov večji od dosedanje proizvodnje. Kolektiv ladjedelnice „Uljanik", ki šteje trenutno 6000 delavcev, se pripravlja na gradnjo ladij z nosilnostjo 400.000 ton. Hkrati z 115 letnico obstoja je kolektiv slavil tudi 21-letnico, odkar so v ladjedelnici uvedli samoupravljalni sistem. Koroški Slovenci z velikim zanimanjem zasledujemo uspehe ladjedelnice »Uljanik”, hkrati pa čestitamo k dvojnemu prazniku, za v bodoče pa želimo še mnogo uspeha.
po$iROKeo)svecu
PARIZ — Ugledna ameriška antropologinja Margaret Mead, ki je letos prejela nagrado Kalinga, katero podeljuje UNESCO za zasluge pri širjenju znanosti, je pripravila program, ki naj bi pripeljal do svetovne kulture. Margaret Mead se zavzema za uvedbo enotnega sistema ukrepov in simbolov, za enoten pisani jezik, ki bi ne glede na sedanje govorne jezike in pisave omogočil vizualno prikazovanje idej-Po njenem mnenju bi bilo nujno ustvariti skupen jezik, ki bi „temeljil na naravnem jeziku", uporabljali pa bi ga narodi vsega sveta.
NAIROBI — V Tanzaniji so na podlagi prostovoljnega odločanja zasebnih kmetov ustanovili že več kot 3000 zadružnih naselij, v katerih živi in dela več kot milijpn ljudi. Ustanavljanje takih naselij socialističnega tipa (udžami) pa se še neprestano nadaljuje. Trenutno živi v takih naseljih 6 odstotkov tanzanijskega prebivalstva. Skupno ima Tanzanija 12,5 milijona prebivalcev; več kot 90 odstotkov jih živi na vasi-
KAIRO — Egiptovski parlament je izvolil 20 poslancev, ki bodo Egipt zastopa« v zvezni skupščini Federacije arabskih republik. Nova zvezna skupščina se bo prvič sestala marca prihodnje leto. Imela bo skupno 60 članov, po 20 iz vsake zvezne države. Kakor znano, sta v Federacijo arabskih republik združeni poleg Egipta še Sirija in Libija.
NEW YORK — Glavni tajnik Združenih narodov je imenoval italijanskega funkcionarja v svetovni organizaciji Vittoria Guicciardija za svojega posebnega zastopnika, ki bo skrbel za rešitev humanitarnih vprašanj v stikih med Indijo in Pakistanom-
HANOI — Ameriški vojni ujetniki v Severnem Vietnamu ne bodo izpuščeni tako dolgo, dokler ameriški bombniki ne bodo ustavili bombardiranja Severnega Vietnama, ameriška vlada pa se lotila nujnih u-krepov, da se ustavi vojna. To je sporočil hanoiski radio kot nekakšen odgovor na izjavo ameriškega zunanjega ministra R°' gersa, ki je na tiskovni konferenci napovedal, da namerava Amerika nadaljevati svoje nedavno okrepljene letalske napade na ozemlje Severnega Vietnama.
BUKAREŠTA — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu se je zavzel za sodelovanje Romunije z vsemi socialističnimi državami. Hkrati je Ceausescu naglasil, da Romunija sodeluje v mednarodni delitvi dem in razvija gospodarske stike z vsemi državami, ne glede na njihove družbenopolitične ureditve; ravna po načelih popolne enakopravnosti, spoštovanja neodvisnosti in suverenosti vseh držav ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Romunski predsednik je dejal, da je v Evropi opaziti nova znamenja ponuščanja in sodelovanja med evropskimi državami; tako so ustvarjene možnosti za pripravo evropske konference o varnosti in sodelovanju. Romunija bo sodelovala pri pripravah na to konferenco ter pri ustvarjanju ustreznega °' zračja, da bi bili zagovoljeni neodvisnost in suverenost vseh držav ter zavarovano njihovo sodelovanje na vseh področjih-
ANDORRA LA VELLA — Popis prebivalstva v pirenejski državici Anorra je P°' kazala, da več kot dve tretjini prebivalstvi (20.000) sestavljajo tujci. Samo 6000 preb1' valcev te države se šteje za „Andorce“. ™ dveh tretjin tujcev jih je 12.000 Špancev« več kot tisoč Francozov, 50 Italijanov, 3° Nemcev, 2 Čeha in 1 osamljen Iranec, p®' kaj pa jih je celo iz Kanade, Južne Afrike in Urugvaja.
NEW YORK — Glavna skupščina O je pozvala vse države, naj se vzdržijo gr°' ženj oziroma uporabe sile, in kot ncdopu?1 no razglasila nasilno prilaščanje ozenuj®' V resoluciji, proti kateri je glasovala *. Južnoafriška republika, je tudi zahteva, Upi bi ustanovili učinkovit aparat Združen1 narodov, ki bi lahko varoval mir. Čimpr,7. pa naj bi sklenili tudi sporazum o defimcl! nasilja.
HAMILTON — V pooblaščenih britanskih krogih so potrdili vest, da bo franc°5^ ki predsednik Georges Pompidou fcbn^ arja prihodnjega leta uradno obiskal L0I\ don. V prvih mesecih prihodnjega leta P^ bo gost britanske vlade tudi zahodnone>u
ški kancler Willy Brandt.
LJUBLJANA — Prejšnji teden je uU)t| bivši ljubljanski župan Marijan Dermast1 ' Med narodnoosvobodilno vojno je bil P°j veljnik raznih enot, po vojni pa je u\ drugim opravljal funkcije guvernerja P* rodne banke FLRJ, pomočnika ministra „ finance FLRJ, člana izvršnega sveta ^ Slovenije itd. Kot svojemu dolgoletnemu * panu pa se mu ima Ljubljana zahvalit' marsikatero moderno urbanistično rešite
v-exvč/ruo/5
KOROŠKI ŠTUDENTJE SLOVENSKI JAVNOSTI
iiiiimmimmiiiiimiiimiiiiiiiiiiimimmiiiitiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimmimmimiiiiiiiitiiiiimiiiimii
Kcrosfei kulturni dnevi tudi letos uspeli
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet | = koroških Slovencev oziroma njun pripravljalni odbor je letos že = | tretjič priredil Koroške kulturne dneve (od 27. do 29. decembra) | = v Delavski zbornici v Celovcu.
Tudi tokrat je prirediteljem za sodelovanje uspelo pridobiti	I
=	ugledne strokovnjake, ki so pritegnili številne obiskovalce. Pre-	=
|	davanj se je udeležilo tudi več častnih gostov. Tako je ob otvoritvi	|
=	Koroških kulturnih dnevov v imenu pripravljalnega odbora dr.	=
|	Pavel Apovnik med drugimi pozdravil generalnega konzula SFRJ	|
|	v Celovcu Bojana Lubeja, zastopnika ljubljanske filozofske fakul-	|
|	tete prof. dr. Frana Zwitfra, zastopnika kulturnega referata pri	|
|	Koroški deželni vladi dr. Baumanna in druge. Po pozdravnih bese-	|
| dah zastopnika ljubljanske Univerze so takoj pričeli z delom.
Kot prvi je bil na sporedu referat Boga Grafenauerja, ki je	=
|	govoril o Mitologiji koroške zgodovine pri Slovencih in Nemcih.	|
|	Zatem je bila otvoritev razstave periodičnega tiska koroških Slo-	=
|	vencev, na kateri je uvodoma govoril Gustl Malic. Popoldne je	§
|	Nace Šumi govoril O regionalni in nacionalni likovni umetnosti,	=
|	za njim pa še Breda Pogorelec o	Različnih plasteh slovenskega	|
|	jezika na Koroškem. V torek je s	predavanji pričel Andrej Mo-	=
1	ritsch, ki je referiral o Socialnogeografskem razvoju katastrske	|
|	občine Št. Pavel na Zilji v preteklih 150 letih. Nato je Raziskovalni	=
E	kolektiv (Avgust Brumnik, Teodor Domej, Janko Malle, Jože Mess-	§
|	ner, Mirko Messner, Vida Obid, Štefan Pinter, Valentin Sima,	|
|	Kristijan Schellander, Marjan Sturm, Lojze Wieser, Vinko Wieser)	|
|	podal Socioekonomsko in prostorsko analizo južne Koroške na	|
|	primeru štirih vasi, medtem ko sta popoldne Vladimir Klemenčič	|
|	in Pavel Apovnik govorila o Združenju občin na dvojezičnem	|
|	ozemlju. Isti dan je bil v Domu glasbe v Celovcu še literarni večer	|
|	na katerem so iz svojih del brali	domači avtorji Andrej Kokot,	|
| Milka Hartman, Janko Messner, Valentin Polanšek, Gustav Ja- | | nusch in Florijan Lipusch.
Zadnji dan predavanja, v sredo 29. decembra so bili na	|
|	sporedu še referati Jožeta Koruze (Bukovniki in bukovništvo, po-	|
|	izkus nove opredelitve), Janeza Hoflerja (K umetnozgodovinski	|
|	interpretaciji beljaškega slikarskega kroga v 15. stoletju) in Mirka	|
|	Juterška (Sodobni likovni umetniki na Koroškem). Delo 3. Ko-	|
|	roških kulturnih dnevov so zaključili s strokovnimi krožki, in sicer	§
|	Zgodovinsko-sociološki, Jezikovno-literarni in Umetnostni krožek.	=
=	Ob zaključku letošnjih Kulturnih dnevov je jugoslovanski gene-	|
|	raini konzul v Celovcu Bojan Lubej za sodelavce priredil sprejem.	|
|	Obširno poročilo o Koroških kulturnih dnevih bomo objavili v	|
| prihodnji številki našega lista.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
Klub koroških študentov v Ljubljani nam !• poslal naslednjo izjavo, ki jo v celoti objavljamo.
Uredništvo
Koroški študentje, zbrani na letni skupščini svojega kluba 3. decembra 1971, smo med drugim obravnavali tudi razmere, v katerih žive naši slovenski rojaki v avstrijskem delu Koroške, ter ugotavljamo:
Trenutno je najbolj pereče vprašanje osnovnega šolstva. Odkar je bilo 1958 odpravljeno dvojezično šolstvo, germanizacija zelo napreduje. Od 6735 otrok s slovenskim jezikom, kolikor jih leta 1949 ugotavlja statistika (po koroških navadah je število sicer še prenizko), jih danes obiskuje dvojezični pouk le še okrog 1500. Vsi drugi, večinoma zaradi skritega terorja, obiskujejo samo nemške šole. Temu vprašanju bi bilo treba posvetiti večjo pozornost ter, tudi s pomočjo matičnega naroda in jugoslovanske diplomacije, doseči pravičnejšo rešitev. Gre za ZAŠČITO koroških Slovencev in ne samo za izpolnitev 7. člena avstrijske državne pogodbe.
V zadnjem času najbolj vidni dokazi sovraštva, ki ga goji večji del
koroške družbe nasproti Slovencem, pa so:
silovit odpor proti izpolnitvi določila 3. točke 7. člena avstrijske državne pogodbe, to je namestitev dvojezičnih topografskih napisov;
perfidno preprečevanje, ko je Mohorjeva družba hotela kupiti vetrinjski grad;
preprečitev gradnje tovarne gospodinjskih strojev Gorenje pri Pliberku, a nadaljevanje penetracije slovenskega ozemlja s podjetji tujega nemškega kapitala;
nadaljevanje s prakso, da avstrijska državna oblast nikdar ne izsledi krivca, ki je npr. odstranil slovenski napis ali onesnažil partizanski nagrobni kamen ali spomenik in to kljub zaščitenosti teh spomenikov z avstrijsko državno pogodbo. Slovenske fante, ki z namestitvijo slovenskega krajevnega imena poleg nemškega dejansko samo opozarjajo na neizpolnjeno določilo 3. točke 7. člena avstrijske državne pogodbe, išče policija z vso vnemo in osumljene postavi pred sodišče (primer Marjana Šturma).
Na rajrazličnejših področjih vsakdanjega življenja je čutiti nemško nacionalistično sovraštvo nasproti
Korošcem, ki pa si največkrat upajo govoriti o tem le zelo zaupno, ker imajo težke izkušnje in zelo utemeljen strah, da si bodo z javnim pritoževanjem življenje še otežili.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da koroški Slovenci, organizirani v Zvezi slovenskih organizacij in v Narodnem svetu, vedno bolj odločno zahtevajo izpolnitev obveznosti 7. člena avstrijske državne pogodbe. Želimo pa, da v tem boju nastopajo kar najbolj enotno. Po odločnosti prednjačijo dijaki in študentje, posebno okrog Kladiva. Želimo, da vztrajajo v tem človeško globoko smiselnem boju za obstoj in svoboden razvoj koroških Slovencev. Klub koroških študentov na ljubljanski univerzi jim hoče biti zvest zaveznik ter jim pomagati, kjer in kolikor le mogoče.
Hkrati pa odločno protestiramo proti malodušnemu, razkrajajočemu pisanju nekaterih slovenskih publicistov v matični državi o nacionalnem vprašanju sploh in posebej o položaju in življenjski perspektivnosti Slovencev sklenjenega slovenskega o-zemlja. Čudimo se, da je po tolikih dosežkih slovenskih kulturnih in drugih delavcev v slovenski zgodovini, zlasti še v narodnoosvobodilni vojni kaj takega sploh mogoče. Za sedaj imenujemo le naslednja imena: Taras Kermauner, Marijan Kramberger, Dušan Pirjevec in Dimitrij Rupel. To so danes najvidnejši predstavniki manjvrednostnega kompleksa mnogih Slovencev nasproti drugim narodom, zlasti nasproti Nemcem, in glavni predstavniki domišljave elitnosti med Slovenci.
Njihovo sovraštvo do slovenske tradicije in cinično izražanje o ideji humanizma je nekaj izredno negativnega. V konkretnem navajanju zadevnih spisov teh publicistov moramo biti v tej zvezi le kratki. Omenjamo le Probleme, ki so že nekaj časa glavno zbirališče piscev takega duha. Žal so Problemi potegnili za seboj tudi mariborske Dialoge, ki bi se kot revija slovenskega obmejnega mesta morali zavedati svojih nalog in dolžnosti. Zelo glasni so bili pisci takega duha tudi na srečanju slovenskih književnikov v Štatenbergu 24. septembra tega leta. Odločni ugovori Janka Messnerja in Branka Rudolfa v Naših razgledih ter Boris Pahorja v tržaški reviji Zaliv kažejo, da se precejšen del slovenske javnosti s takim pisanjem ne strinja. Trenutni višek te duhovne zmedenosti pa dokumentira Marijan Kramberger s svojo razpravo Poskus drugačne ljubezni do Slovencev, ki je izhajala v Sodobnosti od 8. do 11. številke. Znanstve-
no nevzdržno je istovetiti problematiko, pred katero so postavljeni naši izseljenci in mnogi mladi strokovnjaki, ki ne morejo dobiti ustrezne zaposlitve doma, s problematiko, s katero se morajo spoprijemati Slovenci na svojem domačem, nad tisoč let sklenjeno naseljenem ozemlju. Dobro poznamo to »drugačno ljubezen do Slovencev”, ki nam jo razkriva Kramberger, poznamo jo zelo dobro iz številne publicistike imperialističnih potujčevalcev z ozemlja narodov okrog nas, do vseh potankostih skrbno izdelano v publicistiki germanizatorja: »Mi vas bolj ljubimo kakor vaši kulturno politični voditelji. Postanite Nemci in mnogo hudega vam bo prihranjenega." Ljubezniva grožnja. Tudi ta razprava dokumentira izredno zgodovinsko nevednost teh piscev. In kam s trditvijo o »privilegiranem" položaju Slovencev v zamejstvu (11. štev.,
str. 1104) nasproti Slovencem v matični državi zaradi tega, ker imajo možnost postati »polinacionalni"? itd. Kramberger je celo sourednik revije Sodobnost, tiste revije, ki je bila leta 1932/33 ustanovljena prav zadadi tega, da v podobno meglenem kulturnem ozračju prinese jasnost in čistost v slovensko kulturno in politično življenje. Leta 1965 je bila Sodobnost deklarirana kot revija, ki jo je ustanovila Socialistična zveza delovnega ljudstva. Ali revija uresničuje svoj socialistični značaj?
