TEDNIK kSILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ. 27, novembra 1969 LETO XXil., št. 47 CENA 0,50 DIN DAN REPUBLIKE ošnji dan republike, idvajseti v zgodovini narodov, slavimo v le- elikcga jubileja — ob ■nicl boja in uspehov > komunistov, Zveze ko- stične mladine in re- ■ionarnih sindikatov, i ljudje, ki so bili ro- V letu osvoboditve, pre- lajo danes odgovorne ;e v naš; samoupravni bi. kar jc bilo zapisano 29. iinbra 1943 v Jajcu kot ilj demokratičnega raz- r.arodov Jugoslavije, je lo letošnje pomladi še čvrsto potrditev. Z ve- udcležbo na volitvah mikov in poslancev so Slovani soglasno še en- izjavili, da zanje ni e poti od »samouprav- !ocial:st:čne, e.iakoprav- ružbene skupnosti«. besede so dominirale na 9, kongresu ZKJ ter )risotne v vsakdanjem in naporih pri obdelo- u težav, ki jih imamo in h bomo imeli na svoji k lepšemu in boljšemu. času pred praznikom jujemo porast industrij- proizvodnje in izvoza, )ej pa še rekordno kme- tijsko proizvodnjo. Istočasn« si malo. oddahnemo v napo- rih, da bi obvladal; nelU kvidnost mnogih delovnih organizacij ler druge težave iz zadnjih mesecev. Leto, ki se izteka, ni b'lo težje, niti lažje od drugih. Od dneva republike do kon- ca leta moramo opraviti še vrsto važnih opravkov. Pred- vsem čaka našo skupnost sprejetje programa razvoja federacije republike iin ob- čin ter dogovor o srednje- ročnem in dolgoročnem raz- voju. Zveza komunistov, ki je dočakala letošnji dan repu- blike v znamenju svoje pre- obrazbe- računa na odločno podporo naše javnosti pri doslednem izvajanju za- ključkov in stališč pete in in sklepov 9. kongresa. Letos smo izrazili našo glo- šeste seje predsedstva ZKJ boko solidarnost z ljudmi iz severne Bosne, ki jih je pri- zadel potres. Hitra in učio- kovita pomoč, ki ja začela po potresu prihajati, je ubla- žila razmere. Mnogi priza- deti v severni Bosni dneva republike ne bodo pričakali v svojih domovih, dočakali pa ga bodo v prepričanju, da bodo doživeli prihodnjega v svojem novem toplem domu. zahvaljujoč solidarnosti na- še socialistične skupnosti. SiVf Predsednik republike Josip Broz — Tita 'čana akademija v aslitev dneva ublike v Ormožu ^oj- t. j. v če t rte A. 27 ■tnbra s pričetkom cb 19 '^3 v domu Partizana v '^žu svečana aKadeni^ja jsstitcv dneva republike 'OSramu bodo sodelova'.i: 'ski pihalni crkeste." pevski zbor DFD _^da Ormož in recitator- ^ Učenci osnovne šole Or- ' !2anizator akademije ^ J^,Svob;>da Ormož vabi k ,''^i udeležbi in s tetn k ^Jfii proslav: tega po- ^J^^i^ega in velikega praz- J. S Včeraj na seji SO , Ormož Odborniki skupščine občine Ormož So na včerajšnji osmi skupni seji obeh zborov ob- ravnavali analizo poslovnega uspeha delovnih organizacij iz gospodarstva in negospodar- stva za obdobje januar — sep- tember, obravnaval! poročilo o mladoletniškem prestopni- štvu v občini Ormož ter pod točko — vprašanja in odgo- vori — obravnavali tudi dru- ga vprašanja iz pristojnosti obravnav in dela skupščine. Več o sej: bomo poročali prihodnjič. J. S. RIJETNO PRAZNO- ANJE DNEVA ePUBLIKE VAM ELI UREDNIŠTVO IN UPRAVA TEDNIKA Skupščina občina Ptuj Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Občinsko združenje borcev NOV želijo vsem Jugoslovanom prijeten praznik - 29. november, DAN REPUBLIKE! Vreme za čas do nedelje, 7. de- cembra 1969. Zadnji krajec bo v torek, 2, decembra ob 4.53. NA- POVED: od 28. novembra do 2. decembra bo lepo vreme, V planinskih krajih so možne sne/nc padavi- ne. Okros: 3. decembra se bo vreme poslabvilo. Bo se toliko ohladilo, dx bo med de/jem snežilo. Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 2t. novembra \J[ TA TEDEN V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI Ta teden se sestaneta pro- svetno-kulturni in gospodar- ski zbor republiške skupšči- ne Prosvetno-kulturni zbor ima na dnevnem redu zlasti zadeve, o katerih je razprav- ljal in sklepal republiški zbor na svoji zadnji seji in za ka- tere je pristojen tudi pro- svetno-kulturni zbor. Obrav- naval bo tudi informacijo o de!u in možnostih organiza- cije gla-sbene mladine Slove- nije in o posredovanju kul- turnih prireditev v Sloveni- ji. Organizacija glasbene mla- dine Slovenije je namreč najmlajša med organizaci- jami te vrste v Jugoslaviji in ni dosegla tolikšnega razma- ha in uspehov kot glasbena mladina v drugih republikah. Razlogi so zlasti v njeni raz- drobljenosti in pomanjkljivi organizaciji, neustrezni ma- terialni podpori in neizdela- nem konceptu celotne estet- ske vzgoje mladine pri nas. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, ki v svo- ji informaciji opozarja na t-^ problem, predlaga postopno urejanje razmer, ki zavirajo resnični razmah glasbene mladine pri nas. Gospodarski zbor med dru- gim razpravlja o pogojih go- spodarjenja v letu 1970 v zvezi z osnutkom resolucije o okvirih ekonomske politike in Dolitiki zbiranja ter udo- rabe sredstev za splošno ix)- trošnjo v letu 1970 na seji e- notnega zbora delovnih skup- nosti. O tej problemstiki razpravlja tudi odbor za Gružbeno-ekonomske odnose tega zbora. Odbor za urbanizem ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo repubiiške.^a zbora pa ima na dnevnem re- du svoje seje razpravo o os- nutku sklepa in priporočila o ukrepih in nalogah za na- daljnji razvoj komunalnega gospodarstva v SR Sloveni- ji. Razpravljali bodo tudi o predlogu za izdajo zakona o popisu prebivalstva Ln sta- novanj leta 1971. Ptujska mladina proti vojni v Vietnamu Pretekli petek so ptujski srednješolci protestirali pro- ti vojni v Vietnamu po ptuj- skih ulicah in trgih. S števil- nimi transparenti, na katerih je bilo napisano: hočemo mir; svoboda vietnamskemu ljud- stvu; Amerikanci, zapustite Vietnam... so v dolgi koloni šli skozi Ptuj in se zbrali pri spomeniku revolucionarja in borca za svobodo Jožeta Lac- ka. Tam so se zbrali tudi pro- fesorji in predstavniki druž- benopolitičnih organizacij. Demonstrantom je govoril Stanko Lepej, predsednik OK ZMS Ptuj. Dejal je med dru- gim, da je prav, da tudi naša mladina protestira proti voj- ni, da podpre pravičen boj vietnamskega ljudstva. Na kratko je opisal zgodovino vietnamskega ljud.stva, v ka- teri je nenehno prisotna bor- ba za svobodo. Opisal je tudi, v kaik^h težavah se bori hrabro vietnamsko ljudstvo proti močnejšemu sovražni- ku, ki uporablja vietnamsko deželo za poligon, kjer preiz- kuša najnovejše orožje in druga uničevalna sredstva. Izrazil je prepričanje, da bo hrabri vietnamski narod zmagal. Prav je. da se pri. družimo vsem. k: v svetu s& Udarno z Vietnamci protesti rajo proti krivični vojni, li razi! je vse priznanje in s:a pati je do vietnamsk-h mij dincev, ki se borijo za neod visnost. Dijaški zbor je recitiri borbene pesmi. Dijaki so brali sestavke i hrabrosti malega vietnaJl skega naroda, ki se bori i košček zemlje, za katerd vedo, da pripada njim, danes razkopavt^jo bomM zagrinja vojni dira . Ze'':-cs\': na gigant na Diav- skem polju. V df.polda.isk:h urah je bi- la v strojni d?':?vnici t"^var- r.e centralna proslava, sve- čana seja delnvskega sveta, upravnega odbo''a in svetov ^rr,i7\ajalcev delovnih enot. Slavje je (^tvoril pred.jcd- TAk centralnega delavskega sveta Ivan Gerjovič jn.. k' je v !menu kolektiva pozdrav:! vse Tcvzoče greste. Direktor, ing. Franjo Grur:- feld pa je oodsi obširnejše poročilo o gradnji tovarne in njerib dosedanjih dei-^.vnih uspehih. Posebej je poudaril, da se od leta 1964 tovarra sa- ma financira in vzdrluie in da .*ama skrbi za razširjeno reprodukcijo. Tako je ena njenih najvažnejših nalog v bodočem delu nadaljnja teh- nolo.ske izpKDpoInitev proiz- vodnje, kar bodo dosega z ia.<'tn.mi sredstvi. Proizvodni uspehi tovarre glinice in aluminija Boris Kidrič so res izredni- Ti re- zuitoti pa bi bili v nei^nterih minulih letih še boljši, če ne bi večkrat prihajalo do re- dui^crie električne eiergi^e kar -e za tovarno ogromno breme, ki se pa inu večkrat niso mogli izogniti. V zad- njem času je i?;redr:.