Pričakujemo, da predvsem Društvo slovenskih književnikov v svojem samoupravnem delovnem področju nekaj ukrene. Smo proti administrativnim ukrepom!
Ljubljana, 14. decembra 1971.
Klub koroikih študentov v Ljubljani
Razstava „lliri in Dačani“
odpira pogled v daljno preteklost
V sodelovanju z Zgodovinskim muzejem Transilvanije iz Cluja je Narodni muzej v Beogradu pripravil izredno zanimivo razstavo, s katero gostuje trenutno v Narodnem muzeju v Ljubljani. Gre namreč za razstavo »Iliri in Dačani", ki je za Slovenijo nedvomno važen kulturni dogodek. Razstava je dragocena predvsem zato, ker omogoča vzpo-rejanje sočasnega kulturnega razvoja dveh močnih antičnih narodov, ki sta v zaledju visokih središč Grčije in Italije ustvarjalno gradila svoji lastni življenjski in umetnostni izraz.
Razstava prikazuje predmete dveh istočasnih kulturnih krogov in je obiskovalcu dana možnost, da vzporeja dosežke tako Ilirov kot Dačanov v zadnjem tisočletju pred našim štetjem. Razstavljenih je 297 ilirskih predmetov in 305 dačanskih predmetov.
Iz ilirskega kulturnega kroga so posebno pomembne nekatere grobne celote (dvojni grob iz Dobrače v Srbiji, grob iz Brezja v Bosni in Hercegovini, grobovi iz Kompolja, grobne najdbe iz Tre-beništva v Makedoniji) in bogati depoji (Novi Pazar).
Iz dačanskega kulturnega kroga pa je predvsem omeniti neka tere bogate najdbe, kot je zlata čelada in srebrne čaše iz Agighiola v Romuniji in inventar dačanske kovnice iz Tilisca v Romuniji.
S to razstavo, ki od prejšnjega tedna gostuje v Ljubljani, so hkra-!i počastili tudi Vlil. mednarodni kongres za pra- in protozgodovino v Beogradu; Narodni muzej v Ljubljani pa z gostovanjem te razstave zaključuje prireditve v čast 150-letnice svojega obstoja.
Razstava v Arkadah (Ljubljana, Trg revolucije 18) ostane odprta do 5. februarja 1972, in sicer dnevno od 10. do 20. ure, v nedeljah pa od 10. do 13. ure.
tone svetina
103

ir it
DRUGA KNJIGA
V življenju je običajno tako, da se stvari razvijejo drugače, kot si predstavljaš ali želiš: in nikoli ne veš vnaprej, kako boš ravnal v uri preizkušnje.
Ana se je srečanja z vosovci bala bolj kot smrti. Noč nočjo se je prebujala iz morečih sanj, vsa potna od hlzburjenja. Včasih je zaječala, ko da jo duši, in kriknila, c'a so se strahoma zbudili vsi okoli nje. Sanjala je, da jo *Usledujejo temni možje brez obrazov, se približujejo z Vseh strani, ona pa beži, beži pa ne more ubežati. Beži *°*i grmovje, čez ostrorobno kamenje, beži ob obrežju Prosojne reke, se udira v pesek do gležnjev .. . potem pa globlje in mukoma izvlači noge, ko da jo zemlja vleče ^se ... Ne more več bežati, tudi skriti se ne more, se nima 'Oni... Vse je v mrakobni megli, iz nje se ji približujejo ^ožje brez obrazov. Vidi njihove roke, ki se stezajo po ''jej in jo grabijo. Vse čuti na razbolelem telesu, pa si ne •hore pomagati. Povsod, kjer se telo lahko pregiba, čuti VQzi, ki režejo v meso. Vse to se dogaja v temni in popolni tišini. Košček za koščkom obleke ji trgajo s telesa, umira od sramu ... Posiljujejo jo, zaliva jo stud, pome-Qn z grozo. Želi si samo umreti, pa tudi umreti ne more ... I’a prsih čuti svinčeno težo, ne more se premakniti ...
Usta ima zamašena z umazano cunjo, trudi se, da bi imela prosta vsaj usta, dolgo se trudi, hoče klicati na pomoč ...
Kadar se ji posreči krikniti »Primož!", se prebudi. Tedaj se sence temnih mož porazgube, ona pa premakne ude, globoko zajame sapo. Vsa je premočena, srce ji divje razbija. Tesnoba pa ostane. Primoževo ime jo osvobaja more in jo vrača v življenje. Zato se vse njene sanje groze spreminjajo v napor, da bi zaklicala njegovo ime.
Vsak dan se je bala noči. Podnevi je razmišljala o svojem strahu. Wolf in za nijm Orlov ter spremljevalci-obve-ščevalci so ji zasejali v dušo takšen strah, da še misli na to, kaj bo z njo, ni mogla prenesti. Da, to je maščevanje Orlova, ker se mu ni vdala, njegov užaljen ponos... Preden so jo odpeljali, ji je dejal: »Kaj vse bodo počeli s teboj! Tega si ne moreš predstavljati. Smiliš se mi. Slekli te bodo do golega in obesili za roke. Povedala boš več, kakor veš. Pozanimali se bodo za vsak del tvojega telesa. Pekli te bodo na žerjavici."
Ko je neko noč spet vsa prepotena kriknila in se zbudila, je sedela ob njej zdravnica in držala roko na njenem čelu. V soju sveče je videla spokojen obraz in dobre, mehke oči, ki so jo razumevajoče gledale.
»Ne boj se. Pri nas si in nič se ti ni treba bati." Dala ji je neke tablete, da se je umirila in zaspala.
Vse dneve je prebila med ranjenci. Preobvezovala jih je, jim dajala piti in jih tolažila, se pogovarjala z njimi; tako se je zamotila in pozabila na vse drugo. Nekaj dni je bila bolnišnica popolnoma blokirana. Straže so bile na položaju noč in dan, vse je bilo pripravljeno na odhod. Hrano in vodo so za se omejili. Nekaj težko ranjenih je umrlo. Pokopati si jih niso upali, tako stroga tišina je bila zapovedana. Znosili so jih v bunker, kjer so gnili in zaudarjali.
Tisti dan, ko je šla nemška kolona gorskih lovcev samo streljaj od bolnišnice, je bilo vse kot izumrlo. Ranjenci niso stokali, govorili so le šepetaje, ognjev niso zakurili. Šele ko so šle kolone mimo, ne da bi odkrile bolnišnico, se je med ranjence vrnilo upanje v življenje, Ane pa se je lotil obup: komu bo prišla v roke?
S tihim in požrtvovalnim delom se je vsem priljubila. Ranjenci so jo kar naprej klicali in izražali željo, da bi ostala pri njih. Tudi zdravnica jo je vprašala, če bi hotela ostati v bolnišnici, in se je zelo začudila, ko ji je povedala, da bi ostala prav rada, pa žal ne razpolaga sama s seboj.
Nekaj dni zatem, ko so se Nemci umaknili, sta prišla ponjo dva vosovca. Vodnik jima je izročil pismo in napisal poročilo, kako se je obnašala med napadom. Ko mu je v slovo stisnila roko, ji je obljubil, da bo Primož dobil njeno pisanje.
Brez zapletljajev so prehodili dolgo pot — navzdol, navzgor in spet navzdol po krajih, ki jih še nikoli ni videla. Šli so tudi skozi vas, kjer je bil duh po paležu še svež. Med ruševinami so tapali žalostni starci in otroci ter stikali po kleteh za ostanki hrane.
Več kot eno uro prej, preden so prišli na cilj, so ji zavezali oči; nato jo je eden vodil za roko. Tudi tadva ji nista zvezala rok. Čeprav molčeča, sta ji vzbujala več zaupanja.
Sredi strmega pobočja v gozdu so ji sneli z oči črno ruto. Bili so na nekakšni ploščadi. Zagledala je železna vrata v betonskem okviru. Tu se je sprehajal stražar in jo s pohotno zvedavostjo ogledoval od nog do glave, kof da že dolgo ni videl ženske. Uganila je, da je tu podzemski bunker, verjetno bivše skladišče municije italijanske vojske, kakršnih je bilo po obmejnih hribih precej. Okolica je bila porasla s štorastim drevjem.
Koroški in mariborski lovci
so se udeležili prijateljskega srečanja
Na povabilo predsednika Lovske zveze Maribor, tovariša Lojzeta Briškega so se člani Kluba prijateljev lova, slovenskega lovskega društva v Celovcu, udeležili prijateljskega srečanja mariborskih in koroških lovcev, ki je bilo letos 11. decembra zvečer v samopostrežni restavraciji v Mariboru.
Srečanje maribor. in koroških lovcev je bilo zelo prisrčno. Na tem večeru so se zbrali predsedniki lovskih družin iz Pernice, Pesnice, Frama, Malečnika, Staršev iz Rače in še več drugih krajev. Naš Klub prijateljev lova pa je zastopalo devetnajst članov. Pozdravne besede je spregovoril predsednik Lovske zveze Maribor tovariš Lojze Briški, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril potrebo in korist takih srečanj in želel, da bi ta iskrena povezava med lovci mariborske zveze in člani slovenskega lovskega društva Kluba prijateljev lova, katera že obstoja nad tri leta — ostala trajna. Želel je, da bi imeli »ravne cevi“ in obilo lovskega doživetja.
Med nami je bil tudi bivši predsednik Lovske zveze Maribor, tovariš Ivo Skerlovnik, katerega poznamo vsi koroški lovci kot pobudnika in organizatorja, ki je pred leti zaoral ledino teh lovskih srečanj med Mariborčani in Korošci. Tudi predsednik Kluba prijateljev lova tovariš Karl Prušnik-Gašper se je oglasil k besedi in se v imenu slovenskih lovcev iz Koroške zahvalil za tovariško povabilo in prisrčno pozornost, ki jo zamejskim lovcem posvečajo mariborski tovariši. Poudaril je, da to tovarištvo in prijateljstvo med lovskimi tovariši tu in onstran državne meje ni slučajno. Korenine tega iskrenega lovskega sodelovanja segajo v polpreteklo zgodovino, ko so se tukajšnji in tamkajšnji lovci ramo ob rami borili kot partizani proti skupnemu sovražniku Hitlerjevemu fašizmu in skupaj prelivali kri za lepšo bodočnost vseh ljudi.
Po oficielnem delu našega tovariškega lovskega srečanja je tajnica Kluba prijateljev lova tovarišica Ma-
CENJENIM BRALCEM!
Po dolgoletni tradiciji tudi letos ob koncu leta kot vidno povezavo med listom in bralci prilagamo današnji številki stenski koledar, ki naj vas vsak dan spominja, da tudi v novem letu ostanete zvesti ..Slovenskemu vestniku" in ga pomagate širiti in krepiti v krogu svojih znancev in sorodnikov.
Uredništvo
rica skupno s predsedniki izdelala načrt razporeditve lovcev za naslednji lovski dan. Predsedniki že preje omenjenih lovskih družin so seznanili naše tovariše s posebnostmi lovišča in hkrati določili zborno mesto pred hotelom „Orel“.
Že ob desetih zvečer smo se začeli poslavljati, v želji, da bomo spočiti drugi dan lažje premagovali napore, ki so povezani z lovom. Vendar razšli smo se šele, ko je ura odbila polnoč. Pa kdo bi mogel iti v posteljo in zapustiti prijetno družbo, ki je bila razgreta od pristnega štajerskega vina? Pesem je sledila za pesmijo, sprva le bolj z redkimi izbranimi glasovi in končno je pelo vse od kra-ja ...
In naslednjega dne v nedeljo? Krono lovskega uspeha je seveda nosila lovska družina iz Staršev. Ob pozdravu lovini je pred lovci ležalo: 63 fazanov 10 kur, ena srna (bila težko ranjena v prometni nesreči in uplenjena od lovca) 5 zajcev in ena lisica. Ko smo se nekaj dni pozneje srečali z našimi lovci iz Št. Janža v Rožu, iz Železne Kaple, Klopinja, Škocjana, Mokrij, Kotmare vasi, Vr-
be, Radiš, Celovca, Obirske in Lepene, smo enodušno ugotovili, da smo vsi streljali na fazane in da le malokdo ni imel svojega plena. Toni iz Vrbe in Gašper iz Čahorč sta izstrelila petdeset nabojev. Beguša Francija, lovca zi Bistrice v Rožu, je bolela rama od streljanja. Večina pa je bila mnenja, da je mnogo več prostora okoli fazana, kot pa v njem samem, zato ga ni lahko sklatiti iz zraka.
Pa tudi to so naši lovci povedali, da so bile njih oči rosne od ganotja, ko so se poslavljali od lovskih družin. Za nekatere je bil povratek domov zelo pozen oziroma zgoden, kar pa seveda ženam naših lovcev gotovo ni ugajalo. Težko je biti zakonska družica strastnega lovca in prijatelja narave. Ob tej priliki pa naj zapišemo še nekaj. Prisrčna zahvala lovskim družinam Lovske zveze Maribor za veliko lovsko srečo in tovarištvo, ki smo ju bili deležni v vaših lepih loviščih. Za naprej pa želimo, da bi se vsaj enkrat na leto zopet srečali in utrjevali naše že tradicionalno lovsko tovarištvo.
Udeleženec lova
Okrajna kmetijska zbornica v Celovcu imela svoj občni zbor
Na zadnjih kmečkozborskih volitvah 14. novembra letos je bilo v okraju Celovec izvoljenih 12 mandatarjev (8DVP, 3 SPO in 1 SJK), ki so v ponedeljek 27. decembra letos na svojem okrajnem občnem zboru volili svoje vodstvo. Za predsednika okrajne kmetijske zbornice je bil ponovno izvoljen Lorenz Schellander iz Bilčovsa (OVP), za prvega podpredsednika Grimschitz iz Št. Ruperta pri Celovcu in za drugega podpredsednika Pavel Krušic po domače Šenhlab iz Bilčovsa (SPO). Za tajnika so izvolili Stetana Bauer-ja. Prezident koroške kmetijske zbornice, ekonomski svetnik Sodat je zaprisegel ponovno izvoljenega predsednika okrajne kmetijske zbornice Lorenza Schellandra, le-ta pa je zaprisegel ostale odbornike v kmetijski zbornici. Kot gostje so bili na občnem zboru med drugimi tudi okrajni glavar iz Celovca dr. Marko in deželni poslanec ter podpredsednik Zveze slovenskih organizacij Hanzej Ogris iz Bilčovsa.
V imenu Skupnosti južnokoroških kmetov je okrajni odbornik Toni Krušic čestital soglasno izvoljenemu predsedstvu okrajne kmetijske zbornice in hkrati izrazil željo, da se je treba kljub različnim gleda-
njem prizadevati, da bi bilo sodelovanje vseh frakcij v okrajni kmetijski zbornici konstruktivno. Za takšno prizadevanje je dejal Toni Krušic bo vedno pripravljen žrtvovati vse svoje sile.
Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da imamo v okrajni kmetijski zbornici v Celovcu kar dva slovenska zastopnika; Tonija Krušica in drugega podpredsednika okrajne kmetijske zbornice Pavlija Krušica po domače Šenhlaba iz Bilčovsa (SPO).
Obema slovenskima zastopnikoma želimo, da bi se uspešno borila za enakopravnost slovenskega kmeta v okrajni zbornici v Celovcu.
Nova dravska elektrarna v Borovljah
Kakor smo že poročali v našem listu, bodo Avstrijske dravske elektrarne začele graditi novo rečno elektrarno v Borovljah. Sedemsto metrov zahodno od pritoka ljubeljske Borovnice v Dravo bodo zgradili 18 metrov visok betonski zid, ki bo spremenil reko Drave v enajst kilometrov dolgo jezero z površino 3,8 kvadratnih kilometrov. Tudi južno stran novega jezera bo obrobljal 9,9 kilometrov dolg nasip, ki bo pri bodoči elektrarni dosegel najvišjo višino 18 metrov.
ŠOVINISTIČEN NAPAD
na slovenske mladince v Celovcu
Šele pred enim tednom smo zvedeli o šovinističnem napadu na štiri slovenske mladince v Celovcu.
V kavarni Kosta v Celovcu so sedeli 9. novembra zvečer ob 22. uri štirje slovenski fantje: Virnik Andrej, Polanšek Herbert, Zablačan Florijan in Maloveršnik Janez vsi iz okolice Železne Kaple in kramljali med seboj v materinem jeziku, po slovensko. Pri drugi mizi so sedeli štirje tuji fantje, katerim je bila slovenska govorica očividno trn v peti. Ne da bi jim kdo kaj hotel, so začeli izzivati slovenske fante z besedami:	„Verdammte Tschu-
schen, geht wo anders hin, ver-dammfe V/indische Tokern" itd. Prišlo je do besednega dvoboja, v katerem so naši fantje stvarno dokazovali, da je samoumevno, da govorijo v slovenskem jeziku. Eden izmed izzivalcev je zapustil lokal, očividno je šel po pomoč. Ko se je le-ta zopet vrnil, so se ostali izziva-či dvignili in skupno odšli iz kavarne. Kmalu za njimi so tudi naši mladinci zapustili lokal z namenom, da gredo domov. Na ulici 10. Okto-bersfrabe že blizu glavnega trga pa so bili mladinci surovo napadeni. Virnik Andrej, ki je takrat služil vojaški rok, je bil z nekim trdim predmetom tako težko ranjen na glavi, da je dobil pretres možganov in je radi tega ležal 16 dni v vojaški bolnišnici v Celovcu. Tudi Polanšek je bil ranjen na nogi. Ko je prihitela policija na kraj napada, so se zlikovci razkropili na vse
strani, vendar je policiji uspelo, da je enega od njih ujela in ga zaslišala. Virnik tudi trdi, da je policija izjavila, da bodo ta slučaj predali državnemu tožilstvu. Virnik je tudi povedal, da so se pri zasliševanju oficirji napram njemu dostojno vedli, samo neki podoficir iz Škocijana v Podjuni je večkrat prišel k Virni-ku, ko je ležal v bolnišnici in ga izzival z besedami: „Was vvollt Ihr
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu
Vabilo na igro
LEPA VIDA
katero uprizori SPD ..Bilka" v nedeljo 9. januarja 1972 ob 14.30 uri popoldne in ob 19.30 uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu. Sodelovali bodo tudi godci našega društva.
Potrudili se bomo, da vam ne bo žal.
Odbor
denn ihr V/indische aus Eisenkap-pel, vvollt ihr eine Mauer um euch bauen .. .*
Značilno za napad na slovenske mladince pa je čudno naključje, da je ravno v tisti noči bil oskrunjen v Žrelcu partizanski nagrobni spomenik.
SLOVENSKA MLADINA SITlUČarski
prireja tudi letos za člane in prijatelje
tečaj
pri Lapšu v šentjanških Rutah, in sicer v dneh od 3. do 6. januarja 1972.
Smučarski tečaj bo pod strok, vodstvom prof. Antona Malleja. Cena za prenočišče in polno oskrbo bo znašala 65 šil. na osebo in dan. Za plačilo žičnice na Rutah bodo na razpolago vozovnice po znatno znižani ceni. Za tečaj je potrebna ustrezna smučarska oprema.
V večernih urah se bomo pomenili o aktualnih vprašanjih in tudi za družabnost bo v zadostni meri poskrbljeno. Ogledali si bomo tudi film o smučanju.
Udeleženci smučarskega tečaja se bomo zbrali v ponedeljek 3. januarja ob 9. uri dopoldan v gostilni Tišler v Št. Janžu v Rožu. Prijave za smučarski tečaj bomo sprejeli najkasneje do 30. 12. 1971 pismeno ali telefonsko na naslov:
Slovenska mladina, Gasometergasse 10/1, 9020 Celovec tel. (0-42-22) 85-6-24
Odbor
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
Nekaj časa sta jo pustila, da se je lahko nagledala modrine neba med vejevjem bukovih krošenj, potem pa je prišel dežurni s ključem in vrata podzemlja so zaškripala.
„Hajdi!" je dejal surovo tisti, ki je odklenil in ji pokazal vhod, kjer so se betonske stopnice izgubljale v temačen rov. Bile so precej blatne, po čemer je sklepala, da hodi dosti ljudi po njih. Počasi se je napotila skozi rov in z roko lovila ob steni ravnotežje. Noge je premikala težko, kot bi bile svinčene. Spremljevalec je šel za njo. Na dnu je prižgal električno svetilko in ji posvetil po dolgem hodniku, kjer so bili razmeščeni prostori.
Drhtela je od tesnobe. Tu in tam je slišala izza vrat človeške glasove, ki so ji zveneli, kot bi zavijal veter. Pred njo je zazijal temačen prostor, v katerem je v desnem kotu razločila nekaj slame. Vstopila je in obstala med golimi štirimi stenami. Vrata so se za njo škripaje zaprla. Prav pod stropom je bila majhna odprtina, skozi katero je prihajala medla svetloba in zrak.
Dolgo časa je stala kot odrevenela, dokler je niso za- j čele boleti noge. Potem je legla na slamo, zakopala obraz j v dlani in bridko zaihtela. Zaspala je šele proti jutru.
Naslednji dan je prišel tisti, ki jo je bil zaprl, in jo od- j peljal v majhno sobo z oknom, kjer jo je sprejel zasliše-valec. Pred seboj je imel vse njene listine in ni bil ne su- j rov ne prijazen. Bil je srednjih let, bledega obraza in tanke postave. Nepremično in ostro jo je meril z očmi.
Vse, kar mu je povedala — tako kakor Pemcu — je j sprejo! dokaj hladno. To je zaznala s strahom — navdal jo j je občutek, da je njena usoda že zapečatena in prav nič odvisna od njenih besed. Njegova hladna ravnodušnost jo je samo užalosiila, ker je vedela, da se nima pravica jeziti. Vdala se je v usodo in v skopih besedah ponovila, kar je bilo napisano.
Zasliševalec je naposled potisnil prednjo nekaj pol papirja in svinčnik ter ukazal:
„Vse, kar si povedala, boš napisala, vendar bolj nadrobno in bolj obširno. Poslej se boš menila s šefom. Opozarjam te, da nimamo dosti časa. Ne piši nič takšnega, kar bi lahko zameglilo tisto, kar nas zanima. Vnaprej ti povem, da ti ne bo dobro."
Samo prikimala je in se globoko oddahnila, ko je stopila nazaj v celico in so se za njo zaprla vrata.
Naslednji dan so jo premestili v prostor, ki je imel okno, skozi katero je videla zaveso svežega zelenja v medlem sončnem svitu. Tik pod oknom je bila miza, grobo zbita iz nekaj desk, za stol pa je rabil zaboj od min. Pisala je dva dni. Stežka je prijela za svinčnik, ko pa je zlivala na papir resnico o sebi, ji je postalo lažje. Zmotili so jo samo dvakrat na dan, ko so ji prinesli v menažki nekaj hrane, juhi podobno brozgo, kjer je plavalo nekaj koščkov repe in krompirja. Osebje zapora je bilo gluho za občutke in želje jetnikov.
Podzemski bunker je bil podoben postaji med tem svetom in onstranstvom. Tu je vse, kar se je dogajalo, izražalo prehodnost in relativnost človeškega življenja. Trdno se je odločila, da bo napisala vse, kar bi utegnilo zanimali tiste, ki jim je zdaj pripadala. Zavedala se je, da se mora boriti s slehernim vlaknom, da bi ji verjeli.
Ko je bila gotova, je vse še enkrat prebrala. Toda ta resnica o njenem življenju se ji je zdela tuja in povsem nemogoča. Saj je bila zdaj drug človek. Po vsem, kar se je zgodilo in kar je doživela, še sama ni mogla več razumeti svoje preteklosti. Pretekla resnica o njej ji je postala laž, v katero naj verjamejo zasliševalci, ona pa ne. Najteže se spremeni človek v očeh drugih ljudi. O tem je bila prepričana. Toda resnice se ne da spremeniti. In to je najbolj tragično ...
Njena preteklost je otrpnila, bodočnost pa se ji le ustavila na zarjavelih šibikah, kjer sta bila ujeta nebo in pomladanski veter. Bila je prav tako daleč, prav tak° neznana in neodvisna od nje, kot vesolje .. .
Skrivnost njenega življenja, razgaljena na papirju, 1° je odrešila skrbi in napetosti. Postajala je ravnodušni' Sedaj je lahko tudi spala. Zdaj, ko je opravila sama s se' boj in se jim vsa razgalila, si je zaželela umreti, kakor s' je včasih želel Primož.
Zvečer je legla, strmela v betonski strop, kjer je tr®' petala noč, in ponavljala Primoževe besede: „Lepo )e umreti in obležati kakor listje v tihi jeseni.”
Njemu bo ostala zvesta do poslednjega diha. Sam® on jo je razumel, ji odpustil in bil dober z njo. Šele zdajr ko se je sprijaznila z mislijo na smrt, se je mirno vdalo v usodo. Pretehtala je vse svoje življenje in ugotovila, je bilo v njem samo nekaj lepih, nepozabnih trenutkom vse drugo pa je bilo nesmiselno beganje in iskanje.
Šef jo je poklical predse takoj, ko je prebral njen° poročilo. Začudil se je njeni spokojnosti. Med njima je bil° prevelika pregraja, da bi jo moglo prerasti razmerje mevanja. Zazrl se je vanjo s predirljivimi očmi in ji z brezbarvnim glasom:
„Zdi se mi, da si pisala iskreno, čeprav jih večina laž® in si s tem več škodi ko koristi."
Po nekaj običajnih vprašanjih je njegova obstala na Hrastu in agentu Alfi. Posebej so g njeni podrobni vtisi o Wollu. O njem sta se dolgo P°9°* varjala, kot bi se menila o starem, dobrem znancu. Ta p°' govor je po malem ustvaril med njima človeško razmerje' Doumela je, da se je končno srečala s pravim V/oHovi'1’ protiigralcem, dostojnim nasprotnikom, ki mu lahko vsaka njena resnična izjava pomaga v boju.
pozornosj
zanimal'
Bereitschaft zur nationalen Toleranz
Im Gegensatz zu anderen, auf glei-cher Zivilisationsstufe stehenden Na-tionen erscheint das »menschenrecht-liche Bewufitsein“ des Durchschnitts-osterreichers noch verhaltnismaftig unterentwickelt. Das beweisen auch verschiedene Meinungsumfragen iiber die Einstellung gegeniiber unseren jii-dischen und anderssprachigen Mit-biirgern sowie gegeniiber Gastarbei-tern und Gaststudenten. Diese, teils geschichtlich, teils auf Grund einer emst genossenen und weitergegebe-nen deutschnationalen Fehlerziehung, teils aus in Einzelfallen personlich emachten „schlechten Erfahrungen", edingten Vorurteile bediirfen zu inrer Oberwindung nicht zuletzt auch der Obernahme entsprechender jnternationaler Vertrage in unsere neimische Rechtsordnung und deren Bekanntmachung in Schule, Volks-bildung und Tagespresse. Wenn sich daneben die Landeshauptleute und anderen offentlichen Amtstrager in Karnten und im Burgenland bei ge-gebenen Anlassen auch der anderen Landessprachen bedienten, wiirde dies nicht nur eine Hoflichkeitsgeste darstellen, sondern fiir die Angeho-rigen der slowenischen, kroatischen und magyarischen Volksgruppe als ehrlicher Beweis angesehen werden, daS das „amtliche“ Osterreich ihre Muttersprachen nicht als »minder-(heits)wertig“ ansieht. Hier gibt die katholische Kirche tatsachlich ein Vorbild, und zwar nicht nur durch den von Geburt aus dreisprachig auf-gewachsenen Eisenstadter, sondern auch durch den personlich deutsch-sprachigen Klagenfurter Bischof, der in der laufenden »Karntner Dioze-sansynode“ auch der slowenischen Landessprache Gleichberechtigung zu-erkannte und so dankenswerter-tveise mithilt, der von Deutschnationalen und Renegaten „gepflegten“ Hetze gegen die altere Landessprache entgegenzuwirken. Und wenn der Karntner Landeshauptmann bei der kiirzlichen Budgetdebatte im Land-tag offentlich die baldige Anbringung zweisprachiger topographischer Auf-schriften im gemischtsprachigen Siid-karnten (die uns als Osterreichern ja nicht nur als »staatsvertragliche Pflicht", sondern vielmehr als selbst-verstiindliche Freundschaftsgeste gegen iiber unseren anderssprachigen Mitbiirgern erscheinen solite) in Aus-sicht stellte, kann dies nur mit Ge-nugtuung verzeichnet werden. Denn »niuseumsreif“ miilken uns im Atom-^eitalter nicht nur etwa der nord-irliindische „Religionskrieg“, sondern auch die Reste des heimischen Anti-semitismus und Antislawismus erscheinen!