-i tudi orod^jia na tujem trž-šču, predvsem na konvertibiln^^m območju. Samo v šestih mf,- sec'h letošnjega leta so iz- vozili zs nekaj mani ko' de- set n;r:iijonov dolarjev. Vo:'stvo kot ves kolektiv je d."b'l več pohval in čestitk od vsepovsod za svoje pro- izvodne rezultate. Pomemb- nost tovarne glinice in alu- minija je poudaril navzoči predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, ki ie dejal, da je tovarna v Ki- dričevem izredno pomembna za ptujsko občino ter ji v bodočem delu zaželel še več uspehov. Ivan Gerjovič je nato predstavnikom šol iz Kidri- čevega, Leskovca in Zeta! v imenu kolektiva poklonil po 50.000 dinarjev. Franc Mu- hič, Božena Zoreč. Mirko Spoljar, Ivan Lajh, Ivan Gerjovič ter ing. Stane To- nejo pa so prejeli za svoje deio v kolektivu denarne na- grade po 1000 dinarjev. Po svečani seji in kuiturnern programu je tričlanska de- legacija položila k doprsne mu kipu Borisa Kidriča ve- nec. B. H. Skupščina občine Ormož Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Oličinska organizacija ZB NOV Občinska konferenca IMS Občinsk! sindikalni svet Delavska univerza in druge organizacije in društva v občini Ormož čestitajo vsem občanom ob DNEVU REPUBLIKE ter jim želijo prijetno praznovanje! i INIK — Četrtek. 27. novembra 1969 STRAN S tališča ptujskih indikatov gospodarskih problemov Na nedavni peti redni in razširjeni plenarni seji so ob- j plenuma občinskega sindikalnega sveta Ptuj razprav- i o gibanju gospodarstva v ptujski občini v letošnjem I, Po zelo poglobljeni in polemični razpravi je V. plenum inskega sindikalnega sveta Ptuj sprejel sklep o nasled- i STALIŠČIH IN PREDLOGIH 1. Ugotovljen je ugoden porast poslovnih uspehov v go- darstvu. kar omogoča delovnim organizacijam ugodna itvena razmerja in oblikovanje potrebnih skladov, ven- ■ pa bi morale delovne organizacije posvetiti v tej situ- ji izredno pozornost vrednotenja zalog, ter porabiti del leženega ostanka dohodka za kritje vrednosti zalog, tako, bi te vrednosti bile osnova za realnejšo gospodarsko litiko v prihodnjem obdobju, istočasno pa bi obvarovali ovne organizacije pred izgubami^ ki bi lahko nastale za- li neugodnih nihanj cen na tržišču. 2. Znano je, da so dosedanje revalorizacije osnovnih sred- V v delovnih organizacijah imele za posledice višje vred- tenje delovnih priprav, katere pa po knjižni vrednosti (segajo tržno vrednost teh priprav. Nekatere delovne (anizacije že s svojo amortizacijo uravnavajo neskladno- imed knjižnimi in tržnimi cenami vendar je nujno, da ob oeu leta vse delovne organizacije stvarno precenijo ne mo kronološko zastarelost svojih proizvodnih priprav, nveč tudi tehnološko vrednost in postavijo takšen plan nrtizacije za prihodnje leto, s katero bodo lahko zago- file modernizacijo svojih delovnih priprav. 3. Iz razprave na plenumu je razvidno, da je proizvodnja neenakem položaju glede na trgovino, da trgovina odvze- I proizvodnji prevelik delež ustvarjene vrednosti, zato potrebno z zakonskimi ukrepi uveljaviti enakopravne od- K med trgovino in proizvodnjo, določiti skrajne roke. do terih se lahko uvaja medsebojno kreditiranje, proiz- dnji — tudi kooperantom — zagotoviti možnost nakupa riznih sredstev za uvoz repromateriala po uradnem tečaju> 4. Ugotovljeno je. da kmetijstvo nima neposrednih koristi I raznih regresov in premij, so pa cene določenih kmetij- iilj pridelkov določene bodisi z zveznimi, bodisi z republi- limi ali občinskim predpsi, te cene pa ne pokrivajo stvar- k proizvodnih stroškov, zato je potrebno uveljaviti tudi v letijstvu sprostitev cen in jih pril-agoditi tržnim pogo- ni, če pa se uvedejo regresi, naj pokrivajo dejansko raz- med lastno in maksimalno ceno in pri tem tudi upo- ^ajo vprašanje razširjene reprodukcije. 5. Odnosi v tržnem gospodarstvu zahtevajo hitrejše prila- 'iinje proizvodnje zahtevam tržišča. To je mogoče edino '1 modernizirano proizvodnjo, ki pa zahteva ustrezne ka- zato je potrebno, da delovne organizacije preučijo •irovsko zasedbo na delovnih mestih od katerih je pred- odvisen uspeh poslovanja in da za ta delovna mesta ^otovijo kadrovsko zasedbcv ki bo tudi strokovno spo- jna sproti ugotavljati tržne razmere in s tem vplivati na ''fejšo rast proizvodnje, pri tem pa je treba upoštevati, ' zahteva moderen način proizvodnje sodobnejše prijeme ' reševanje nastalih problemov, to pa je mogoče doseči ustreznimi strokovnimi kadri. 6. V cilju uveljavitve sprejetih stališč in predlogov sma- * plenum občinskega sindikalnega sveta Ptuj. da je po- *'>no tako s podanim poročilom o gibanju gospodarstva " diskusijo in sprejetimi zaključki seznaniti vse delovne [S^nizacije, osnovne sindikalne organizacije Skupščino '^■ne Ptuj. Komite občinske konference ZKS Ptuj občin- I" konferenco SZDL Ptuj, Občinsko konferenco ZMS •"i in druge. 7. predsedstvo in komisija za gospodarstvo občinskega fizikalnega sveta Ptuj se zadolžujeta, da skupaj z odbori kovnih sindikatov organizirata posvetovanja s pred.stav- delovnih organizacij v cilju podvzomanja konkretnih ^*Pov za reševanje aktualnih oroblemov v gospodarstvu ^ družbeni dejavnosti občine Ptuj V. PLENUiM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ O laposlovaoju gospodar- skem gibanju, gradnji o programu dela občinske skupščine Ptuj :n prihodnjih sejah smo se pogovarjal! z Ivam Rauom, tajnikom SO Ptuj. V septembru in oktobru so strokovne in upravne službe sodelovale pri prireditvah (;b 1900-Ietnici Ptuja in zaradi tega ni! b:Io mogoče pripra- viti ustreznega gradiva za razpravo na sejah OS. V no- vembru so strokovne službe začele pripravljati gradivo, o katerem bo razpravljala in sklepala občinska skupščina na prihodnjih sejah. Koncem novembra bo seja zbora delovnih skupnosti s plenumom občinskega sindi- kalnega sveta, na kateri bo- do obravnavali in sklepali o dogovoru o skupnih izhodi- ščih politike zaposlovanja in o ukrepih za izboljšanje oo- gojev zaposlovanja na ob- močju komunalne skupnosti za zanoslovanje v Mariboru. V decembru bosta dve seji občinske skupščine, na ka- terih bodo med drugim o- bravnavali oceno gospodar- skih gibanj v letošnjem letu. kjer ni opaziti večjih odsto- panj od predvidevanj Skup- ščina bo razpravljala med drugim tudi o investicijah v zdravstvo. Treba bo odločiti o gradnji novega kirurg!Č7e- ga oddelika pri ptujski sploš- ni bolnišnici Predračun od- delka je 850 milijonov sta- rih dinarjev. Zdravstveni dom se je odločil odkuoiti zgradbo v Cučkovi ulici za 22 starih milijonov Adap*.a- cija teh prostorov je nred- videna na 60 milijonov S dii Poleg tega bo morala okle- pati OS o odlokih s področja urbanizma in komunalno sta- novanjskih in drugih podro- čij. Med drugim bo morala sprejeti odlok o urbanistič- nem programu ptujske obči- ne. Urbanistično dokumenta- cijo bo treba vskladiti z do- ločbami novega zakona o ur- banističnem planiranju Z odlokom o urbanističnem redu bo treba določiti ure- janje naselij, namensuo u- porabo zemljišč, komunalno opremljanje zemljišč, pogoje za graditev objektov in inve- stitorjev in podobno. Urbanistična služba ori- pravlja zazidalne na2"te za novi trgovski center v Ptuju, za individualno gradnjo sta- novanjskih hiš v razn-h pre- delih mesta. O tem bo mara- la odločati OS. Pogoj: za uporabo cest so se spremenili z naraščanjem motornega prometa. Ceste četrtega reda v občini je tre- ba prekategorizirati. Soreie- ti bo treba tudi oilok o kf-a- jevnih. poljs.^ih in gozdnih cestah v ptujski občiri. Nov odlok bo treba tudi za olls- ganje smel'. Več odlokov bo '■reba spre- jeti tudi s podroo-!, stano- vanjskih zadev. Izdelani so novi normativ: za vzdrževa- nje stanovanjskih hiš k' se naj uporablja v Slrvenijt Odlok, k; ga bo trebi ..ipreie- ti, bo določa! tudi. :xdo bo u- pravljal stanovanjsko hišo. v kateri gospodar! s stanovanji več organizacij. Z odlokom bo treba dolo- čiti kraje, v kate-.h smejo obrtne delavnice sam stojnih obrtnikov prodajat! svoje iz- delke. Z odlakf^m bo Irebd oonov- no določit! okvirne količine in vrste lesa, ki pripadajo v ptujski občini kmetr^m, last- nikom 23 neposredno upora- bo v njihovem g.