In diesem, von den Karntner Lan-deshauptleuten Wedenig und Sima mit viel Geduld und Verstandnis ge-schaffenen toleranteren „Klima“ darf man von manchen slowenischen Volksgruppensprechern allerdings er-
warten, daS sie zweisprachige Auf-schriften nicht nur von der offentlichen Hand verlangen, sondern sie endlich auch selbst — sogar auf die Gefahr einer anfanglichen »Ober-schmierung" — auf ihren Gasthofen usw. anbringen, denn fiir den Privat-besitz bediirfen solche Aufschriften ja keiner amtlichen Ermachtigung. Ahnliches gilt fiir die Gottesdienst-anzeiger in slowenischen und kroatischen bzw. gemischtsprachigen Pfarren. Obwohl der zweisprachige Hinweis auf die Sonntagsmessen in Hornstein/Vorištan (Bgld.) nun schon seit Jahren unbeschadigt blieb, hat er in den anderen kroatischen Pfarren des Burgenlandes so gut wie kei-ne Nachahmung erfahren.
Wo ein volksbewufiter Karntner Slowene seine Adresse zweisprachig anfiihrt, wird dies heute ohne Schwie-rigkeiten auch amtlich zur Kenntnis genommen. So haben etwa bei den kiirzlichen Karntner Landwirtschafts-kammerwahlen die Kandidaten der „ Skupnost južnokoroških kmetov/ Gemeinschaft der Siidkarntner Bau-ern“ auf den Bezirkslisten von Kla-genfurt/Celovec und Villach/Beljak sowie auf der Landesliste (bei letz-terer allerdings nur den Ortschafts-,
nicht aber auch den Gemeindena-men) ihre Adresse zsveisprachig an-gegeben, in welcher Form sie auch von den Bezirkswahlleitern (Bezirks-hauptleuten) „unzensuriert“ in der amtlichen »Karntner Landeszeitung“ (22/44,	8. 11. 1971) veroffentlicht
worden sind. Dafi hier Eigeninitiative und keinerlei „Lenkung“ vorlag, be-weist, dafi ausgerechnet die slowe-nischen Kandidaten des Bezirkes Vol-kermarkt/Velikovec, in dem diese Volksgruppe noch am starksten ver-treten ist und sowohl der Bezirks-hauptmann als auch sein der slo-svenischen Volksgruppe angehorender Stellvertreter Mitglieder der Liga fiir Menschenrechte sind, ihre Anschrift nur in deutscher Sprache anfiihrten (so wie bedauerlicherweise auch die slowenischen Kandidaten auf den SPO- und OVP-Listen); desgleichen bei der Kundmachung iiber das Wahl-ergebnis (»Karntner Landeszeitung“, 22/47, 26.11.1971).
Sieht man von der Minderheit un-belehrbarer deutschnationaler Starr-kopfe ab, die zsveifellos auch noch in manchen Amtsstuben, Schulen und lokalen Parteisekretariaten anzu-treffen sind, ist die Bereitschaft zur nationalen Toleranz insbesondere
unter der Jugend unstreitbar im Wachsen begriffen. Dies bewies bei-spielsweise auch ein vom SPO-nahen »Bund Karntner Studenten" am 17. 11. 1971 an der Wiener Universi-tat veranstalteter Diskussionsabend „Slowenen — dieskriminierte Min-derheit?“, zu dem auch unsere Men-schenrechtsliga eingeladen (und durch Generalsekretar Dr. Komer und Mi-noritatenbeiratsmitglied Bister vertre-ten) worden ist. Dem gleich sachli-chen wie informativen Referat des Obmanns der »Zveza slovenskih organizacij na Koroškem/Zentralver-band slowenischer Organisationen in Karnten“, unseres Ligamitglieds RA. Dr. Franci Ztvitter (Klagenfurt/Ce-lovec), folgte — in einem vollbesetz-ten grofien Horsaal — eine von Stu-denten beider Karntner Volksgrup-pen und aller politischen Anschau-ungen gefiihrte Diskussion, in der unsere osterreichische Pflicht zur restlosen Erfiillung unserer staatsver-traglich zugesicherten Volksgruppen-schutz- und Forderungsmafinahmen fast allgemein (nur ein einziger FPO-naher Študent versuchte, allerdings ohne Echo, dies von einer vorheri-gen „Minderheitenfeststellung“ ab-hangig zu machen, wahrend ein an-derer, sich als »deutschnational im guten Sinn“ bekennender Kollege eine solche fvir unnotig hielt) bejaht worden ist. Selbst der anwesend ge-wesene und keineswegs „austrophile“
Auszugsweiser Abdruck des Artikels „Weltjahr gegen Dis-kriminierung 1971" aus dem offiziellen Organ der dster-reichischen Liga fiir Menschenrechte »Das Menschen-recht", Nr. 4/1971.
Berichterstatter von RTV-Ljubljana, V. Plavčak, konnte nicht umhin, diese Veranstaltung positiv („Delo“, 1971/315, Ljubljana, 19.11.1971; deutschsprachige Ubersendung in Nr. 470/71 der »KLPD-Ausziige aus der slowenischen Presse") zu beurteilen.
Es ist also heute keineswegs mehr so, dafi die »Zeit noch nicht reif“ ware, Dsterreichs Volksgruppenrecht dem fortschrittlicherer Staaten unseres Zivilisationsbereiches zumindest anzugleichen oder nach einem hal-ben Jahrhundert Republik endlich einmal unsere judischen und anderssprachigen Mitbiirger auch »brief-markenmaSig“ anzuerkennen, ge-schweige denn, fiir die staatsbiirger-liche Information ebenfalls bedeut-same internationale Menschenrechts-konventionen in die osterreichische Rechtsordnung zu iibernehmen.
00000<X>0000000«<>C><XX><C><XX><XX>000000000000<X>000 0<X><>0000000000<X><Xx>0000<X><XX>000<XX>0<X>0<XXX><XX>C>00000<X>'000
Innerhalb zveniger Monate wurde die Grab-stdtte der gefallenen Freiheitskdmpfer und Opjer des Faschismus auf dem Friedhof von Ebenthal bei Klagenfurt zum drittenmal geschandet. Wieder sind die Tdter „unbekannt“, die diesmal das Mahnmal mit einer dickfliissigen schzvarzen Farbe so stark bescbmierten, dafl selbst die Sicherheits-behorden nicht mehr — uvie in den beiden ersten Fdllen — nur von einer Beschadigung, sondern von einer Zerstorung sprechen. Die — kostspielige — Reinigung Idjlt sich wahrscheinlich nur noch mit einem chemischen Prdparat durchfiihren, das auf dem Gedenkstein umveigerlich Spuren hinter-lassen wird.
„Wir erachten es als unsere Pflicht, gegen die-sen Vandalismus pietatloser Elemente mit aller Entschiedenheit zu protestiern,“ heiflt es in einem Schreiben des Verbandes der Karntner Partisanen an Innenminister Rosch.
Und weiter:
„Angesichts der Tatsache, dafl sich ahnliche Ansčhldge 'auf Grabstatten gefallener Freiheits-Kdmpfer und Opfer des F aschismus in letzter Zeit gefahrlich hdufen, miissen wir unserer V er wun-derung Ausdruck verleihen, dafl es den Sicherheits-organen noch in keinem einzigen Fali gelungen ist, die Tdter auszuforschen, was in der Bevdl-kerung zu einer zvachsenden Beunruhigung fiihrt. Damit zvollen zvir keineszsjegs behaupten, dafl die zustandigen Behorden nichts unternehmen; bei einer fortzvahrenden Erfolglosigkeit — die von gezvissen Kreisen offensichtlich als Freibrief und geradezu als Aufforderung zu zveiteren Anschla-gen aufgefaflt zvird — aber zverden zvir uns ge-zzvungen sehen, zur Selbsthilfe zu greifen, um in Hinkunft solche und ahnliche Ausfdlle zu un-terbinden.
Dabei zvollen zvir ausdriicklich betonen, dafl es sich in diesen Fdllen um Grabstatten bezie-
hungszveise Grabdenkmaler handelt, die gemafl Artikel 19 des Osterreichiscken Staatsvertrages und gemafl den Bestimmungen des Bundesgese-tzes vom 7. Juli 1948 besonders geschutzt sind. Somit verstoflen Ansčhldge auf diese Einrichtun-gen sozvohl gegen die osterreichische Rechtsstaat-
Zum drittenmal geschandet
lichkeit als auch gegen internationale Verpflich-tungen der Republik Osterreich
Sozveit der Brief unserer Karntner Kameraden an den Innenminister. Die Schdndung der Grab-stdtte osterreichischer Freiheitskdmpfer — auch polnischc Kameraden, die im Kampf gegen den Nazismus hier ihr Leben gelassen haben, sind an diesem Platz bestattet — steht in Karnten zzvei-fellos mit dem von grofldeutsch orientierten Kreisen geschiirten Hafl auf die slozvenische Minderheit, auf „die Windischen<', in Zusammenhang.
Unter den Karntner Partisanen zvaren viele Slo-zvenen. Die Grabstdtte ist in beiden Sprachen be-schriftet, das allein ist schon manchen Leuten in unserem siidlichsten Bundesland ein Dom im teutonischen Auge. Hier von „Lausbubenstrei-chen“ zu reden, hiefle die Dinge bezvuflt verharm-losen und dem Problem auszveichen. Ein Problem, das von gezvissen Kreisen kiinstlich hochgespielt zvird und dessen Vdter unter jenen Leuten zu fin-den sind, die noch immer von der „Herrenrasse“ traumen und fiir die Minderheiten so etzvas zvie Burger zzveiter Klasse und „Minderrassige“ sind. Diese Leute zvollen nicht zvahrhaben, dafl die
Slozvenen osterreichische Staatsbiirger sind und dieselben Rechte haben zvie sie. Und dafl viele von ihnen in einer Zeit, da fene, die heute Grdbcr, Gedenksteine oder zzveisprachige Ortstafeln be-schmieren oder junge Leute zu solehen schand-lichen Handlungen anleiten, brav mitgemacht haben, fiir Osterreich gekdmpft und ihr Leben hingegeben haben.
Die Schdndung von Gedenkstdtten osterreichi-scher Freiheitskdmpfer und Opfer des F aschismus ist, zvie jede Grab schdndung, kein Kavaliersde-likt, sondern eine gemeine Spitzbiiberei, gegen die rigoros vorgegangen zverden mufi. Sind die Misse-tdter zvirklich so „unbekannt“, dafl man ihrer nicht habhaft zverden kann? Und zvenn man tat-sdchlich einmal einen von ihnen erzvischt, solite man ihn dementsprechend zur Rechenschaft zie-hen.
In Karnten, so zvurde dieser Tage verlautet, droht Leuten, die sich unerlaubterzveise einen Christbaum aus dem Wald „holcn“, eine empfind-liche Geldstrafe. Bis zu 60.000 Schilling konnen ihnen auferlegt zverden. Die Wiederherstellung verzviisteter Gedenksteine kostet mehr als ein un-rechtmaflig abgeschnittener Christbaum. Die Tdter oder — dort, zvo es sich um Jugendliche handelt — deren Eltern die Restaurierung der Grab-stdtten bezahlen zu lassen, konnte vielleicht an-dere „Lausbuben“ und Unbelehrbare von dhnli-chen Gemeinheiten abhalten.
Nicht nur die Karntner Partisanen, sondern alle anstandigen Osterreicher erzvarten, „dafl es endlich gelingen zvird, die Tdter auszuforschen, und in Hinkunft solche gezvissenlose Aktionen, die dem Ansehen Osterreichs schzveren Schaden zufiigen, unterbunden zverden".
Die zustandigen Behorden mogen dementsprechend handeln.
Dsr neue Mahnruf, Nr. 12/1771
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
Z zanimanjem je poslušal podrobnosii, ki jih je imela *a nepomembne in jih ni bila napisala. Zanimal se je fuai *a njene sodbe na podlagi dejstev in pogovorov z VVol-fom.
Največje presenečenje pa je doživela naslednjega j dne, ko je namesto zasliševalca zagledala Bliska. Gledal io je s smejočimi se očmi, nekako tako ko takrat, ko mu je vrnila pištolo, ki mu jo je bila skrila.
Drug nad drugim sta bila začudena, tako sta se spremenila. Blisk ji je podal roko rekoč:
,V kako čudnih okoliščinah se srečaval"
„V slabih zame.” Grenko se je nasmehnila in oči so se ji ovlažile. »Nisem te pričakovala, čeprav sem mnogo misliia nate in na Melito. Oprostita mi, če moreta. Povzročila sem vama veliko zlo. Pozno sem se zavedela, da ne delam prav.”
»Morda ni še prepozno. Poglavitno je, da si se zavedela. Najbrž tudi mene ne bi bilo več, če se ne bi bila. se pravi, da je bilo že tedaj v tebi nekaj dobrega."
»Veš, da te nisem mogla pogubiti, čeprav bi te bila P° logiki šefov morala. Prvi korak na pravo pot sem storila Pfav pod tvojim vplivom."
»Ce je tako, mi je laže pri srcu. Živimo v času, ko ni dano vsem, da bi takoj spoznali pravo pot, največ pa jih liti ne ve, za kaj gre. Popraviti zmoto ni za človeka nikoli Prepozno, če le nima krvavih rok.”
»Kaj boste storili z menoj?”
»Nisem sodnik. Ne vem. To ni v mojih rokah. Pomembno je, da se načelnik zanima zate. Ugotoviti morajo, kaj si Zagrešila in koliko si nam škodovala."
»Ničesar nisem napravila, Blisk. Samo verovala sem napačno. Milijoni ljudi so v zmoti. Zato je vojna. Vprašujem se, ali bo pravico in resnico razodelo nebo ali sila močnejših.”
»Razodela se bo sama, skozi vest ljudi, o tem sem prepričan, kakor tudi o tem, da je v ljudeh več dobrega kot slabega. Besedo sem zastavil zate. Ne razočaraj me in povej, če leži na tvoji vesti krivda krvi, ker bodo vse preiskali. Ne bi rad ponovno igral naivneža in izpostavljal še samega sebe."
»Kako naj te prepričam, da imam mirno vest. Še preden sem sprejela prvo nalogo, sem se jim izneverila, ko sem prikrila tebe. Po njihovem zakonu bi bila za to odgovarjala z življenjem. Ne pozabi, da sem bila speči agent. V protipartizanski voz me je vpregel Wolf, ker bi bila sicer zavoljo angleščine delala v uradu za dešifriranje. Če bi mi bili to povedali vnaprej, prav gotovo ne bi bila privolila."
Pogovarjala sta se ves dopoldan in do mrvice premlela vse iz njenega življenja. Led nezaupanja, ki je sprva še oklepal Bliska, se je stalil.
Šele proti koncu pogovora ji je povedal, da je Melita prišla k partizanom in da so mamo zaprli Nemci. Razveselila in razžalostila se je hkrati.
»Melita je dobra. Njo je vleklo sem, ko se nama z mamo še sanjalo ni, kaj je prav. Šla je svojo pot, vztrajala je. Prosim te, Blisk, ne nadlegujte je zavoljo mene."
»To bo odvisno tudi od tebe. Upaj! Lahko se zgodi čudež, da jo boš izvozila, če si rojena pod srečno zvezdo," je dejal Blisk, preden sta se razšla.