>3poaarstvu. Prav tako bo m^Taia OS določiti izhodišča ^a splošno potrošnjo v občini v letu 1970: proračun financiranje vzgoje in izobraževanja, fi- nanciranje vzgoje in izobra- ževanje, financiranje kultur- no prosvetnih dejavnosti, do- ločiti bo treba davčio poli- tiko in drugo. ZB Translstor in 10.000 S din za Viktorja Guština v torek so se oglasili v našem uredništvu Katarina Zu- pahič iz Sp. Hajdine ter Ida, Danilo in -Maks Ogrizek iz Zlatoličja. (Vsi imenovani so bratje in sestre.) Za invalida Viktorja Guština iz Starega grada pri Makolah. — njego- vo zgodbo smo objavili v prejšnjem tednu. — so prinesli transistor in 10.000 S din. Razgovor, ki sem ga imel z njimi in pismo, ki so nam ga prinesli, bomo objavili prihodnjič. J. S. STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 27. novembra jg, Uspehi in težave v kooperociji F^etos manj pogodb za j«'.sensko setev, poprečni pridelki manjši od prejšnjega leta. stalež mlade govedi se manj.ša. stale/ prašičev je boljši, primanjkuje odojkov. pogovori s kmetovali-i ... Pri obratu za zadružno ko- operacijo smo se pogovarjali tudi o delu strokovne službe. V minulih mesecih so skle- pali pogodbe za jesensko se- tev, ugotavljali pridelke, da- jali strokovne nasvete, ugo- tavljali rezultate poizkusov, jemali vzorce tal in ureje- vali vzorne kmetije. Letošnjo jesen so sklenili s kooperanti za jesensko se- tev manj pogodb kot prej- šnja leta Razmere so se spremenile Čedalje vet kme- tov sproti plačuie seme in gnojila :n ne sklepa več do- godb. Kljub lemu bo mora- la strokovna služba kmetom še veliko svetovati, saj pr: oziminah delajo največ na- pak. Preveč gnojijo s hlev- skim gnojem, premalo pa z umetnimi gnojili. Ugotavljal! so pridelke kromp-rja. čebule, koruze in pšenice. Poprečni pridelki omenjenih kultur so bili ne- koliko manjši od prejšnjega leta. kar je v precejšnji me- ri posledica neugodne letine in nepravilnega ali slabšega gnojenja. To je opaziti pred- vsem pri nšenici. katere po- prečen pridelek v koopera- ciji je 25 mtc na ha. Se slab- ši pridelki so bili pri krom- pirju, saj je poprečen pri- delek na ha komaj 150 mtc. Na majhen pridelek krom- pirja je vplivalo delno ne- ugodna letina in slabo ter napačno gnojenje, slaba za- ščita krompirjevih nasadov pred koloradskim hroščem ln fitoftoro, ki je letos oioč- no prizadela krompirišča. Premalo skrbijo za zatiranje te bolezni. Na obratu meni- jo, da bo krompir donosna kultura le pri pridelku 200 mtc na ha. Pr: koruzi je bil poprečni pridelek od 75 do 80 mtc na ha. Pridelki če- bule na poskusnih parcelah so biii od 150 do 200 mtc na ha. Na višino pridelka je vplivala tudi gostota sadi- tve; na klasičen način saje- na je dala tudi 50 mtc manj- ši pridelek. Čebula je bila precej poškodovana tudi od plesni. Pri poizkusih s če- bulo ie bil dober finančni rezultat. Preračunano na ha je bilo pri kooperantih ori odkupni ceni sto starih di- narjev od 300.000 do 700.000 starih dinarjev čistega do- hodka. Ce bi s prodajo malo počakali, bi bil čisti doho- dek milijon starih dinarjev -jli celo več na ha. Pri če- buli so preizkusili nov her- bicid-gesagard, ki je zado- voljil pričakovanja in ga Do- do v bodoče priporočali vsem kooperantom. Letos so na 10 parcelah poskušali sorte koruze. Na osmih parcelah je bila nova sorta ZP 448. Ugotovili so. da da novi hibrid večje pri- delke, žal pa na našem ob- močju pozno dozori. V poiz- kusu na rodnoslni potencial, so ugotovili, da da drugolet- ni hibrid celo do 20 odst. manjši pridelek. Stalež mlade govedi v ko- operaciji je vedno manjši, kar je posledica nestabilnih nizkih cen živine in visokih obresti na vložena sredstva. Kmetje so tudi več telet pro- dali. Se vedno gre iz ptuj- skega območja nad 10.000 te- let. V zadnjem času, ko je cena telet ugodna, jih kme- tje večina prodajo. Obrat je letos zaradi visoke cene 200 kilogramov pitancev dal v pitanje le malo glav mlade živine. Nekoliko boljše je stanje v boksih, kjer je bi- lo zadnjega oktobra letos 766 glav telet. Predvidevajo povečanje števila boksov. Stalež prašičev v indivi- dualni reji in v boksih je boljši in se veča. Pri orga- niziranju novih boksov so težave, saj n\ mogoče dobiti dovolj kvalitetnih odo j kov. Strokovna služba obrata za kooperacijo razmišlja, ka- ko izboljšati delo v prihod- nje. Menijo, da dosedanje delo. ko so se ukvarjali »z vsem i.n z vsemi«, ne kaže nadaljevati v taki obliki. Taka služba je zelo draga in zanjo je premalo strokov- njakov. Predvsem se želijo pogovoriti s kmeti o vseh strokovnih in organizacijskih vprašanjih v bodoči koope- raciji. Želijo tesnega sode- lovanja s kmeti. Zato so or- ganizirali sestanke s kmeti po vaseh. ZR S seje izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti, ki je bila minuli četrlek v Ormožu Patronat nad žrtvami žele- zniške nesreče pri Dornavi Minuli četrtek je bila v dvorani delavske univerze v Ormožu seja izvršnega od- bora izobraževalne skupno- sti SR Slovenije, Kot osred- nja in za to območje zelo pomembna točka dnevnega reda je bil prevzem patro- nata nad ponesrečenimi otro- ci iz osnovne šole Tomaž pri Ormožu. Udeleženci seje, ki io je v()dil predsednik izvršnega odbora izobraževalne skup- nosti SR Slovenije Ludvik Zaje 30 enoglasno in brez raz- mišljanja glasovali za prev- zem patronata nad ponesi'*;- čenimi otroci s sklepom, da bo republiška izobru/evaln-a skupnost: 1. Plačala v.se dodatne .stro- .ške za morebitno nadaljnje zdravljenje ponesrečenih o- trok; 2. Pokrivala vse stroške /a nadaljnje šolanje žrtev pro- metne tragedije vUljutii« * univerzo; 3. Pod po.'sebninn pogoji si^aterialno pomagala pri giadnj! nove šo!e pri Toma- žu; 4. Soli Tomaž noklonil.i nov kinoprojektor. To so vsekakor pomembne, šiiokogrudne, predvsem pa humane odločitve republiške Izobraževalne skupnosti, ki iziiajajo ne samo a furmal- r.cga prcv/ema putionata nad ponesrečenimi ottoe;- temveč iz dejanske človekoljubne odločitve in .sofidarnosli dc ponesrečenih otrol« in ljudf, kj živijo v tem krajci. lo končan: seji so člani iz- vršnega odbora skupaj s T-iedstavn. družbenoijolitič- nih ofganizacij ormoške ob- č'ne ob\skali osnovno šolo pri Tomažu, kjer so jim tam- kojšnji učenci pripravili nri- srčen sprejem s ;:raj.Šim ku^-. turr:m programom. P^-edstavniki izvršnega od- kcra repub' skupVvine L^'.cbraževal ■>£ skupnristi so se i: držali v 'Or nož 3 tuli ni'- slednji dan 4. ]• v psltk, ko ih temel)r. 1 izjbražeVt.lBH izobraževalna skupnost Or- mož pripravila z njimi raz- govor o perečih vprašanjih šolstva v ormoški občini. Po- leg predstavnikov temeljne izobraževalne skupnosti Or- mož so bili na razgovoru tu- di Franc Novak, predsednik SO Ormož, Kruno Novak, se- kretar občinskega komiteja ZKS Ormož, Vlado Ožbolt, predsednik občinske konfe- rence SZDL Ormož. Lojze Balažič. predsednik občin- skega sindikalnega sveta Or- mož, ravnatelji osnovnih šol in predstavniki sindikata prosvetnih delavcev občine Ormož. Razgovor je vodil Edvard Pajek, predsednik iz vršnega odbora TIS Ormoi ki je v svojem uvodnem re feratu že v četrtek se/.«an; navzoče s problemi šolstvi v občini. Franc Novak, Vlado Ožbol Kruno Novak, Kari Kora Zlatko Kovačič, Lojze Ba lažič. Ignac Oman. Edvarc Pajek in drugi so v svojii diskusijah predstavnike jt- vršnega odbora republiški izobraževalne skupnosti do^ volj temeljito prepričali, vprašanje šolstva v obči'' kljub doseženim uspehom zdaleč ni rešeno in da S' skupščini občine ozir.^n"ianjf nemu proračunu pošle nančne možnosti ter da V^} čakujejo pomoč »od zgorai* Po končanem razgovoru s Ormožani povabili svoje S," ste na ogled nove šole v Sit diiču ob Dravi in nove šoj pri Miklavžu. Ogledali so' tudi letos adaptirano šolo P' Veliki Nedelji ter se na ju samem seznanili s proW' ml, ki tarejo šolstvo na močju ormoške občLne. Seveda pa so se ob slove^ svojim gostom najtopleje hvalili za obisk In tako JZ"* no pomoč, ki izhaja iz^sp^ jema patronata nad^žrtv^ mi železniške nesreče ^ Dornavi. ^ Ornio/ani s svojimi govli na r.usovoru v dvorani delavske univerze v Ormožu. j SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Občinska organizacija ZB NOV čestitajo vsem občanom OB DNEVU REPUBLIKE ter jim želijo prijetno praznovanje! ŽIVILSKA INDUSTRIJA Petovia Ptuj Kjerkoli kupujete, povsod zahtevajte naše kvalitetne iidelke. Ob DNEVU REPUBLIKE želimo vsem prijetno praznovanje! DNI K — ČETRTEK. 27. novcinbra 1969; STR.^N 5 ebanje hranilnih vlog KB Piuj Med izžrebanimi vla.gatflji zan':h hranilnih vlog in ve- n:h devi/nih žiro račinoV' so imeli pri ptu.^ski KB i 31. oktobra vsaj moo di- irjev je dobil prvo nagrado. je osebni avlo škoda Kr,- iPertekel iz Ptuja, Prešer- iva 3, Za tem ko s: je opo- ogel od veselega presene- jija. Oam je povedal; Na hranilno knjižico nala- in prihranke že od rane jadosli. Zaupam hranilni- mi. Doma denar ni varen led požarom, tatovi, neka- f.m ga pojedo celo miš.... bank: je denar vedno na irnem. Lahke ga je dobi- čeprav bi izgub'! hranil- I knjižico. Le ob menjava!) dcnarj.; O, IPH in 1910 sem bil pri- ijšan. Kljub temu im'jm !no zaupanje v hranilnice. ' su tisti, k: niso i.meli do- :ja v njih še več izgubili pa j:m je denar celo pro- 4el. Spominjam se zavo- i Nodlčcvih dinarjev, ki let.) 1945 splavali po Do- V; v Becigrad. Ljudje jih so mogli zamenjat'; le do iioga zneska, za druge so «ral: dokazati, kje so jih Ko sem bil 194.o \v. 7. uradnik v bolnišnic; v :'^fid . sem zamenjal dc- '; ranjencem in drugim '^ikom.- y Ptujsko hranilnico sem '^^"^ na'.agaf: 1947. ko sem se Takrat je bila hranil- na Slovon.skem trgu. '*krat v ptujsko hra^iii- nico nesem vsak prihranek od zaslužka. Kot najstarejšega vlagate- lja so me večkrat določili v komisijo pri žrebanju hra- nilnih vlog. V komisiji sem bil že več kot 10-krat. Do zadnjega žrebanja še nikoli v življenju nisem nič dobil, ali zadel na tomboli aii na loteriji. Tudi pri zadnjem žreba- nju sem sed"! s člani komisi- je in kontroliral poteK žre- banja v prostorih ptujske kreditne banke. Pet letni Janko Horvat iz Ptuja je iz vrtečega se b;)bna. v kate- rem jo bilo STP)? žrcbnih i Lai- kov 2056 vlagateljev, izvle- kel nazadnje listek s štev! - ko hranilne knjižice, lastnik katere je zadel avto. V dvo- ran! je nastala tišina, čla li komisije in uslužbenci banke smo z zanimanjem čakali či- gava polica je pod to števil- ko. Ko je uslužbenka banke našla polico in jo izročila predsedniku komisije Lipe- tu Izlakarju. uslužbencu SDK Ptuj, j C dejal, da je nekdo od komisije zadel av- to. Ker nisem vedel številke svoje hra.nilne knjižice, ni- sem pomislil, da som zadel. Gledali smo drug drugega. Ko je povedal moje ime. od presenečenja n-.sem mogel verjeti. Prav sem se zavedal šele, ko so mi dru^i člani ko- m'sije in uslu.^benci čestitali Tokrat sem dobil solzne oči od sreče. Ker sem z-t šoferski izpif že prestar, sem denar, ki sem ga vzel v zameno za avto. ta- koj naložil na hranilno knji- žico, kjer je najbolj vare.i. ZR Karel 1'ertekel (v sredi) z Vik torjem Cvirnoni. direktor- lenj KB in .fožetom Belšak!>m za tem, ko je zvedeL da mu te žreb določil ^'lavni dobitek ko je .'Vmalija Fckonj a /a\rlela boben. ,je mali ''''»n()r\at izvlekel številke srečnih dol)itnikov. V o/.ad- ' ''ni komisije. ORMOŠKO GOSPODARSTVO OB TRIČETRTLETJU Ce pogledamo nekatere po- kazovalce poslovnega uspe- ha, ki so ga v devetih me- secih letošnjega poslovnega leta dosegle gospodarske or- ganizacije v občini Ormnž, vidimo da je kljub gospodar- skih težavam, ki so mnogo- krat večje, kot s: lahko mi- slimo tisti- k! jih ne občuti- mo, — pa vendarle dosežen določen gospodarski napre- dek. Ta se odraža v razvese- ljivem dejstvu, da so vse or- moške delovne organizacije v tem časovnem razdobju za- ključilo poslovanje z uspe- hom. GosDodarskim organizaci- jam je ostalo občutno več sredstev, s čemer se delitev le-teh približuje z gospodar- sko reformo postavljenim na- čelom. Pri povečanem prometu je gospodarstvo na območju ob- čine Ormož v tem razdobju v poslovanje več osnovnih in obratnih sredstev, ki bo- do omogočile hitrejšo in e- fektivnejšo razširjeno repro- Medsebojno kreditiranje se se je vseskozi stopnjevalo. Primerjava stanja kupcev in dobaviteljev nam pokaže, da so se gospodarske organiza- cije toga območja v večji mer: posluževale tujih obrat- nih sredstev, kot so jih imele same v terjatvah. Podatki kažejo, da odpade letos na 100 din terjatev 155 din ob- veznosti do dobaviteljev, la- ni Da 117 din. Iz tega lahko zaključimo, da se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta likvidnost bistveno po- slabšala. Pri tem pa je treba pouda- riti, da so podjetja kljub oko- liščinam, ki so ooslovanje o- težkočale, vendar s;ed'le na- čelom gospodarske reforme. To se kaže predvsem v pri- lagajanju proizvodnih pro- gramov in odločitvah v prid donosnejših proizvodov in storitev. Vse to pa se kaže tudi v bolj smotrni delitvi ustvarjenih sredstev in izpo- polnjevanju načinov nagra- jevanja ter končno v večji produktivnosti, k! ima pozi- tiven vpliv na povečanje po- prečnih osebnih) dohodkov. O uspehih poslovanja v posameznih delovnih organi- zacijah bomo poročal! pri- hodnjič, po obravnavi na se- ji skupščine občine Ormož. J S Na katarinlnem sejmu je bilo mnogo ljudi Ugodno jesensko vreme je pripomoglo, da je tudi tor- kov Katarinin sejem uspel. Kaže. da je bil po številu ljudi eden najmnožičnejšlh. Na Slovenskem trgu. v Pre- šernovi in Murkov! ulici je bila neprehodna množica lju- di. Kupci so se le s težavo prebijali od prodajalca do prodajalca. Tudi po drugih ulicah ni bilo mogoče hoditi po pločniku, poselaej, če se je mudilo. Najbolje je bilo izogniti se zasedenih ulic in obit! mesto, če nisi namera- val kupovati. Med številnimi prodajalci z vso mogočo ro- bo, lažje bi naštel, kaj niso prodajali, kot to. kar je bilo opaziti pod njihovimi noga- mi, na vozičkih, zasilnih po- licah, oknih, v vežah... so prodajali tudi ptujski trgov- ci. Tega dne so bile zasede- ne do zadnjega kotička tudi vse ptujske gostilne in trgo- vine. Tudi na sejmišču je bilo bolj živahno kot pona- vadi. V času poročanja tudi miličniki ptujske milice ni- so imeli večjih težav z ne- redi. Kaže. da so tudi žepar- ji. ki radi izkoristijo večje množice, opustili ta lahek zaslužek. Nekdo je povedal, da ob večjih sejmih že po- znane žeparje priprejo. Do- bra preventiva, če je resnič- na. ZR Tednik vaš list STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 27. novembra »Konfekcija za vas« Uspela II. modna revija TP Merkur Ptuj Preteklo soboto je prire- dilo TP Merkur že drugo u- snelo modno revijo poa na- slovom »Konfekcija za vas«. Številnim gledalcem, ki so zasedli dvorano Narodnega doma ob obeh predstavah do zadnjega kotička, so prika- zali manekeni in maneken- ke modele jesensko zinrii-ke konfekcije, tudi za otr';ke. in na veliko presenečenje tudi poročne moške in žensKe ob- leke. Med številni modeli ia vsa- ko denarnico, so izstouali plašči iz velurja, kr^,na, ve- černe obleke. Gledal:i so si lahko ogledali oblač.^a za dnevno uporabo: za službo, šolo, dom. potovanje in dru- ge priložnosti. Za vsek mndel so povedali ceno tako. da so gledalci lahko še bolje izbi- rali in se odločali za nakup v prodajalnah TP Merkur: v Tekstilni hiši — Merkur, trgovini Zvezda. Dom in Bi- serka, kjer so omenjeni iz- delki v veliki izbiri. Kozme- tični izdelki, nakit in galan- terijski izdelki pa so na vo- ljo v trgovini Jasmin. Ljub- ke manekenke in prikuoni manekeni iz Maribora in Ljubljane so navdušenin? o- biskovalcem dobro posredo- vali praktično uporabo obla- čil. Otroške plaščke in obleke je lepo prikazala otrokom in staršem ljubka Matejka Re- berc iz Ptuja. Kot ma jeken je enkrat nastopil tudi Mar- jan Sneberger. napov^dova- lec radia Ptuj, ki je vodil re- vijo v besedi. Kljub tem.u. da je nastopil prvič in z veliko tremo kot nam je povedal, so ga gledalci nagradi': z najmočnejšim aplavzom. V skoraj dveurnem programu so prikazali veliko izbiro mo- delov . Ob zaključku revije so prikazale manekenke in ma- nekeni ženske in moške po- ročne obleke, ki iih je moč dobiti a.li naročiti v trgjvi- nah: Tekstilna hiša Merkur. Dom in Zvezda. Obleke za neveste so izdelek tovarne Vezenina iz Maribora. Tako je TP Merkur v dveurnem programu prikazalo modno konfekcijo vseh kvalitet v ši- roki zibiri. S tem je poka- zalo, da ima pravo željo za- dovoljiti svoje potrošnike in jih pravočasno opozo.