Ko je odšel, se ji je zdelo, da se je razsvetlilo nebo, da se je je zemlja usmilila. Vrgla se je na slamo v kotu celice in se od veselja zjokala. Pozno v noč je razmišljala, kakšne načrte imajo z njo, in primerjala se je z orehovo lupino, ki jo premetava morje. Skušala bo vzdržati in napraviti vse, kar bodo hoteli — ne zavoljo sebe, temveč zavoljo Melite in Bliska in Primoža. Kaj pa mati? Na to vprašanje si ni znala odgovoriti. Le to je vedela, da jo
ima Wolf za talca. Če se je spomnila nanj, ji je bilo spet grenko pri srcu.
Naslednjega dne je prišel ponjo Blisk in jo odpeljal k šefu.
Maks ji je brez uvoda dejal:
»Običajno kaznujemo agente gestapa z ustrelitvijo. Takšen je vojni zakon za vohune v vseh vojskah sveta. Pri tebi bi napravili izjemo, če bi izpolnila pogoje, ki so v skladu z našimi težnjami. Preverili smo, da si nisi omadeževala rok s krvjo in da nam nisi škodovala. Obstoji nekaj možnosti za tvoje nadaljnje delovanje. Uporabili bi te proti njim, zlasti proti majorju VVolfu. Vrnila bi se v dolino in se javila Nemcem kot pobegla jetnica. izgovorila bi se, da te je izdal Blaj in te rešil Blisk zaradi sestre. Omrežila bi Wolfa in speljala nekaj, kar je namenil nam, proti njim.”
Ves čas, ko je razlagal svoj predlog, je hodil sem in tja po sobi. Ana je gledala zdaj njega, zdaj spet Bliska, ki je sedel v kotu, kot bi ondi iskala pomoči. Ko je šet končal in jo pogledal, je dejala odločno:
»Zame je ta predlog nesprejemljiv. Raje v smrt kot še enkrat pred oči majorja Wolfa!"
Povedala jima je, kako je s Primožem, ki ga ne mara razočarati. Wolfu je ušla iz povsem nerazumljivih razlogov, kar se verjetno ne bi več ponovilo. Prepričala ju je, da ni ženska tiste sorte, ki bi lahko počela kaj takega ... Naj se ne zmotita o njej, kot se je zmotil Wolf, zato bi šla rajši v četo ali v bolnišnico.
Maks in Blisk sta se umaknila v drug prostor in se posvetovala. Kmalu sta se vrnila. Blisk jo je gledal vso skrušeno in objokano, prav nič podobno samozavestni lepotici, ki je igraje opravila z nemško patruljo, in prepričan je bil, da je prišlo pri njej do globokega preloma. Prižgal je cigareto in prisluhnil Maksu, ki je sedel za mizo in dejal:
NAPAKE STARŠEV PLAČUJEJO OTROCI
« — Štev. 52 (1537)
Ritem nekdanjega življenja je bil mirnejši in zavoljo tega ni bilo težko ostati miren in uravnovešen. V današnjem hrupu in naglici pa obstaja nevarnost, da postanejo ljudje preveč avtomatizirani in brezosebni. Njihov nemir jih vodi v osamljenost, to pa so prvi znaki izgubljanja ravnovesja.
Zatorej nekaj pomembnih nasvetov, zlasti ženam, ki pogosteje zapadejo takšnim vplivom!
Če bi plesalka na vrvi obstala, bi — padla. Tako tudi vi — vaše ravnovesje je v gibčnosti in nenehnem gibanju, toda le-to mora biti razumno in nadzorovano. Kot potrebuje telo hrano, tako potrebuje tudi duh varnost, gotovost. Ne izogibajte se svoje osnovne vloge — materinstva. Otrok bo odvisen od vas, hranili ga boste od prvega dne. Toda že od
OHRANITE RAVNO VE S JE!
rojstva se vam bo pričel odmikati in postajati vedno bolj samostojen. Z vašo pomočjo bo postal novo bitje in zasedel svoje mesto v družbi. Ne boste dosegli psihičnega ravnovesja brez nežnosti, topline in materinstva. Če vam bo primanjkoval en člen te verige, boste nezadovoljni — in nespokojstvo bo tu.
Srečo si ustvarjamo sami s svojo voljo. Sprejmemo sebe in druge takšne, kot smo in kot so. Vse življenje je sestavljeno iz konfliktov, in samo od nas je odvisno, kako jih bomo sprejeli. Uničite nezadovoljstvo, da bi vam potekalo življenje brez vznemirjenja. Za otroke ohranite nit, ki vam bo pomagala, da jih boste, kadar bo treba, vodili v novo in neznano.
Bodite popolnoma samostojni — ne bodite hči svojih staršev, ne žena svojega moža in ne pomočnica svojega šefa! Ukvarjajte se s tistim, kar vas zanima — s športom, prinesel vam bo vedrino! Izpopolnite svoje znanje, živite kulturno življenje! Veselite se, bodite blagi in prava žena. Ne pozabite, da pričakujejo prav to od vas vaši najbližji.
Vaša duševnost potrebuje „čist zrak". Odprite vrata svojega duha in svojega doma! Navadite se na novosti in spremembe. Borite se zoper dolgočasje in zaspanost. Ne žalostite se sami nad seboj — to je za tiste, ki se dolgočasijo v svoji osamljenosti, kljub temu da žive v velikem mestu. Človek je vedno obrnjen proti življenju, prijateljem, svetu. Vaš dom lahko postane zračen in intimen kotiček. Vsak član družine in gost se bo tu dobro počutil.
Ne utegnete! Vzemite svinčnik in izračunajte točno, koliko časa potrebujete za delo. Če boste pametno določili ure in minute, bo dovolj časa tudi za sprehod in počitek, kakršnega si želite.
Ni ravnovesja brez sprostitve. Ta je najboljša v spanju. Sprostitev pa pomenijo tudi sprememba bivanja, dobra knjiga, glasba, šport, ročno delo . ..
V zrelejših letih se radi vračamo v rojstni kraj in k družini. Takšno vračanje je vračanje v preteklost. Zapomnite pa si, da se je treba vrniti samo tja, kjer nam je bilo lepo in kjer so nas ljubili. Zato se potrudite, da vcepite svojim otrokom občutek za družino, da se bodo imeli kam vrniti. Ustvarite jim varnost, gotovost, kajti brez nje ni ravnovesja.
Ni matere, ki bi se ne mogla potožiti, da ji ni lahko odbiti vsak dan vsaj po eno otrokovo željo po igrački, sladici in še čem drugem.
Iz izkušenj vemo, da otrok uporablja krepko sredstvo, kadar hoče pripraviti starše do ♦ega, da mu kupijo: jezi se, prične jokati, cepetati, tolče z nogo po tleh, valja se, ne sprejme hrane in podobno. Da bi preprečili takšne neljube prizore, potrebujejo starši veliko takta in razumevanja, predvsem pa potrpljenja. Toda največkrat nimajo tega potrpljenja, poleg tega menijo, da njihov otrok „ne sme trpeti". Na žalost je to le začasna rešitev problema s kratkotrajnim u-spehom. Otrok se bo prav kmalu pojavil z novo željo in starši bodo spet storili — prav to.
Pričakovali bi, da je otrok, ki mu starši izpolnijo sleherno željo, srečen; ni. Ima sicer vse možnosti za to, ker je rešen napetosti in skrbi in bi lahko svojo energijo koristneje izrabljal pri kakšni življenjski dejavnosti. Toda tak otrok prične terjati tudi od drugih ljudi, da ga zasujejo s pozornostjo. Tako se ne vživlja v okolico. Najbolje opazimo te lastnosti pri otroku, ko prične hoditi v šolo in je prisiljen vzdrževati stike z drugimi otroki, ki čestokrat ne poznajo milosti. Tako se znajdejo takšni mamini ljubljenčki pred
hudo preizkušnjo: ostali otroci jih dražijo, pretepajo in se jih celo izogibajo. Vse to lahko resno rani otroka in ga v določenem pogledu ovira pri nadaljni rasti.
Otrok, ki ni imel nikoli v življenju priložnosti, da bi se boril za svoje pravice in potrebe, ki je dobil vedno vse ponujeno na krožniku, ki ne pozna odpovedi, je izgubil nekaj, kar je neprecenljive vrednosti za njegovo nadaljnje življenje: priložnost, da se „uči v življenju". Takšen otrok se ne zna prilagoditi drugim in je hitro osamljen. Z drugimi besedami — otrok, ki nikoli ni imel težav, ki jih ni nikoli videl in ne slišal zanje, jih bo prav kmalu imel več kot drugi. Zakaj? Ker ne more vzpostaviti odnosa z resničnostjo, takšno, kakršna je, ne more sprejeti njenih „pravil igre" in doživlja zavoljo tega pozneje huda razočaranja.
Še nekaj lahko zadene otroka, ki mu starši izpolnijo sleherno željo: tako otrok prične precenjevati svoje sposobnosti. Postaja domišljav, nepotrpežljiv, ni zmožen ceniti tujega dela in postane neprijeten za okolico.
Končno lahko tak otrok dobi navado, da nenehno zvišuje raven svojih zahtev, tako da starši njegovih želja prav kmalu niti ne morejo uresničiti. Otrok tega ne more dojeti, postane ogorčen in nesrečen. Takšno stanje traja dotlej, dokler otroka kruta stvarnost
31. december 1971
Ponujamo sadje
Grozdje ponudimo, če je le mogoče, na listu trte, sicer pa tudi na bršljanovih listih.
Pomaranče okrasimo z zelenimi listi.
Jabolka in hruške dobro zbrišemo z mehko krpo, da se svetijo.
Jagodičje serviramo z žličko in po želji s sladkorjem.
Borovnice lahko ponudimo z mlekom in slad* korjem.
Gozdne jagode serviramo s sladkano stepeno smetano ali mlekom, belim vinom in sladkorjem.
Sadne skodelice naredimo iz raznega narezanega sadja. Na dno skodelice damo najprej jabolčne rezine, nato menjaje plasti drugega sadja, na vrhu kolobarčke banane ali lepe grozdne jagode. Vmesne prazne prostorčke zapolnimo z orehi, mandeljni, rozinami, češnjami ali slivami.
Ananas serviramo narezan na rezine in okrašen s češnjo.
Grenivko (grape fruit) ponudimo razpolovljeno. Priporočljivo je, da eno uro pred serviranjem ločimo meso od lupine, ga dobro sladkamo in postavimo na mrzlo.
ne spravi na kolena in mu surovo pokaže svoj pravi obraz. Šele po hudih bojih s samim seboj — pa po velikih razočaranjih — bo otrok dojel, da se mora spremeniti. Spremeniti pa se mora tako, da bo ovrgel dosedanjo zasnovo o samem sebi in o zunanjem svetu, pa sprejel okoliščine takšne, kot so, in ne kot si jih je doslej predstavljal.
Takšno „mesto pod soncem" otrok plačct z visoko ceno. Ne bi mu je bilo treba, če bi bili starši pravilno skrbeli zanj.
Naj se vam predstavim:, Jaz sem Kitajka
Ljudje imamo posebne pojme o ženah posameznih ljudstev. Španka je črna in ognjevita in ima nož v nogavici, Francozinja je potencialna junakinja kakšne umazane zgodbe, Skandinavka vitka in svetlolasa in ljubi svobodno, Kitajka pa ima majhna stopala.
Zemljepisno je Kitajska preveč oddaljena od nas, da bi nas še posebej zanimala. Zato vemo o tamkajšnjih ženah v glavnem samo to, da so drobne, da imajo gladko polt brez madežev in puha ter da so popolnoma podrejene moškemu. V znameniti Mal-rauxovi knjigi pravi stari mandarin:
„Dobro je, da obstaja pri nas popolna ženina podrejenost moškemu. Žena se mora podrediti možu, kot se on podreja državi."
NESREČNO DEKLIŠTVO
Po naših idejah je Kitajka ali kurtizana ali priležnica. Malrau-xov Kitajec pravi takole:
»Dobro je, da obstajajo prilež-
nice, prav tako pa je tudi dobro, da obstajajo kurtizane."
V isti knjigi je govor o otroštvu in deklištvu nekega kitajskega dekleta. Pisec pripoveduje, da so jo starši prodali za deset dolarjev, pa da jo je kupec, človek z Zahoda, zapustil. To je sploh ni presenetilo; vedela je, da so ljudje z Zahoda slabši od njenih rojakov.
Kitajka je torej rojena „žrtev.“ Ona je žrtev očeta, matere, moža, svojih rojakov in celo tujcev.
DEKLIŠKA PESEM
Ali je Kitajka senzualna ali frigidna? Ali dovoli svojim čustvom, da se uveljavijo, ali jih zavira? V Knjigi od, starodavnem klasičnem delu kitajske literature, pravi neko dekle:
„Če me ljubiš, ljubezen moja, bom dvignila krilo in prešla izvir . ..“
Tako je pelo dekle na Kitajskem pred tri tisoč leti. Konfucij je terjal, da je žena zgolj gospo-
dinja, da je polna vrlin, da živi v ženskah sobah daleč od moških. Toda on je sovražil spolnost kot vsi diktatorji javne morale. Bil je mistik, terjal je od vdov, da slede svojim možem v grob. Ravnal je prav nasprotno kot filozof, državnik in ekonomist Kuang Hung, ki je v VII. stoletju pred našim štetjem napolnil državno blagajno z nacionalizacijo javnih hiš na Kitajskem.
Javne hiše se na Kitajskem imenujejo »svetli domovi" ali »paviljoni pesmi". To je dovolj, da vidimo, kolikšna je razlika med pojmovanjem telesne ljubezni pri nas in na Kitajskem. Pri nas je ljubezen skoraj vedno improvizacija. Neroden poskus prvič, ki se potem vleče tja do starosti. Na Kitajskem je dekle še pred dvema letoma odneslo s seboj v zakon poleg intimnega perila priročnik o ljubezni. Konfucij je bil zavoljo tega žalosten, vesel pa je bil njen mož; veseli so bili tudi taoisti, ki so napisali ta priročnik.
ENA LEGENDA
To je legenda o Lotosovem cvetu, ki je postala popolna in nesmrtna — a kaj je bila predtem? Majhna, neznatna, žalostna krčmarica.
Nekega dne je neki taoist stopil v njeno krčmo in prosil za vino. Ko ga je popil, ji je dal namesto denarja drobno knjižico. Lotosov cvet se je strinjala s plačilom. Ko se je poglobila v branje, je postala rdeča, pa bleda, potem je dojela in se pričela veseliti. Po smrti je prišla v nebesa med nesmrtno taoiste.
Tudi Konfucij je dovoljeval možnost odhoda v nebesa, a le, če si bil čist. Toda Kitajka je v bistvu taoistka.