*iti na najnovejše in najpriklad- nejše modele za vsakogar v posamezni letni sezoni. Modno revijo so popestrili ptujski Orfeji s pevko. Med odmorom so izžrebali 10 do- bitkov. Do zadnjegji kotička zase- dena dvorana in burni a- plavzi so v zahvalo TP Mer- kur, ki za svoje potrošnike organizira uspele modne re- vije. To pomeni tudi zaupa- nje potrošnikov v TP Mer- kur. Kot nam je poved.al di- rektor Kari Vobner. bodo re- vije prirejali tudi v prihod- nje. Naslednja revija bo v začetku prihodnjega leta. Prikazali bodo modele za ra- no pomlad. ZR Prikupna manekenka prika- zuje jesensko zimski plašč s krznom, klobuk, torbico in rokavice, ki jih lahko kupi- te v trgovinah TP Merkur. Foto: F. Langerholc Letna konferenca ZMS Podgorci Mladinski aktiv Podgorci je imel v soboto, 22. novembra, redno letno konferenco, na ka- teri so obravnavali dosedanje delo aktiva in program dela v bodoče. Poleg mladincev iz tega ob- močja so se konference udele- žili tudi Jože RAKUŠA, ^pred- sednik predsedstva občinske konference ZMS Ormož, Ton- ček PRAPROTNIK, tajnik predsedstva, in Ivan RAKO- VEC, član predsedstva občinske konference Ormož. Za predsednico oktiva je bila ponovno izvoljena med mladi- no priljubljena učiteljica osnov- ne šole Podgorci Nataša SIMO- NIČ. J. S. Z občnega zbora sindikata prosvetnih delavcev občine Ormož ^ Za doseženimi uspehi-nove: naloae in načrti Sobotni občni zbor sindi- kata prosvetnih delavcev ob- čine Ormož je po številnih, dokaj plodnih m konkretnih diskusijah dokazal, da sin- dikat prosvetnih delavcev občine Ormož ni le mrtva or- ganizaciiska tvorba, temveč živ splet prizadevanj za reše- vanje obstoječih najaktun'- nejših problemov iz pr's!oj- nega delovnega področja. Po- leg prosvetnih delavcev zboru prisostvovali tudi Franc Novak, predsednik skupščine občine Ormož Mi- lan Vičar tajnik SO Ormož, Vlado Ožbolt, predsednik ob- činske konference SZDL Or- mož ter Lojze Balaž.č. pred- sednik občinskega sindikal- nega sveta Ormož. V odsotnosti dosedanjega predsednika sindikata Bo]c.- na Oberčkala. je zbor odnrl Edvard Pajek, direktor DU Ormož n predsedni,? izvrš- nega odbora TIS Orm.ož. U- deleženo; zbora so najprej z enomrnutnim molkom poča- stili SDon-.in na ponesrečene otroke pri železniški nesre- či v Dornavi, ter ta>oj za tem izv)! li delovno pred- sedstvo zbora, ki ga jt- vodil Mirko Novak, ravnatelj os- novne šole na Runču. Edvard Pajek je v uvodni diskT:.iji jedrnato cris.il delo in pomen sindikata, njofiove uspehe m nadalnje nalofie. k' ne izhi-jajo samo iz realiza- cije učnih načrtov temveč iz mnogih drugih momentov, ki jih mnogokrat niti ne opa- zimo, so pa izredno pomemb- ni. »To je tisto, kar naj naš učitelj ob vsaki priliki, pri vsakem predmetu, pri delu in pri igri, znotraj in zunaj šole daje otroku in dorašča- joči mladini, pa tudi odra- slim, to je tisto, kar se uči- telj ni naučil v šoli, kar naj mu daje življenje in pri če- mer mu naj stoji ob strani organizacija prosvetnega sin- dikata« — je med drugim dejal Edvard Pajek. Po kon- čanem referatu je zbrane prosvetne delavce obvestil o sklepih, ki jih je na četrt- kovi seji v Ormožu sprejel izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti gle- de patronata in pomoči žrt- vam železniške nesreče pri Dornavi. (O tem preberite v drugem sestavku). Zvrstile so se mnoge obrav- nave in diskusije o perečih problemih šolstva in o pri- zadevanjih za njihovo reše- vanje. Diskutirali so: Franc Novak. Lojze Balažič, Iginac Oman, Mirko Novak, Zlatko Kovačič, Gizela Blagovič, Ru di Zidarič, Mimica Pišek, Edjl vard Pajek. Viktor StajnkoJ Zvonko Merkoci in drugI Beseda je stekla o celodnevf nem bivanju otrok v šoli, < malih šolah, o kmetijskih na, i daljevalnih šolah, o nadalj nji ureditvi šolskega prosto ra v občini, o preobsežnen učnem načrtu----skratka (. problemih in težavah, s ka^ terimi se srečuje sindika^ prosvetnih delavcev pri svo jem delu in s katerimi s neposredno srečujejo učene! osnovnih šol v šoli in pozne je, ko uspešno ali neuspeS končajo obvezno šolanje. Več o navedenih problem ki so bili predmet razpraf občnega zbora sindikata pr svetnih delavcev občine O mož. Doročamo v posebni sestavkih. Nekatere pa va bomo posredovali v nasipi hodnji številki. Za novega predsednikasiJ dikata prosvetnih delavci so izvolili Zlatka Kovačii ravnatelja osnovne šole Q| mož. -M 'i Udeleženci občnega zbora sindikata prosvetnih delavc« občine Ormož. Ker v učilnici vseh nisem mogel ujeti i objektiv, smo napravili posnetek na dvorišču osnovne š(ai Ormož. I jNIK — Četrtek. 27. novembra 1969 STRAN 7 lemljani drugič isvojili Luno ijekaj mesecev, odkar sta lastrong in Collins. ame- ka astronavta prvič stopila našega nebesnega sopotni- Luno, so hitro minili, in že ,0 priča novemu uspehu a- iriške veso!;sKe tehnike, nrad in Bean sta preteklo i(io ponovila podvig njunih edhodnikov. Ob sedmi uri 45 minut po našem času 1 19. novembra z zar.iudo ifkund pristala v oce- !U viharjev. Vl:'l;jone televizijsl?ih gle- ilcev je napeto pričakovalo, laj bo človeška noga dru- istopila na Lunino povr- r. Zal so gledalci ostali ^očcrani, saj se e pokvari- Itelevizijska kamera in tako K lahko nadaVjnji pot^k fecdkov spremljali samo Fradijski zv.-zi z Lu u. tunarno vo/'lo »Neustraš" «, -e pristalo točno np do- jenem mestu, točneje kot Ichko prrc'videli. Tret-i »vek posadke, ki je poletela i luno pa je medtem kro- ickoli nje v svoji koman- di ladji Yankee Cliper. Lu. irni modul je orstil 15.56 iometrov vstran od kraj-) fr sta 20. julija pristala mslrong in Collins in v ne- sredni bližini Surveyorja S. ■53 ga že lera 1967 Ameri- »ici poslali na Lunino do- Vro, seveda brez človečke »sadke. Naiog za oba vesoMca na Lunin: površini je bilo p.-e- cej. Opravila pa sta jih tako. kot .si le lahko že'nno. Pose- bej rapete so bile prve sto- pinje na naši sopotnici. Ob i7vrJ6vanju nalog pa se je obema astronavtoma marsi- kaj pripetilo. Tako je Con- rad- ko se je približeval ro- botu Suveyerju 3, padel vendar o padcu ni spor-očii dokler ni izvršil postavljene racge. Možno bi biio nam- reč, 'la bi se mu pri padcu poškodovala vesoljska ooieka, kar b. bilo zanj smrtno ne- varno. Ce pa b: javil -> nad- cu v vesoljski center v Hou- stonu. bi mu od tam ^ko^a" zagotovo ukazali, da se mora vrniti v Lunarni modul. Nekatere naloge so sa ji- ma ti-'di ponesrečile seveda pa je bilo največ težav s po- kvai.ieno televizijsko kame- ro- ki je nikakor nisty mogia popraviti. Šivanje ob.eh astronavtov je b".c na Lunini oo/ršlni d.alj.še. kot je bilo predvide- no. Na zemljo sta se vrnila z veliKo več i m tovorom ka- menja in de'i SurvevoriJ 3 7.:i jim pri p';v:atku ni u- speli) rapraviti ur?: etncga p'.-- tresa, saj je Neustrašni pa- del daleč vstran od mest.a, kot so predvidoi'1 seiznome- ter. ki so ga pustili n .\ Luni tako .! mogel zabeležiti dc- tresa kot bi la'jko, če o* Ne- ustrašni padel blizu n^ega. Kljub vsemu pa so si- ve- soljci v po-'.eJeliek 7Vf-''or srečno vrnili na našo ljubo zemljo in tako korča'i drugi polet na Mesec. Američani bodo v rekaj nasiedrjih leth opravili še neka' poletov i ? postavili n-i Luni svoje oporišče B. H rejajo studio za ^oški radio v minulem tednu sem se kra- \ čas mudil v prostorih bo- sega radia Ormož, kjer so v času mojega obiska v te- ' nekatera zidarska In elek- *arska dela. Jože RAKUŠA, 'fomoč prizadetim iz vseh krajevnih organizacij t'5ga cbmočja. Stab, katerega pred- sednik je Jože Strehovec, je razdelil svoje delo v dve ak- ciji. Prvo so že opravili, to je preskrba hrane, obleke obut- ve ter .stanovanj za prizade- le. Drugi del naloge pa ie nekoliko bolj obširen. Pri skupščini obč-'r-e ,^o zaprosili za dovoljenje za ibiranje prostovoljnih prispevkov v denarju, hrani, gradbent;m materialu in U-su. Dovoljenja so bila takoj izdc-na. tako da se lahko ooj-.;nezni člani Z3- čeli takoj / ibirslno akciio. V vasi Sm3-i:no na Pohor- iu zbirata pispevke Peter Pečovni'c i rt Zcfka Polnnec; v naselja Z^. Prebuk -vje Marija S-.iijKbahcr in Ivan Strehar nI.- v Spodnjem Fre- bukovj'i; Anic?, in Alojz Brezovše^r, v Kalšah: Tvan Grobelnik in .*5tefan Frošer, v Frajhajniu: Matija .'^čkc* in Tone IVčovrik. Jože Preal, Vinko Motaln. Franc Ačko, Vinko Pečovnik. v naselju Bojtina; Stanko Kapun is Franc Motaln, v Smrečnem; Jože Strehar in Rozika Le- tonja. v O.šelju; Valter Fjr- man in Matija Motaln, na tinjskem območju pa zbirata prispevke Ivan Motaln in Mi- lan Korošec. Vsi našteti bodo zbirali prispevke do konca tega me- seca, nakjr se bo sestal š'ao in razdelil zbrano Domoč. Pomoči prizadetim pa se niso odrt'kIi tudi v jrugih krajih v občini. Tako posa- mezniki kot delovni kolekti- vi so sle tli!', da bodo nrlza- detim pomsgdli. Sredstva je prispevala skupščina občine, pomagalo bo Gozdno gospo- darstvo, v Impolu bodo na- menili polovico erodnev.iFga zaslužka prizadetim v Bs- njaluki. dr^igc polo-zlcc pri- zadetim v Zg. Novi vas:. Iz- kazali so sc tudi posamezni- ki, med njimi še posebej to- variš Serbsl iz Slovenske Bi- strice, k; je dal hrano ?a družino Pernat za ves me- sec. Ker je alvCija zbiranja ne- moči še v teku. bomo še ne- koliko natančneje o zbrani pomoči poročali v eni naših naslednjih številk Tcdn^Na B. H. Šola za pridobitev strokovne izobrazbe poklicniii voznikov motornih vozil v oiganiz^ciji Združenja šoferjev in avlomehanikov v Slovenski Bistrici je priče- la delovati šola za pridobi- tev strokovne izobrazbe po- klicnih voznikov motornih vozil. Letos je že trinajsta te vrste v organizaciji ŽŠ.^M. Vpisanih je okoli 30 sluša- teljev. Število pa bi bilo ve- liko večje, če bi imeli šte- vilni vozniki motornih vozil končano osemletko, kar je za mlajše voznike osnovni pogoj za vpis. Zaradi vse večjiii in zah- tevnejših pogojev bo nujno posvetiti varnosti na cestah največjo pozornost. Tega se dobro zaveda tudi v ZŠAM Sloven.ska Bi.strica. ki bo v ta namen organiziral več predavanj o najsodobnejši opremi motornih vozil, gori- vih in mazivih ter promet- nih predpisih za vse voznike motornih vozil na področju bistriške občine. Zaradi po- manjkanja večjega delovne- ga prostora pa so dejavnosti občinske ZSAM zelo omeje- ne. Horvat Viktor, Steklarna. Slov. Bistrica Z ormoškega posvetovanja o financiranju kulture Občinska konferenca SZDL Ormož je organizir.ila v pone- deljek popoldne v dvor.ini de- lavske univerze v Ormožu po- svetovanje na temo: »Kulturne skupnosti in financiranje kul- turnih dejavnosti v SR Slove- niji in občini«. Poleg predsednikov prosvet- nih društev so bili na posveto- vanje vabljeni tudi člani občin- skega odbora ZKPO, sveta za družbene službe, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, društev, poslanci in drugi. O razpravi in nekaterih skle- pih bomo poročali v eni od naslednjih številk Tednika. T. S. PADLIM BORCEM Z OBMOČJA PODGORC BODO VZIDALI SPOMINSKO PLOŠČO Na minuli prcslavi 150-letni- ce šolstva in 60-letnice kul- lurno-prosvetnega v Podgor- cih smo v prazničnem vi've- žu srečali tudi 72-letnega Fran- ca PETKA iz Podgorc, tajnika tamkaj-ca, od kar je trgovsko pod- >tje Planika iz Slovenske ;istrice predalo kupcem nov eliki market v središču me- [a. Vse dileme o tem. ali .je ila gradnja marketa upravi- ena ali ne, so se razblinile že 0 prvem mesecu poslovanja. 1 tem pa smo se nekoliko več cgovorili s poslovodjem sa- mopostrežne trgovine Kar- om Stuklom in poslovodjo amoizbire s tekstilnim, teh- ličnim in drugim blagom, ložetom Pipenbaherjem. Potrošniki so kar dobro tprejeli način samoizbire o- liroma samopostrežbe. Ce- )rav smo zaradi takšne po- itrežbe zgubili nekaj prejš- ijih stalnih strank, je dejal poslovodja Stukl, pa je pro- net tako narastel. da smo lahko za začetek prav zado- roijni. Dvainpolkratno po- rečanje prometa v samopo- strežni trgovini pa nam tudi iovolj pove. da so Bistrjcan; komaj čakal: na takšen na- čin prodaje. Pri tem je zelo zanimivo. h potro.šniki izredno p^)se- jajo po juhah Knorr, ki so jih v sedanjem obdobju pro- iali prav neverjetne količi- ne, razen tega pa so potrošni- Ifi postalii tudi izredno dobri liupci raznih vrst keksov. V delokrog samopostrežbe. 1 kateri je skupno devet- najst zaposlenih, spada bife, ki je izredno okusno oprem- ljen. Tudi postrežba je so- Hna. Pri tem ne smemo mi- mo cen, ki so v primerjavi z istalimi gostinskimi obrati kar solidne. V njem pa so tudi topla jedila, predvsem razne oblike enolončnic, k: so izredno okusno pripravlje- ne in po nizkih cenah. Se večjo upravičenost ob- stoja kot samopostrežba jc pokazalo poslovanje samo- izbirne trgovine. Plan. ki je bil izredno visoko postavljen, je bil presežen za odstot- kov. Jože Pipenhaber pa nam je dejal, da potrošniki pose- gajo najbolj po konfekcij- skem blagu. Sicer pa se je takšno trgovino v Slovenski Bistrici že dalj časa P'.)gre- šalo. Ko gledamo market kot enovito trgovsko hišo, lahko o njem govorimo samo Y su- perlativih. Solidna postrežba pa je tisto, s čemer je bi- striški potrošnik tudi zado- voljen. Da ne bi govorili na pamet, smo po mnenju vpra- šali tudi več kupcev. Bili so enotni v ugotovitvi, da so z novim trgovskim lokalom za- dovoljni. Marija Leskovar je B'stri- čanka. zaposlena v tovarni .steklenih izdelkov Slovenska Bistrica. Bila je krepko za- ložena, ko smo jo zadnjo so- boto povprašali po mnenju, zakaj nakupuje prav v mar- ketu. Izbira je velika, cene solidne, zato ni nobenih pre- prek da ne bi kupovala tu- kaj, je dejala. V samoizbirni trgovini smo naleteli na Ivana Leskovarja (teh je v Slovenski Bistrici res precej), kako je s sinom pridno izbiral obleko. Dejal je, da je stalen kupec v tr- govskem podjetju Planika m da mu bo ostal veren Še v bodoče, saj se glede izbire. postrežbe in cen ne mor^^ nri- toževati. Razen tega pa .o- sle Ih v družbenem sektorju gospodarstva in sicer v sep- tembru leta 1968. kot tudi le- tos. Zaposlenost v negospo- darskih dejavnos.tih je v rah- lem porastu. Znižanje zaposlenosti v obdobju januar — september je opazno na naslednjih pod- ročjih: kmetijstvo (2,9 odst), gozdarstvo (13,8 odst.), grad- beništvo (10,5 odst.), promet (1,3 odst.). trgovina (5.8 odst.), obrt (1,5 odst.). državni or- gani (1,8 odst.). pravosodje (7,7 odst.). Vse ostale dejav- nosti kažejo manjši porast zaposlenosti. Število nezaposlenih, ki so prijavljeni pri zavodu za za- poslovanje, se je zmanjšalo za 18,9 odst; torej od 122 v letu 1968 na 99 v tekočem ob- dobju letošnjega leta. Zmanjšanje števila prijav- ljenih na zavodu za zapo- slovanje je nastalo predvsem zaradi intenzivnejšega zapo- slovanja v zadnjih treh me- secih in zaradi odhoda na de- lo v tujino. OSEBNI DOHODKI Ob ocenjevanju gospodar- ske aktivnosti in primerjavi njihovih dosežkov z izplača- no maso osebnih dohodkov vidimo, da so razmerja na tem področju z nekaj izjema- mi dokaj vsklajena. Pri po- večanju mase osebnih do- hodkov izstopajo predvsem nekatere negospodarske de- javnosti, ki so zabeležile del- ni porast zaposlenosti in dvig poprečnih osebnih dohodkov (šolstvo, zdravstvo in organi državne uprave). V gospodarstvu je znašal poprečni mesečni dohodek v razdobju januar — septem- ber 820 in v negospodarstvu 1.084 din na zaposlenega. To da skupno 879 din na osebo. Glede na enaka obdobje lani so se poprečni osebni dohod- ki povečali za 16.5 odst. od tega v gospodarstvu za 14.5 odst in v negospodarstvu za 22.2 odst Znatno rast osebnih do- hodkov kažejo tudi podatki za posamezne gospodarske panoge. Tako so prejeli za- posleni v štirih gospodarskih panogah (trgovie še dejavnost storitev in pro- izvodne obrti: gradbeništvo, so- boslikarstvo, mizarstvo, kovi- narstvo, tapetništvo, čevljarstvo in kino. V skladu z zakonskimi pred- pisi, statutom in odbori občine gospodari stanovanjska enota gospodarstvo s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini. Glavni dohodek ustvarja ko- munalna enota s svojimi dejav- nostmi, med katerimi prevladu- jejo gradbene In mizarske sto- ritve. Dohodki stanovanjske enote Izvirajo iz najemnin za stanovanjske in poslovne pro- store ter iz subvencij. Ce primerjamo celotni doho- dek stanovanjske enote v