Še pred kratkim je na Kitajskem pomenilo roditi se kot žena nesrečo, povezana stopala pa simbol te nesreče. Dovolj je Bilo ženo osvoboditi njenega suženjskega položaja, in že so izginila tudi povezana stopala.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tono
»Upoštevali bomo tvojo željo, poslali te bomo nazaj v četo. Tam boš najbolj varna pred gestapom, ker te bomo obkrožili z zanesljivimi ljudmi. Pomagala nam boš odkriti agenta Alfo. Zdaj, ko je razkrita njihova glavna mreža in likvidiran Hrast, ga bo major Wolf prav gotovo uporabil, ko te bo iskal. S tvojo pomočjo ga bomo izigrali. Major Wolf te bo iskal tudi z drugimi agenti, vsekakor manj spretnimi in manj pomembnimi, ki nam jih boš pomagala uničiti. Delala boš samo z Bliskom in njegovimi, po naših navodilih."
Vse je privolila. V prvi sapi je bila tako presenečena ob misli, da bo ostala pri življenju in da se bosta s Primožem spet sešla, da je bila vsa iz sebe. Niti pomislila ni na to, v kakšne nore nevarnosti se spušča. Sicer pa je življenje prav povsod na tanki nitki in ga vsakdo lahko zaigra tudi tam, kjer je najmanj predvideval, ali pa ga ohrani, ko je to najmanj pričakoval — kot na primer zdaj ona.
3
Naslednjega dne se je z Bliskom vračala v divizijo. Hodila sta po pobočju ozelenelega gozda. Nežno listje je drhtelo v sončni luči, na obronkih je klilo živobarvno cvetje. Zdelo se ji je, da je vsa ta lepota sveta namenjena njej, da ji je namenjeno tudi petje ptic in žuborenje voda ob poti...
Do poznega popoldneva sta hodila proti položajem divizije na obronkih hribov okoli cerkljanskega kotla. Na poznanih domačijah sta se ustavila in odžejala.
Na štabu divizije ju je sprejel Dule in jima povedal, kje je Prešernova brigada. Divizija, je dejal, počiva na starih položajih. Zadnje dni je prišlo le do majhnih prask z nemškimi patruljami, drugače pa je mirno. Zvedela sta
tudi, da divizijska kulturna skupina pripravlja miting v počastitev tretje obletnice ustanovitve OF.
Potem sta se umaknila v zaselek, kjer je taborila zaščitna četa divizije, da bi poiskala Melito.
»Ne vem, ali je resnica ali so samo sanje, kar se dogaja z menoj, Blisk ... Tako nenadoma je prišlo, prav nič nisem bila pripravljena. Tako se mi zdi, ko da mi je življenje podarjeno," je govorila Ana in z drobnimi koraki spešila ob Bliskovih škornjih po strmem kolovozu navkreber med cvetočimi jablanami.
»Kar potipaj me, pa boš videla, da nisem duh in da ne sanjaš," se je zasmejal Blisk, zadovoljen, da se je vsaj za zdaj vse dobro izteklo.
»Neskončno sem ti hvaležna za vse, kar si storil zame, Blisk. Ne vem, kako naj se ti zahvalim."
»Nikar no... Pravijo, da čez sedem let vse prav pride in da nikoli ne veš, kdaj ti kdo lahko koristi ali pa škodi.’
Snidenje Ane z Melito je bilo presenečenje, ki ga je pripravil Blisk kar na prostem, za gospodarskim poslopjem, kjer se je nastanilo četno poveljstvo. Obe sta jokali in se objemali, ne da bi prišli do besede. Gledali sta se. Blisk pa je sedel na drveh, kadil in se zadovoljno smejal.
Ko je Melita videla, da je Ana shujšala, s temnimi kolobarji pod očmi, čisto druga, kot je bila odšla z doma, se ji je zasmilila. In kakšna je bila v tej grobi vojaški obleki, kjer so se poznali sledovi idrijske ofenzive in zapora!
Sedli sta k Blisku na drva in obujali so spomine do večerje. Potem ju je Blisk peljal na divizijski miting v Cerkno.
Naselje je bilo okrašeno s parolami na čast OF in partije. Nad glavami pisane množice starcev, žena, otrok in partizanov so vihrale v vefru slovenske in rdeče zastave
s srpom in kladivom. Nekaj hrupnih harmonik je vzbujalo uporniško razpoloženje.
Ljudstvo in vojska sta praznovala propad nemške ofenzive in vrnitev divizije na njeno osvobojeno ozemlje.
V dvorani bivše kasarne, kjer se je trlo ljudi, je divizijski komisar Metod nazdravljal Osvobodilni fronti in razlagal njen program. Govoril je o upornem duhu, ki spreminja svet, o mladi državi in zmagoviti partizanski vojni in revoluciji, bratstvu Sovjetske zveze in zahodnih zaveznikov. Poziva! je ljudi, da se združijo v poslednjih naporih z vojsko, ki bo zadala Nemcem in izdajalcem zadnje, zmagovite udarce, saj je konec vojne blizu in zmago pred vrati. Govor je končal s pozivom v boj za osvoboditev Slovenskega primorja in Trsta.
Tudi dekleti je prevzelo, ko se je dvorana tresla od ploskanja in bučanja glasov. Ploskali sta vsaki točki pr°' grama posebej — deklamaciji, skeču, pesmi. Ljudstvo )e vse spremljalo z odprtim srcem, navdušeno, zadovoljno in razgreto.
Potem so plesali v veselem hrupu, kakor da praznujejo konec vojne, zmago življenja, ki ga je prinašala p°' mlad.
Obe sta imeli obilo plesalcev, tako da se je Blisk lahko oddahnil in opazoval pisano množico. Njemu ni bilo ples ne za pirovanje. Težko se je sprostil, najraje je opazoval in razmišljal.
Iz zamišljenosti ga je zdramil rahel dotik. Pred nji,ff je stala Lavra. Z žarečimi očmi ga je povabila na pic3 * 5'
Zavrtel se je z njo in izginil v gneči.
»Iskala sem te. Zanimive novice imam iz Idrije."
»Jaz pa sem iskal tebe."
»Zaupajo mi vsestransko."
»Dobra si," jo je pohvalil.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Skromne zahteve
Erick Sakanussen je bil mlad člo-| vek. Njegov oče je bil lastnik ladjevja za lov na polenovke. Sin ni hodil na lov, marveč je bil glavni administrator očetove konzervne industrije, saj je pred tem v Kopen-hagnu z uspehom končal pravno fakulteto in prinesel očetu najboljše ocene in laskava mnenja nekaterih profesorjev.
Ericka so dekleta na Danskem 1 dobesedno preganjala, vendar se ' On zanje ni zmenil. Komaj je čakal, 1 da se je vrnil v Rejkjavik, da bi se 1 lahko čimprej zaročil in poročil z | lepo Svanhildo, v katero je bil že I Več let zaljubljen in ki mu je kazala | izredno naklonjenost. Svanhildina j družina se je preselila iz Danske, f ko je bilo deklici šest let, in zato , $e je čutila pravo Islandčanko.
! i Mlademu Ericku je uspelo, da se i je zaročil s Svanhildo, in njegovi •adosti ni bilo konca. Odpotovala I sta na krajši izlet po bližnjih fjordih V bližini glavnega mesta Islandije. Na krovu Erickove ladje sta posedala in kovala načrte za prihod-■ Host, se pogovarjala in sanjarila . .. Bil je lep dan in redek za kratkotrajno islandsko poletje, zato sta Uživala v vožnji po morju.
Nenadoma se je pogovor zasukal v zanimivo smer. Razumljivo, da : je bila pobudnik Svanhilda, ki je Zaljubljeno pogledala Ericka in mu •ned božanjem rekla:
— Dragi moj, ali si zadovoljen?
— Kako ne bi bil, duša moja. toliko let sem čakal, da postaneš Naposled moja, je odgovoril Erick, •n verjamem, da si tudi ti srečna.
— Nimam besed.
— In tako se bo zgodilo, da se bova točno čez tri tedne poročila, je nadaljeval Erick in se pri tem bal, da ona ne bi odložila tega končnega dejanja.
— Strinjam se, saj sem ti to že f zekia. Zelo neučakan si.
— Tudi ti bi bila taka, draga •"oja, če bi morala žuliti tristo para-9fatov na dan, in to pet lef, pri tem Pa bi mislila na človeka, ki ga ljubiš, kot sem na primer jaz mislil •sate.
— Ali si dobro proučil paragrafe o zakonu?
— Da, vendar samo tisti del, ki govori o sklepanju zakona; drugi del sem nekako v vraževerju v naglici prelistal.
— Ne boj se, saj ga ne potrebujeva.
— Hvala, srce ..., Dovoli, da te poljubim.
Po tem čustvenem izlivu je Svan-
Domislice
0 Človek je najbolj razumna žival, ki zmeraj izgubi potrpljenje, kadar bi se moral ravnati po predpisih svoje lastne razumnosti.
0 Šele kadar začenja groziti, preneha človek biti strahopeten.
0 Delovni čas je tisti čas, v katerem nekateri najmanj delajo.
0 Enostavnost je žig resnice.
0 Več ljudi je utonilo v vinu kot pa v morju.
0 Varčnež potratnika najde.
0 Svobodo sužnjev merimo z dolžino njihovih verig.
0 Od malenkosti je velik samo smeh.
0 Najglobljega obupa nas reši dostikrat drobna vsakdanja skrb.
0 Kdor ljubi bližnjico, rad zaide.
0 Med vrsticami lahko berejo tudi nepismeni.
hilda spregovorila z resnim glasom:
— Erick, zdaj pa morava resno govoriti.
— Zelo rad, o čem pa?
— Že zdavnaj sem čakala na u-godno priložnost, da bi se pogovorila o nekaterih podrobnostih. Ali se ti bojiš podrobnosti?
— Ne, saj mi, pravniki, živimo od njih. Seveda, jaz imam tudi druge dohodke.
— Lepo me poslušaj, kaj ti bom rekla. Imam mlajšega brata, ki bi želel potovati okrog sveta, da bi zbral gradivo za svoje slike in knjige. Resnici na ljubo moram reči, da je slab slikar in še slabši pisec, vendar mu je treba dati možnost, da se uveljavi.
— Razumem. Naš tramper »Erick Raudi" pluje okrog sveta oziroma obiskal bo Panamo, Honolulu, Wel-linghton in Azorske otoke. Lahko potuje kot ladijski pisar.
— Čudovito. To je zelo lepo od tebe. Zdaj pa nekaj drugega. Moja sestrična bi hotela študirati petje v Parizu. Ti veš, da je ona sirota in da smo jo sprejeli v naš dom.
— Tudi zanjo bom poskrbel. Vpisala se bo na konservatorij v Parizu, delala pa bo v naši pariški poslovalnici. Ali zna sploh peti?
— Iskrena bom, poje kot šoja.
— Prav, toda dekletu je treba dati možnost, da se uveljavi.
— To bi bilo vse, očka in mama sta na dobrem, a zdaj poglejva strica Gunnarja.
— Mar misliš na njegov observatorij?
— Da, vendar bo to preveč drago.
— Da ti po pravici povem, lahko mu postavim majhno zgradbo, lahko pa mu kupim tudi instrument. Naj sam izbere.
— To je, dragi moj, polovičarsko.
— Kaj pa naj storim? To je dovolj za začetek.
— Dobro, povedala mu bom.
— Duša, povej mi zdaj nekaj, kar zanima tebe osebno. Ti si tako dobra in plemenita, pomagati pa hočeš samo drugim. Ali nimaš nobenih želja?
— Oh, nimam nič posebnega, vendar počasi, življenje je še tako dolgo.
— Res je, kar si rekla. Za začetek pa vseeno kaj reci!
— Pa naj bo. Ali mi boš dovolil, da bom vedno lahko odšla k očetu in materi, ko si bom to zaželela?
— Vsekakor, to je temeljna odločitev vsakega kulturnega človeka, da pusti ženo obiskati starše, kadar koli si to zaželi.
— Ali ne boš jezen, če si bom kdaj zaželela zajtrk v posteljo? Povej iskreno.
— Oh, sam bi sicer želel, da skupaj sedeva za mizo, toda če ti želiš drugače, nimam ničesar zoper.
— To je lepo od tebe. Ali ti ne bo neprijetno, ko te bom takrat, ko bova že poročena, kdaj pa kdaj poklicala po telefonu, čeprav se boš ti utapljal v delu?
— Prav nič mi ne bo neprijetno. Bil bi zelo nesrečen, če ne bi mogel slišati tvojega sladkega glasu.
— Resnično se bojim, da boš pozabil na obljube, ko se bova poročila.
— Za koga neki pa me imaš?
— Ne jezi se, samo vprašala sem.
— Prav, da ti dokažem, da so tvoje želje zame zakon, mi reci naslednje: ali imaš še kakšno željo?
— Čakaj, da se spomnim. To je bržčas vse . .. počakaj ... ahal Da, spomnila sem se, še nekaj ti moram povedati.
— Reci, draga.
— Ali se ne boš jezil, če te bom kdaj po naključju poklicala z drugim imenom?
— Z drugim imenom? Zakaj pa to?
— Z imenom koga od mojih prejšnjih zaročencev. Ti si že devetnajsti po vrsti, jaz pa sem precej raztresena, kar zadeva imena ...
KRISTMAN GUDMINDSSON
............................iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimii!iii
! 1
Smeh stoletij
Nekdanji predsednik francoske republike Gaslon Doumer-gue je bil splošno znan zaradi svoje dobre volje. Za uspehe in priljubljenost sc je imel večji del zahvaliti svojemu smehljaju. Ko so ga vprašali, kako more biti ob vsaki priložnosti tako vesel, je smehljaje pojasnil:
„Če sem dobre volje, se smehljam, ker imam pač to navado. Če se razjezim, se spet smehljam, zato da jezim druge. Njihova jeza me zopet razveseli, in tako sem spet dobre volje."
Pisatelj in dramatik Tristan Bernard je klepetal v prijateljski družbi. Nekdo je pripovedoval o Pascalu, ki je kot šolar preganjal glavobol s tem, da si je izmišljal zapletne geometrične naloge.
Tristan Bernard je dejal:
„Z menoj pa je bilo malce drugače. Ko sem jaz hodil v šolo, sem si pogostoma pri zapletenih geometričnih nalogah Izmišljal — glavobol."
Pisatelj veseloiger se je odpeljal nekoč v Nizzo na počit- | | niče. Obedoval je v razkošnem hotelu. Ko so mu predložili pošte- | | no zasoljen račun, je zahteval lastnika hotela.
„Ali	ste	vi šef hotela!"	|
„Da, gospod. S čim vam morem postreči!"
..Ali	ste	res gospodar te	hiše!"	|
..Seveda, lahko mi verjamete!"
..Potem me objemite!”
Hotelir je bil v veliki zadregi. Gostje so se začeli muzati in | | smehljati, Tristan Bernard pa je z jokavim glasom dejal:
..Objemite me... to je poslednjič... nikoli več se ne bova i | videla!"
Potem je odšel.