celot- nem dokodku podjetja vidimo, da se razmerje med lanskim in letošnjim letom ni bistveno spremenilo, pač pa so občutni premiki v gibanju posameznih elementov celotnega dohodka. Ti premiki ugodno vplivajo na poslovni uspeh podjetja. Izboljšana organizacija dela in nekatere preusmeritve na do- nosnejše dejavnosti so ob skrb- nejšem gospodarjenju z vlože- nimi sredstvi skoraj za četrti- no povečale dohodek v deve- tih mescih tekočega poslovne- ga leta. To je omogočilo 20-od- stotno povečanje osebnih do- hodkov, ostanek dohodka pa je celo za 63 odstotkov večji od dohodka v istem obdobju lani. Da so v podjetju uspešno po- slovali, potrjuje tudi za 18 od- stotkov povečana storilnost, ki je bila izračunana na osnovi fi- nančnih vrednosti. Pri tem pa je treba upoštevati tudi vpliv cen. Ekonomičnost, ki se kaže kot izraz razmerja med celotnim dohodkom in porabljenimi sred- stvi, je večja za 19 odstotkov. Torej, bližajoči se zaključek po- slovnega leta kaže na nekatere razveseljive pokazovalce, ki se bodo odrazili v zaključnem ra- čunu. J. S. Krvava lolerlja Indonezijski trgovec Jave je sanjal, da bodo na državni loteriji izvlekli številko se- dem. Naslednje jutro je de- jal svoji ženi: »Vplačaj 100.000 rupij (okrog 300.000 din)... Slutim da bova za- dela glavno premijo.« Zena je nekaj časa razmiš- ljala in zaključila, da je pra- va norost postavljati na kuc- ko tako veliko vsoto denar- ja. Denarja ni vplačala. Prišlo je žrebanje in z njo številka sedem, o kateri je sanjal trgovec. Številka U bila izžrebana in na njo bi lahko dobil precej več ko' milijonov S din. ^ , Ko je mož zvedel, da že'' denarja ni vplačala, je ^S^* bil nož in jo ubil. J SIGMA, Ptuj Izdelujemo kovinske in gumijaste izdelke. Servis motornih vozil. Naprava za balansiranje koles. Poslužite se naših storitev in zadovoljni boste! Ob DNZVU REPUBLIKE vsem naše č stitke! Trgovsko podjetje POVRTNINA MARIBOR Sveža povrtni.na in sadje ter druga sveža živila. vsakovrstna semena in drugo blago nabavljajte v naših poslovalnicah. \ASE GESLO JE KVALITETA. OB DNEVU REPUBLIKE želimo vsem prijetno oraznovanje! 0NIK — ČETRTEK, 27. novembra 1969. STRAN 11 LATOPOROČNA INVENTURA PTUJSKI OBČINI Oa je bilo letos v ptujski čini že 22 zlatih porok, smo m napisali že v enem iz- >d sestavkov v zadnji šte- Iki našega lista. Poudarili K), da je bilo leto 1919 za- 5 leto, v katerem so bile lenjene čvrste zakonske eze, predvsem pa lahko po- larimo še enkrat, da so noge od teh zakonskih zvez )čakale tudi vstop v drugo »lovico zakonskega stoletja. ib kateri so naši zlati po- čni pari? Čeprav smo vam katere v našem listu že tedstavili, vam jih naj to- rat vse skupaj predstavimo ■ enkrat: Ana in IVIai-tin JANŽEKO- iC, Bukovci; Marija in Ja- ez PEŠEC, Bukovci; Marija I Filip VRTlC, Bukovci; larija in Simon PAVEO, lorišnica; Antonija in Alojz EM.\'1čki, Zg. Velovlak; ožefa in Janez BEZJAK, lajdoše; Terezija in Alojz IRAGO HASL: STEBIH, Juršinci; Marija in Alojz M A JERIC, Gabernik; Ivana in Jožef VEDERNJAK, Sp. Velovlak; Elizabeta in Jože BEZJAK, Ptuj; Terezija ih Franc FUKS, Nova vas pri Ptuju; Marija in Anton STRAFELA, Borovci; Marija in Franc DREVENSEK. Lov- renc na Dravskem polju; An- tonija in Ivan KMET, Pod- vinci; Terezija in Vinko HORVAT, Sakušak; zakonca PREDAN, Majšperk; Marija in Antooi GOLOB, Brezovci; Jera in Janez NAHBERGER, Gerečja vas; Alojzija in Pe- ter VERLEK, Sp. Hajdina; Marija in Vincenc STRBAL, Lovrenc na Dravskem polju. Uršula in Janez Fuks iz Gra- jenščaka, ter Julijana in An- ton Stebih iz Sakušaka. To so torej. naši zlatopo- ročni pari, ki so letos tudi uradno po 50 letih zopet sto- pili pred matičarja. V ptuj- ski občini je 50 let trajajočih zakonskih zvez prav gotovo še več, vendar se nekateri zakonci zaradi skromnosti za zlatoporočno svečanost niso hoteli odločiti. Seveda pa gredo tokrat ob naši zlatopo- ročni inventuri, ki jo delamo za območje ptujske ot>čine, še enkrat obojim tudi naše čestitke, z željo, da bi bila njihova jesen življenja čim manj viharna in razburkana. Prav tako pa gre v našem imenu zahvala skupščini ob- čine Ptuj in njenim pred- stavnikom, ki so v imenu skupščine izročili jubilantom darila in opravili zlatoporoč- no slovesnost J- S. ^aša pisma Mesec november je v na- ši državi mesec proti alkoho- lizmu. Letaki nas svarijo pred sovražnikom, ki se nam smeje iz steklenic in kozar- cev. Vedno me stisne pri srcu, kadar se spomnim na dogo- dek iz naše vasi. Gospodar se je pijan vrnil iz službe. Komaj je stopil v stanovanje, je že vpil in preklinjal. Pre- strašen: otroci so se razbe- žali. Uboga žena se je sti- snila v kot in po obrazu so ii tekle solze. Gospodar je razgrajal, prevračal stole in metal krožnike ob tla. Za že- nine pomirjevalne besede se ni zmenil in jo je začel pre- tepati. Komaj je pobegnila. Z otroci se je zatekla k sose- du. Oče je odkolovratil za njimi s kolom v roki. Podiv- jan in besen je mahal okrog sebe in izgovarjal strašne be- sede. Nihče ne ve, kako bi se to končalo, če ga sosedje ne bi pomerili. Ja, za tisti večer so ga res pomirili. Kaj bo pa drugič, ko bo spet pijan? Alkohol je tudi boter pro- metnim nesrečam. Vinjeni voznik ima zamegljen razum in se ne zaveda, kam drvi. Zaleti se v drug avto. povo- zi pešca, kolesarja zbija po cesti. Tako dolgo se igra s smrtjo, dokler se sam ne po- nesreči. Starega pijanca ne bomo nikoli spreobrnili v treznega človeka. Zato moramo mi mladinci in mladinke napo- vedati alkoholu odločen boj. Ne bodimo strahopetni! Brez alkoholnih pijač smo lahko še bolj veseli in tudi srečni. Anica Kekec in Milena Munda Markovci ALENKA! Oprosti, pošiljam ti pesmi- co, ki sem jo napisal, ko sem bil žalosten. Obljubljam ti, da bom poslal tudi pripoved- ko, ki je že napisana, samo skrajšati jo moram. Imam mnogo učenja in povrhu tega sem bil še bolan. Ker si me vprašala koliko sem star in s čim se ukvar- jam, ti pojasnim. Star sem štirinajst let in hodim v os- mi razred. Največ se ukvar- jam s pisanjem pesmi, prav- ljic i-n pripovedk. V počitni- cah bo začel pisati roman STOTNIK. Moj roman bo ime! čisto drugačno vsebiro kot Cankarjeva črtica GO- SPOD STOTNIK. ŽALOST Oblaki sonce so pokrili, dežek je začel rositi, ptički pozobali so zrnje, srce moje je obdalo trnje. Ponoči gledam skozi okno, vidim luno. vidim zvezde, cvet na gredi je ovenel, srce z žalostjo prevzel. Sprejmi to pesmico! Lepo te pozdravljam Borut Petrovič. Ptuj ALENKA! Pišem ti prvič, zato me še bolj veseli, če bom našla svoj dopis v Naših pismih. Lepo te prosim, da mj ga objaviš in se ti že naprej zahvalju- jem za trud. Silva Funk, Kidričevo ŽELJNO PRIČAKUJEM ZIMO Ko zjutraj vstanem. gle- dam skozi okno. Jesenska ju- tra so žalostna in otožna Že- lim, da bi že zapadel sneg in bi bilo vse belo. Moje mi- sli letajo na podstrešje, kjer imam shranjene sani. Čakajo, da jih loom odnesla na hrib. Zato si želim, snega. Čeprav imam mnogo učenja in dela, mi bo vseeno ostalo nekaj ča- sa za sankanje. Sneg. oridi, pridi! ANICA IN MILENA! Zamislili sta se nad veli- kansko nalogo, ki zadeva naš narod in človeštvo. Vse je res. kar sta napisali. Na vas mladih ljudeh sloni vsa sreč- na bodočnost. Trezni in de- lovni si jo boste prav goto- vo pripravili. BORUT! Hvala za pisemce in pe- smico. Sedaj te že boli oo- znam in vidim, da si fant z resnimi načrti. Današnja pesem, ki opisu- je naravo v zvezi s tvojim čustvenim razpoloženjem, je lirska pesem. Slika iz narave in tvoja notranjost se uje- mata. Mojster si. Pišeš, da imaš mnog.o uče- nja in da si bil bolan. Zato razumem, zakaj se mi dva tedna nisi mogel nič oglasiti. Sedaj pričakujem obljublje- no pripovedko in se je vese- lim. Pri vsem tvojem delu ti iskreno želim mnogo, mnogo usF>ehov. SILVA! Tvojo željo dobro razu- mem. Dovolj nam je te lepe jeseni, dovolj nam je njene- ga sonca in vetra. Prekrasne jeseni smo se naveličali. Na- še sanke in smučke se nam- reč prebujajo tam na pod- strešju, kajti bliža se njihov čas in z njim beli. mehki sneg. Prišel bo. prav gotovo bo prišel. Lepo si napisala. Silva! Se večkrat piši! Anico, Mileno, Boruta in Silvo prisrčno pozdravljam. ALENKA iO - letnica slovenske ilasbene šole v Ptuju (Nadaljevanje) Bil' pa bi ta opis prizade- >nj za ureditev slovenske lasbene šole nepopoln, če ne i omenil akcije, ki jo je iz- edel mestni urad potem, ko i sprevidel, da so pogajanja 1 združitev slovenske in wnške glasbene šole spod- ila. Pri občnem zboru »nškega glasbenega dru- Iva 2. VIII. 1920 so oblasti *>pisale inventar v prosto- tega društva na Hrvat- ^em trgu. Ptujčani so tedaj i^nili, da se bo mestna glas- ^ šola lahko v kratkem 'Selila v te prostore in da *i v šolskem letu 1920/21 že 'iijih začela s poukom. Slo- mški vodilni ljudje so se zavedli, da občina ne !i^re postati lastnik premo- '■f^ja ukinjenega nemši^ega šlasbenegav društva, ampak l^ra najprej najti pravega javnega naslednika za pre- !