5	=
>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiil,iiiii,liiiiiiiiiiiiiiiiii„iii,iiiiiii,iiiiil,||i,,||||||||||||||||ll||,||,,,||,|,|||||,||iT|
DR. TONE FERENC:
Predzgodovina
neke »znanstvene* ustanove
(4. nadaljevanje)
»Po vključim celovškega kroga, zbranega okrog Maier-Kaibitscha, se je gauleiter dal pregovoriti, da je izprosil spremembo izselitvenih smernic, ki jih je dal Berlin za Južno Koroško (beri: Gorenjsko — op. T. F.). Žal je privolitev iz Berlina prispela že po končani izselitvi prvega vala. (Verjetno namenoma, saj je bila koncipirana že 28. V. 1941 — op. T. F.). V poslednjem trenutku smo uspeli izvzeti iz izselitve le nekaj redkih ljudi, ki so jih malo pred tem prijeli, da jih izselijo (poleg tega niso izselili zdravnikov, ker je državna zdravniška zbornica pravočasno ugovarjala izgonu)."
Ker so se nekateri Slovenci, izgnani v Srbijo, do tedaj že vrnili v Ljubljano, je Maier-Kaibitsch trdil, da je izgon slovenskega izobraženstva iz Gorenjske dejansko pripomogel k utrditvi slovenskega vodstva v Ljubljani, ki od tam deluje tudi za Gorenjsko.
Maier-Kaibitsch ni ostal dolgo časa zvest temu gledišču. Dne 10. julija 1942 je namreč na zborovanju pokrajinskega urada za narodnostna vprašanja v Celovcu takole govoril o množičnih deportacijah Slovencev na Gorenjskem:
„Glede Gorenjske menim, da smo izselili še premalo izobraženstva. Drugače bi sedaj bilo tam bolj mirno."7
Iz zapisnika konference na Bledu dne 6. oktobra 1941 izvemo prvič nekaj več določnega tudi o odnosu Maier-Kaibitschevega kroga do ustanovitve Koroške ljudske zveze:
»Popolnoma zgrešena je ustanovitev in organizacija Koroške ljudske zveze. Takšna organizacija, kakor Koroška ljudska zveza, bi bila smiselna tam, kjer je treba vodstveno zajeti sicer nemško usmerjeno, vendar še ne nemško vmesno plast, da bi pospešili sicer počasni ponemčevalni proces in imeli organizacijsko možnost, da bi iz prebivalstva izkoreninili politično in rasno nezaželene elemente. Ker pa na Južnem Koroškem (beri: Gorenjskem — op. T. F.) ni takšnega prebivalstva, je Volksbund dejansko postal nova organizacija Slovencev. V njej je sedaj 95 odstotkov vsega prebivalstva. Nujno potrebno je ukiniti Volksbund. Maier-Kaibitsch je predlagal ustanovitev Koroške ljudske službe. Ukinitev Koroške ljudske zveze pa začasno ni mogoče doseči, ker je to gauleiterjevo prestižno vprašanje. Z ustanovitvijo takšnega Volksdiensta bi imelo narodnopolitično vodstvo možnost, ne da bi bilo zvezano na togi aparat neke stranke, da po potrebi, od primera do primera, sodeluje z vsemi obnove voljnimi elementi in si torej zgradi popolnoma ohlapen zbor sodelavcev, ki ne bo opravljal političnih funkcij, ka-kakor jih morajo funkionarji kakšne strankine organizacije.
Na podlagi nekih drugih virov smo sicer vedeli, da je Maier-Kaibitsch nasprotoval ustanovitvi Koroške ljudske zveze in se zavzemal za takojšnjo ustanovitev NSDAP na Gorenjskem, nismo pa vedeli, da je namesto Koroške ljudske zveze predlagal neko Koroško ljudsko službo. Po umestitvi novega gauleiterja NSDAP dr. Friedricha Rainerja, ki je postal tudi šef civilne uprave za Gorenjsko, so nacisti na Gorenjskem res ustanovili NSDAP, niso pa ukinili Koroške ljudske zveze in ne ustanovili Koroške ljudske službe.8
Po tej kritiki nekaterih ukrepov nemške civilne uprave na Gorenjskem je Maier-Kaibitsch na konferenci 6. oktobra 1941 prikazal lastne poglede na pot, po kateri naj bi Slovence na Gorenjskem pripeljali v nemštvo. Takole pravi:
»Firerjeve zahteve: »Napravite mi to deželo nemško!" ne moremo uresničiti in tudi ne bomo uresničili z izselitvijo južnokoroškega (beri: gorenjskega — op. T. F.) prebivalstva. Cilj lahko dosežemo le po poti postopnega vnemčenja dežele. Ob visoki udeležbi dragocene nordijske rasne dedne zasnove ta pot zagotavlja popoln uspeh in je po mnenju Maier-Kaibitscha edina pot, po kateri je tukaj mogoče iti. Vnemčenje dežele bo odvisno od pridobitve mladine. Samo njo lahko pridobimo za nemštvo. Po mnenju Maier-Kaibitscha bi bil obsojen na neuspeh vsak poskus ponemčevati starejše rodove. Kar lahko dosežemo in kar tudi moramo doseči, je strpen odnos starejše generacije do nemške uprave. Hkrati je treba doseči tudi to, da se ne bo upirala nemškim poskusom ponemčenja mladine."
Nasproti aktivnosti slovenstva v Ljubljani je treba — tako je menil Maier-Kaibitsch — »Gorenjcem pojasnjevati, kaj jih dejansko loči od Ljubljančanov. Treba je torej vzbuditi in ustvariti gorenjsko zavest. Samo po takšni težavni poti lahko zgradimo duhovno pozicijo proti nacionalnemu slovenstvu v Ljubljani."
Ta pot naj bi bila drugačna od tiste, ki so jo nacisti ubirali dotlej in tudi še v času, ko je Maier-Kaibitsch razpravljal o njej na konferenci. Najprej so si nacisti za Gorenjsko izmislili pojem »Južna Koroška" (Siid-karnten) in so nameravali pri gorenjskem prebivalstvu ustvariti nekakšno zavest ali občutek pripadnosti h Koroški. Šlo jim je predvsem za to, da prikažejo ali poudarijo vse tisto, kar Slovence na Gorenjskem veže na Koroško. Na konferenci pa je Maier-Kaibitsch že govoril o vzbujanju in ustvarjanju gorenjske zavesti in mu je šlo za to, da bi prikazali ali poudarili vse tisto, kar Slovence na Gorenjskem loči od Ljubljane. Tu naj bi nacistični nemški civilni upravi priskočila na pomoč »znanost". »Očitno je, da se Gorenjci rasno in etnografsko razlikujejo od Dolenjcev in da se je na Gorenjskem obdržalo mnogo germansko-nemške krvi, da gre tukaj v mnogih potezah za deželo, ki živi na nemški način. Toda za narodno delo potrebujemo znanstveno gradivo, ki ga morajo ob popolnem pomanjkanju nemških znanstvenih del o deželi izdelati na novo vsi ustrezni krogi." Za ustvaritev takšnega gradiva je Maier-Kaibitschev krog videl pred seboj dve nalogi in sicer pridobitev čimveč arhivskega in muzejskega gradiva iz Ljubljane ter ustanovitev raziskovalne ustanove.
Gorenjska je del Kranjske — tako je menil — in arhivsko ter muzejsko gradivo je bilo v Ljubljani, kjer so tisti čas tekle priprave na preselitev ljubljanskih Nemcev v rajh oziroma na Gorenjsko in Koroško. Pogodba o preselitvi kočevskih in ljubljanskih Nemcev, sklenjena med nemško in italijansko vlado, je sicer nemški strani omogočala preiskavo vsega gradiva, ki se nanaša na nemštvo na obeh preselitvenih območjih, ni pa govorila o preslikavi drugega gradiva ali izročitvi izvirnega gradiva. Zato je Maier-Kaibitsch upravičeno pričakoval »le malo izgledov na uspeh", »kljub temu je treba poskusiti." Za ustvaritev raziskovalne ustanove je bil Maier-Kaibitsch bolj odločen. Na sestanku je orisal zgodovino prizadevanj za takšno ustanovo. Obžaloval je, da nima Koroška lastnega vseučilišča, kakor ga ima npr. Štajerska. »V Gradcu so lahko velik del znanstvenega dela za ponovno osvojitev Spodnje Štajerske opravili že prej. Na Koroškem pa manjka ustrezna znanstvena ustanova ... Opisane težavne narodnopolitične razmere na Južnem Koroškem (beri: Gorenjskem — op. T. F.) nujno zahtevajo, da mora biti tudi znanstveno delo podrejeno istemu narodnopolitičnemu vodstvu. Vpliv ustanov s tujega območja ali tistih ustanov, ki ne poznajo težavnih problemov Južne Koroške (beri: Gorenjske — op. T. F.), bi lahko imelo za posledico neizmerno škodo."
7	Glej op. 15.
8	Glej op. 1.
(Se nadaljuje)
Športni vestnik
RAZGLAŠENI
SO ŠPORTNIKI LETA
Avstrijska športna javnost je te dni dobila novega športnika leta. 138 športnih novinarjev je imelo lahko nalogo, saj so se jim najboljši športniki kar vsiljevali. Za najboljšega športnika leta 1971 je bila razglašena svetovna prvakinja v skoku v višino Ilona Gusenbauer. 106 novinarjev ji je podelilo prvo mesto. Njen največji u-speh je bil svetovni rekord v skoku v višino, ko je do tedaj nedosegljivo višino Romunke Balasove (1,91 m) IZBOLJŠALA za 1 cm. Svetovni rekord je padel v okviru velike prireditve športnih novinarjev v dunajskem štadionu.
Najboljši za Gusenbauerjevo so bili smučarka Annemarie Proll, ki je dobila svetovni pokal, evropska prvakinja in svetovna prvakinja v umetnostnem drsanju Beatrix Schuba in konjski dirkač Adi Obleis. Vrstni red za leto 1971 se nadaljuje takole: 5. Sepp Zeilbauer (ati.), 6. Kurt Pittner (dviganje uteži), 7. Helmut Marko (avtomobilski šport), 8. Spitz/Ramelow (veslanje), 9. Presslmayr/Schlechta/Sattler (veslanje) in 10. Pfaff/Seibold (veslanje).
Tudi v Jugoslaviji so bili izvoljeni športniki leta.^ V Zagrebu je bila letos že 22. razglasitev športnice, športnika in športne ekipe leta. Razglasitev je bila rezultat ankete, ki jo je naredilo 209 jugoslovanskih športnih novinarjev. Za najboljšo športnico so izvolili letošnjo evropsko prvakinjo v teku na 800 m Vero Nikoličevo, ki je dosegla ptavtako drugi najboljši čas vseh atletinj letošnjega leta v tej disciplini. Pri moških pa je bil proglašen za najboljšega športnika Mate Parlov, letošnji evropski boksarski prvak v poltežki kategoriji. Med ekipami pa se je najbolj uveljavila ekipa vaterpola Mladosti, ki je letos že četrtič osvojila naslov evropskega prvaka v vaterpolu.
Drugo mesto si^ je pri športnicah priborila Mirjana Mašič pred Marijo Vegerje-vo. Vrstni red športnikov pa nadaljuje atlet Dane Korica in košarkar Simonovič. Med številnimi gosti hotela Interkontinental v Zagrebu, kjer je bila razglasitev, se je znašel tudi 8-kratni zmagovalec te ankete — kar je seveda rekord — svetovni prvak Miro Cerar.
• ROKOMET
V Arnheimu je bilo letošnje svetovno prvenstvo v ženskem rokometu. Jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca je prodrla do finala svetovnega prvenstva. V finalnem dvoboju pa so Jugoslovanke tako kot na zadnjem svetovnem prvenstvu leta 1965 podlegle nasprotnicam iz Nemške demokratične republike. Tekma se je končala 11:8 za NDR. Ekipa NDR je z zmago nad Jugoslovankami zasluženo osvojila svetovno prvenstvo, reprezentanca Jugosla-vije pa je ohranila srebrno odlikovanje.
Tudi jugoslovanska moška rokometna reprezentanca ni mirovala. Istočasno je tekmovala na turnirju moških reprezentanc za pokal Baltika. V odločilni tekmi je premagala rokometaše iz NDR s 16:11 (11:3) in si zagotovila prepričljivo prvo mesto turnirja. Drugo mesto je zasedla NDR pred Madžarsko^ in NDR — B. Sledili sta še Češkoslovaška in Danska.
Jugoslovanska moška rokometna reprezentanca je letošnjo sezono končala s tretjo zmago na velikih turnirjih. V Romuniji je osvojila pokal Karpatov, na Švedskem svetovni pokal in slednjič še pokal Baltika. Na olimpijskih igrah v Miinchenu bo letos prvič na sporedu tudi rokomet. Jugoslovani so dokazali, da imajo najboljše izgle-de na kolajno.
IX. MLADINSKO
SMUČARSKO SKAKANJE V ZAHOMCU
Na IX. mednarodnem mladinskem tekmovanju na 30-metrski Bloudkovi skakalnici v Zahomcu se je zbralo letos 49 skakalcev. Med njimi je bila celotna mladinska reprezentanca iz Slovenije, ki je dala zmagovalca v konkurenci mlajših mladincev. Zmagal je Kranjčan Podobnik. Čeprav so na tekmovanju manjkali nekateri izvrstni mladinski skakalci iz Zahomca, so se Korošci dobro uveljavili. Pri starejših mladincih je zmagal Egger iz Feldkirchna (177,2 točk, daljave 27 m in 29,5 m). V starejši pionirski skupini je zmagal Zahom-čan Marzola (160,8 t., 24 in 27 m), pri mlajših pionirjih pa je bil prvi Beljačan Krojar s 158,2 točkami in daljavami 27,5 in 27,5 m.
KRANJSKA GORA VABI
5. in 6. januarja 1972 bo Kranjska gora prizorišče velikih smučarskih tekem, ki bodo štele za evropski pokal. Na programu bosta veleslalom in slalom, ki bosta potekala na Vitrancu. Hkrati pa bosta slalom in veleslalom štela tudi za pokal„Vitranca“. Prireditelji tekem pričakujejo močne ekipe vodečih smučar, držav (Auger, Schmalzl, Pechtl itd.) tako, da bodo tekme zanimive tudi za nas, saj so tik pred našimi vrati.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevno oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba p*o kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 1.1.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 S koračnicami v novo leto — 7.40 Glasbena oddaja — 8.05 Godba na pihala za novo leto — 8.15 Srečno novo letol — 9.00 Biseri avstrijskih koračnic — 9.30 Kar ostane, je spomin — 10.00 Dunajska glasba v moderni priredbi — 10.30 Radijska pripovedka —
11.00	Dopoldanski koncert — 11.45 Novoletna glasba
—	12.03 Za avtomobiliste — 13.05 Koncert za komorni orkester — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Novo leto se zdaj začenja — 17.05 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.00 Šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 2.1.: 6.10 Igra na orgle — 7.45 Kdor tvega, zmaga — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Glasba je moj svet — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Bavarsko omizje — 12.03 Za avtomobiliste — 13.05 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine
—	14.30 Voščila — 16.00 Zgodba hudobnega dečka —
17.05	Ljudski koncert — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Kulturna prizma — 18.45 Zborovsko petje
—	19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govorijo vladni predsedniki dežel Furlanija-Julijska krajina, Slovenija in Koroška — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedeljek, 3. 1.: 9.00 Z zaletom na smučišča —
9.30	Vesele note mojstrov — 10.00 Glasba za zabavo
—	11.03 Ljudske viže iz Tirolske — 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Pesniško doživeta Koroška — 15.00 Komorna glasba —
16.15	Za ženo — 16.30 Otroška oddaja: Till Eulen-spiegel — 17.10 Ljudska glasba — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Priljubljene melodije — 19.50 Note in beležke — 20.10 Operetni vodič — 21.00 Integracija tujih delavcev v podjetju — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
Torek, 4.1.: 6.05 Pisana jutranja melodija — 6.27 Kmet. oddaja — 9.00 Na, ljubezen — 9.35 Mednarodne smučarske tekme — 10.30 Dopoldanske melodije — 11.03 Ljudske viže iz Tirolske — 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 13.30 In kaj pravite vi? — 14.45 Koroško narečno pesništvo — 15.00 Ljudske viže —
16.15	Za ženo — 16.30 Lovska latovščina -— 17.10 Moja najljubša melodija 18.00 Deželni razgledi —
19.05	Dunajska ljudska glasba — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina.
Sreda, 5. 1.: 6.05 Pisana jutranja melodija — 6.27 Kmetijska oddaja — 9.00 Ljudska glasba — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Vedno radi poslušamo
—	11.03 Ljudske viže iz Tirolske — 13.30 Zborovska glasba — 14.30 Srečanje — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski
kavarni — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 „Kjer prepevajo ..." — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zgodba hudobnega dečka — 21.10 „Pri tebi je bilo vedno tako lepo".
četrtek, 6. 1.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Koroške koračnice — 7.30 Veselo praznično jutro — 8.15 Spet radi poslušamo — 9.30 Koračnice — 10.00 Zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomibiliste — 13.45 Iz domovine: Nemški in slovenski običaji na Koroškem —
14.30	Ura pesmi — 15.00 Mednarodna zabavna oddaja
—	16.00 Koledarske zgodbe — 16.30 Otroška oddaja
—	17.05 Operetni koncert — 18.00 Legenda o kraljih
—	19.00 šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Johann W. Goethe: Meščanski general — 21.15 Najlepše melodije Rudolfa Kattnigga.
Petek, 7. t.: 6.05 Pisane melodije — 9.00 Novo leto se začenja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Glasba vam v zabavo — 10.55 Mednarodne smučarske tekme — 13.30 Poskočno zaigrano — 14.25 Mednarodne smučarske tekme — 15.00 Zborovska glasba Clau-dia Monteverdija — 15.30 še vedno priljubljeno —
16.15	Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroške pesmi —
17.10	Glasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi
—	18.45 Oddaja delavske zbornice — 19.05 Robert Stolz dirigira — 19.05 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 1.1.: 7.10 Dobre volje v leto novo! Nedelja, 2. 1.: 7.10 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo »pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 3.1.: 13.45 Informacije — Ljudske pesmi — Božič v Ameriki.
Torek, 4. 1.: 9.30 Perhtvanje v Ziljski dolini, reportaža — 13.45 Informacije — šport od tu in tam — Marco Polo, sedem stoletij njegovega potovanja. Sreda, 5. 1.: 13.45 Informacije — Poper in sol. četrtek, 6. 1.: 7.10 Prisvetila je zvezda.
Petek, 7. 1.: 13.45 Informacije — Glasbena skrinja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 1.1.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas
—	8.10 Radijska igra za otroke — 9.05 Novoletno dopoldne za kmečko pečjo — 10.05 Slovenske popevke — 10.30 Osem predsednikov ob Novem letu, reportaža — 11.15 Novoletni koncert — 12.10 Novoletne čestitke — 13.30 Novo leto 1941, reportaža —
14.05	Slovenske narodne in domače pesmi o zimi in veselju — 15.05 Pester zabavni spored — 17.05 Vesele melodije — 17.30 Radijska igra — 18.30 Ob lahki glasbi — 19.15 Z ansamblom Franca Flereta — 20.00 Novoletni koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.30 Plesni zvoki z velikimi plesnimi orkestri — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nadaljujmo s plesom in pesmijo v Novem letu.
Nedelja, 2.1.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Skladbe
za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela
11.15	Dopoldanski koncert — 12.10 čestitke za Noj leto — 13.30 Mali heroji, reportaža — 14.05 Po domaJ
—	14.40 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športu popoldne — 17.05 Lahka glasba z našimi solisti j ansambli — 18.00 Literarna oddaja — 18.40 Lepe mj lodije — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 i bavno glasbena oddaja — 22.20 Melodije in pleS zvoki — 23.05 Zimske pesmi — 23.15 Ples pred p(l nočjo.
Ponedeljek, 3. 1.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Dani za vas — 8.05 V zimskem jutru, lahek glasbeni spj red — 9.05 Melodije, ki ste jih najraje poslušj v preteklem letu — 10.05 Z našim zborom in sil foničnim orkestrom v letu 1971 — 11.15 Slovenske n| rodne in umetne pesmi — 12.10 Opoldanski dive# mento — 13.30 Sadovi dela našega četrt stoletj reportaža — 14.05 Lani med našimi pevci in goa
—	15.05 Munchen-Sapporo, športna reportaža — 16J Glasba ne pozna meja — 18.00 Domače in vesej škotske pesmi — 18.30 Lepe melodije — 20.00 Ples' orkester RTV Ljubljana in pevka Majda Sepe •
21.00	Radijska igra — 22.15 Za ples in razvedril
—	23.15 Melodije za lahko noč.
Torek, 4. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.‘ Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slove* ske narodne v rgznih izvedbah — 12.10 Simonitije« melodije — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansamtl
—	14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansaml lom Atija Sossa — 14.40 Mladinska oddaja — 15.1 Fagotist Srečko Korošak — 17.10 Popoldanski silf fonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.1 Družba in čas: Razvoj znanosti in kriza šolskega 8 stema — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka — 20. ! Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21. Koncert lahke glasbe — 22.15 Pri slovenskih pl morskih skladateljih — 23.15 Med jugoslovanski! pevci zabavne glasbe.
Sreda, 5.1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena mat neja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Vedno lep melodije — 9.40 Iz glasbenih šol — 12.10 Iz Pucciniji ve opere „Manon Lescaut" — 12.40 Od vasi do val z domačimi vižami — 14.10 Zamejski zbori poj< Zbor Jacobus Gallus iz Trsta — 14.35 Voščila 15.40 Iz francoske stare glasbe — 17.10 Jezikov pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18. Popevke s slovenskih festivalov — 18.40 Naš ra govor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Sili fonični orkester RTV Ljubljana — 21.40 Lahka glasb
—	22.15 S festivalov jazza — 23.05 Mala panoram sodobne turške lirike — 23.15 Slovenski pevci zt bavne glasbe.
četrtek, 6.1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8. Operna matineja — 9.05 Foerster: Gorenjski slavč«
—	9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov J
12.10	Iz opere »Nikola šubič Zrinski" — 12.40 Pihalni godbe — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ai* samblom Silva Štingla — 14.45 Med šolo, družino i( delom — 15.40 Tržaški baročni ansambel — 16.4 Stockholmski filharmonični orkester — 17.10 Koncei po željah poslušalcev — 18.15 Godala v ritmu -j
18.45	Kulturna kronika — 19.15 Z ansamblom Jožeti Privška — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi ij napevov — 21.00 Mao-Ce-Tung lirik, literarni večd
—	22.15 Alojz Srebotnjak in Marij Kogoj — 23.fl Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke na t4 kočem traku.
Petek, 7.1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena mat! neja — 9.05 Dobili smo nov koledar — 9.35 Od m# lodije do melodije — 12.10 Glasba Bedricha Srn# tane — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 14.1 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.35 Voščila — 15.3 Napotki za turiste — 15.40 Z domačimi malimi ai' sambli — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni cert — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ogr samblom Valterja Skoka — 20.00 Slovenski zb<f rovski skladatelji z evropskimi sodobniki — 20.1 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomoršč^ kih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih
23.15	Jazz pred polnočjo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII^
Avstrija 1
Sobota, 1.1.: 12.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov — 13.30 Mednarodni smučarski skoki
—	16.15 Za otroke — 16.40 Raca in njeni prijatelji
—	16.50 Čarobni turban — 17.20 Čarobni svet Wa!ta Disneja — 18.05 Srečanje v Los Vegas — 18.30 Otrokom za lahko noč — 18.35 Mary's Musič — 19.20 Novoletni nagovor zveznega predsednika — 19.30 čas v sliki — 19.45 šport — 20.10 Beseda za Novo leto —• 20.15 Kneginja čardaša, opereta — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Zver mora umreti, kriminalni film.
Nedalja, 2.1.: 12.25 Mednarodni smučarski skoki
—	16 00 Lolek In Bolek — 16.10 Pan Tau — 16.45 Dak-tari — 17.35 Večer v planinski koči — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Izvidnica v kameno dobo — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Zvezde v maneži — 21.40 čas v sliki — 21.50 šport.
Ponedeljek, 3.1.:	12.55 Mednarodne smučarske
tekme — 18 00 Aktualno Iz znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike z Avstrije — 18.55 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.20 Pregled sporeda —
19.30	čsa v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Departement S
—	21.10 Poštni predal 7000 — 21.25 Olimpija na ognjeniku — 22.30 čas v sliki.
Torek, 4.1.: 9.55 Mednarodne smučarske tekme —
18.00	Biti mlad, ostati lep — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.55 Grof Luckner — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Ura zvezd — 21.05 Filmske zgodbe iz Avstrije: Avstrijski film povojnih let — 21.55 čas v sliki.
Sreda, 5.1.: 11.00 Calabulg — 12.35 Olimpija na ognjeniku — 16.30 Za otroke — 17.15 Elba, iskra v Sredozemlju — 17.40 Mednarodni mladinski obzornik
—	18.00 Vsi medvedi ne spijo pozimi — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Sike iz Avstrije — 18.55 Ljubi stric Bill — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Glasba za gledanje
—	21.05 Salto mortale, zgodba artistične družine —
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
22.05	čas v sliki — 22.20 Nepoznani obraz, kriminalni film.
četrtek, 6.1.: 12.25 Mednarodni smučarski skoki
—	16.00 Za otroke — 16.30 Govorica živali — 17.40 Za družino — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Pot v notranjost — 19.00 Veselje z glasbo — 19.30 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Posojevalec na zastavo, film — 21.35 Čas v sliki — 21.50 Monty Phy-thon's Flying Circus.
Petek, 7.1.: 11.00 Hrepenenje po Djamili — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.55 Junak vvesterna — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 Arsene Lupin — 21.10 Novinarski razgovor —
22.10	Čas v sliki — 22.25 Prvi april 2000, film.
Jugoslavij
		Avstrija 2
1		
Sobota, 1.1.: 17.30 Osebni kuharji njegovega veličanstva — 18.40 Tako nas vidijo z osmimi — 19.30 Čas v sliki — 19.45 šport — 20.10 Beseda za Novo leto — 20.15 Nevredna eksistenca — 21.25 čas v sliki.
Nedelja, 2.1.: 18.30 Ironimus 71 — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Nedelja v Stockholmu
—	20.00 Cvetlični kotiček — 20.15 Samo dih blaženosti, film — 22.00 Telereprize.
Ponedeljek, S. I.t 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Zgodovina pod našimi nogami — 19.30 čas v sliki
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Mazovvsze Ballett — 21.05 Odgovorni odpusti neodgovornega — 21.35 Telereprize.
Torek, 4.1.: 18.30 Na obisku pri Arnulfu Neuvvlrthu
—	19.00 Geografski sprehodi — 19.30 čas v sliki —
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 V krogu, TV-igra — 21.20 Telereprize.
Sreda, S. 1.: 18.30 Kaj je prognoza? — 19.00 Nobelovi nagrajenci za liziko in kemijo — 19.30 Čas v sliki
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Hrepenenje po Djamili, film — 21.35 Telereprize.
četrtek, 6.1.: 18.30 Albrecht Altdorfer, portret —
19.30	čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Franz Grill-parzer: Morja In ljubezni valovi — 21.45 Telereprize.
Petek, 7. 1.: 18.30 7000 let rimske umetnosti — 19.00 Nobelovi nagrajenci za medicino In gospodarstvo
—	19.30 čas v sliki — 20.00 Ob koncu tedna na poti
—	20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Fury, film —
21.45	Telereprize.
Nedelja, 2.1.: 8.40 Madžarski pregled — 9.40 P domače — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik ■
11.00	Otroška matineja — 11.30 Mestece Peyton
12.25	Mednarodni smučarski skoki — 15.30 Cirkus n ledu, film — 15.50 Tarzan in njegova prijateljic ameriški film — 17.25 Sedem pevcev, sedem poper
—	17.50 Sedem obrazov, sedem voščilnic — 18. Po domače z Avseniki — 19.05 čestitke sosedu
20.00	Dnevnik — 20.35 Zimska pravljica — 21.10 A. c Musset: Beneška noč — 21.50 Glasbena oddaja
22.05	Sedemkrat srečno — 23.05 Poročila.
Ponedeljek, 3.1.: 10.00 Otroška matineja — 16.
Novoletni spored v madžarščini — 17.00 Zvezdir zaspanka — 18.00 Poročila — 18.05 S kamero p svetu — 18.30 Mozaik — 18.35 Sto žensk na Trigla'
—	19.00 Zdravo, mladi — 19.30 Nastop ansamb „One in oni" — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mladi 1 mlade — 21.15 Nastop Olivere Katarine — 21.35 Z' bavna oddaja — 22.15 Poročila.
Torek, 4.1.: 16.45 Madžarski pregled — 17.55 De lica z vžigalicami, pravljica — 18.05 Risanka ■ 18.20 Obzornik — 18.35 Top-pops — 19.00 Mozaik
19.05	Računalniki — 19.30 Mikroekonomika — 20. Dnevnik — 20.35 Moja draga Klementina, ameriš film — 22.10 Poročila.
Sreda, 5.1.: 13.30 Mednarodne smučarske teku
—	16.45 Madžarski pregled — 17.20 Doktor Dol it t le
17.45	Obzornik — 18.00 Hokej Olimpija—Medveščl'
—	20.00 Dnevnik —• 20.35 Avgust šenoa: Diogenes
21.25	Angleške impresijo — 21.50 Novosadski k morni orkester — 22.15 Poročila.
četrtek, 6.1.: 15.30 Mednarodni smučarski sko
—	17.45 Veseli tobogan — 18.15 Obzornik — 18. Boj za obstanek, film — 18.55 Mozaik — 19.00 L. Bert stein predstavlja — 20.00 Dnevnik — 20.35 četrtkoj razgledi — 21.35 Boccaccio: O vrvici In ljubosumno’ možu — 22.10 Poročila — 22.15 Mednarodne smuč<Jf ske tekme.
Petek, 7.1.: 13.30 Mednarodne smučarske tekil'1
—	17.45 Bolniška soba — 18.15 Obzornik — 18.30 Ml<* da Evropa — 18.45 Vzgojni problemi — 18.55 Srt^ čarska šola — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 Dnevni'
—	20.35 Jaques Tati: Kratek film — 20.55 Praznik, 1 rafl coski film — 22.25 Plesni orkester RTV Zagreb — 22.0 Poročila.