^^m društvene imovine. Za- J se šolsko leto 1920/21 še ' fnoglo začeti v novih pro- ^^h, ampak so učitelji ."^stne glasbene šole še na- 5^ie poučevali v začasnih ''ostorih dijaškega doma. Da *Pa kar najhitreje dokonč- no rešili vprašanje šolskih prostorov, je magistrat sdro- žil posebno akcijo. Mestni so- svet je 29. IX. 1920 sprejel na predlog dr. Bela Stuhca sklep, da naj mestna občina prosi Glasbeno matico v Ljubljani, naj le-ta ustanovi v Ptuju svojo podružnico. Ptujska mestna občina je po- udarila v svojem dopisu ljub- ljanski Glasbeni matici, da je pripravljena gmotno podpi- rati ptujsko glasbeno šolo in izrazila upanje, da bo po- družnica lepo uspevala. Na- štela je, da so v Ptuju mno- ge šole, realna gimnazija, de- ška in dekliška meščanska šola, ljudske šoQe, gospodinj- ska šola in internat Mladika. Odbor Glasbene matice v Ljubljani je na svoji seji 25. "K. 1920 obravnava] ustanovi- tev podružnice v Ptuju in je zamisel najtopleje pozdravil. Glaivni odbor je izrekel pri- pravljenost, da bi podružnici v Pt.UjU v vsakem pogledu pomagal, zlasti v organiza- cijskem in artističnem. Pred- lagal je, kaiko naj bi se za- snovana ideja najbolje izve- dla: vsi ptujsiki interesenti naj bi pristopili k društvu Glasbene matice v Ljubljani, v Ptuju pa bi ustanovili po- seben lokalni odbor. Ta bi imel predvsem nalogo skr- beti za finančno stran pod- jetja, ker ljubljanska Glas- bena matica zaradi slabih fi- nančnih prilik nikakor ne bi mogla gmotno podpirati ptuj- ske podružnice. Glavni od- bor v Ljubljani bi preskr- boval šolo z učiteljstvom, muzikalijami in z vsem dru- gim, kar bi potrebovala, iz- govoril bi si pa nadzoroval- no pravico. Glasbena matica je predlagala, da bi v pri- meru, ako bi postala ideja izvedljiva, p>oslala v Ptuj svo- jega odbornika, ki bi stvar natančno preučil in ukrenil vse potrebno. (Nadaljevanje prihodnjič) Gostinsko podjetje HALOŠKI BISER, PTUJ Z OBR.4TI: hotel POETOVIO, grajska restavracija, gostilna pri Roziki, samopostrežnica EVROPA, restavracija Kidričevo želi vsem občanom prijetno praznovanje OB DNEVU REPUBLIKE ter jih vabi k obisku svojih lokalov. ^ ______ KOMUNALNO PODJETJE PTUJ želi vsem prijetno počutje OB DNEVU REPUBLIKE poslužujte se naših storitev, pri katerih vam nudimo kvaliteto in sprejemljivo ceno. . 12 TEDNTK — ČETRTEK, 27, novembra la« V soboto je bilo na zdravljenju v ptujski bolnišniciie še pet otrok, ki so se ponesrečili pri Dornavi Zaceljene rane toda srca so ostala strta Ne želim obujati težkih trenutkov na prometno tra- gedijo pri Dornavi. vendar se mi zdi prav. da vas obve- stimo, kako je s ponesreče- nimi otr<.ci iz tomaževske šole- za katere se ie tisto megleno jesensko jutro 14. oktfbra tako tragično kon- čalo med razbitinami avto- buiia, v kriku, krvi in smrti, ki j.> pokosila nekaj d:-,ag:)- cenih mladih življenj. Na kirurgičrem oddelku bolnišnice v Ptuju se jc .šte- vilo ponesrečencev nesreče pri Dornavi zmanji^alo na T;et učencev tomaževs'Ae šole TRANZISTOR l\ BI.\(.I ŽARKI POZ\CG\ JESIINSKKG.A SONCA Tiho in počasi sem cdi'rl vrata bolniške sebe. v kater' sem našel v živahnem po- menku sedeče na pnsteliah Frančeka Majcena iz Male vasi. Treziko Ark!inč-č iz Bratonečič in Marto R^ntar .z Savec pri Tomažu. Fran- ček Majcen, ki je b;I med razgovorom najbolj gr-iiihz- seden. je imel na postelj- ve- lik nov tranzistor, k. iim ga je poklonila šola iz Ljub- ljane. Prijetni in utišam zvo- ki glasbe so napolnili msjh- no bolniška sobico, v katero so skozi okna uhajali blag: žarki poznega jesenskega sonca, ki so jih hrabrili in klicali nazaj med svoje do- mače, md sošolce in moA je- senske gorice. »Cez nekaj dni grem do- mov.« mi je s posebnim .zra- zom veselja na licih skoraj na ves glas zaklical živahni fantič Franček Majcen, k. je imel ob nesreči zlomljeni <:- bc nogi. Le skrbni in uspešni negi v bolnišnici se mora za- hvaliti, da bo lahko že te dni odšel domov in po nekajčas- ni domači neg; zopet zp.čel hoditi v šolo. »Poglejte, dobil sem berg- Ije«, mi je dejal in mi hotel pokazati- da lahko z njim: stopi že nekaj koraki^v po sobi. Komaj sem ga prepri- čal, da mu verjamem in. da mi tega ni treba pokazati. Precej nestrpen je postal, ko je stekla beseda o domu. o mami in očetu, o bratu, ki ži- vi v Avstraliji ter o dveh se- strah, ki živita v Metliki. Hudo ga je prizadela vest o smrti njegovih sošolcev. Med pogovorom in obujanju spo- minov, ki ga vežejo na mrt- ve prijatelje, je ugasnil tranz-stor in se zagledal da- leč nekam skozi okno. Nisem ga upal vprašati, kje so bile v tistem trenutku njegove misli... »ZAHVALJUJEMO SE VSEM KI SO NAM POMAGALI.. . « Trezlka Arklinič je sedela na sosednji postelji. Pri ne- sreč: je dobila težji zlom df>- sne noge in druge poškodb.\ Tudi v njenih očeh in bc^se- dah sem razbrali željo, da si želi zopet nazaj k Mundovim. v Bratonečice. kjer je r.jea drugi dom. Pred nesreč-i je živela doma v Lahonc^h in obiskovala šolo na Runču. Komaj se je spoznala z novi- mi sošolci pri Tomažu pa se je ŽG zgodilo tisto grozn". in nepozabno, kar se je za ved- no vtisnilo v njeno otroško dušo. »Ne pozabite napisati, da se zahvaljujemo vsem. ki so se nas kakorkoli spomnili v tej hudi nesreči,« je deia'a ob koncu najinega pogovora. ŽIVLJENJE JE ZMAGALO NAD SMRTJO Marta Rihtar je bila ena izmed tistih žrtev tragod'je pri Dornavi, za katere snio vsak dan trepetali, da se ne bi pretrgala drobna nUka njihovega življenja. Bih je najdalj časa v nezavest'. To- da zdravstveno osebje ptuj- ske bolnišnice je storilo vse. da je Marta iz skoraj brez- upne borbe za življenie v šok sobi zopet preselila k svo- jim prijateljem. M^rta, ki sem jo našel in dan skupaj v sobi s Treziko in Frančekom. je trenutno žal še precej pri- zadeta od nesreče in je bilo v njenem obnašaniu ooaziti znake mentalne neuraviove- šenosti. Pri sebi v postel'i js stiskala svojo igračko, miiili- no punčko in ji gladila lase, ki so bili skoraj neverjetno podobni njenim. Na rekaj vprašanj mi je odgovir-ale počasi in s presekanimi be- sedami. Nisem je hotel vzne- mirjati. Ob odh^du iz nj^^^^o- ve sobe mi ie preostalo le še to, da sem jim vsem trem za- želel skorajšnjo vrnitev na- zaj k njihovim najdražjim, S tem pa moj obisk v ptuj- ski bolnišnici še ni oli pri kraju. Medicinska sestra Nežka Potočnik me je u.-.me- rila v pritličje, v sob..^ šte- vilka 2- v kateri sem poaIc- petal tudi z živahnitr..3 de- klicama — Tončko D )večar in Mileno Sta.jnko. ki sta bi- li v sobi skupaj z nekaterimi starejšim- bolniki. »JUTRI GREM DOMOV« Tudi Tončka mi je že v začetku pogovora »zaupala« svojo veliko »skrivnost«, da bo že naslednji dan zapusti- la bolnišnico. Ne vem. se je njena napoved uresničila aH ne, tod:i < na ie b:la v to po- polnoma prepričana. Zlom- ljena noga in druge poškodbe so se toliko zacelile, da bo lahko tudi ona odšla iz bol- nišnice z berglami. Ne spo- minja se. kako se je prlpetiin nesreča' toda tega niti ne žel: vedeti. Drugi so ji povedali, da je bilo grozno in ona jim to verjame, saj tudi sama čuti posledice tistega loma iti poka, ko je bilo njeno mla- do življenje tako zalo blizu smrti. »NESREČA NAJU JE SE BOLJ ZBLIŽALA . .. « Milena Stajnko je ležala na sosednji postelji in si iz traku, s katerim je bilo po- vezano neko darilo, ovijala okrog prsta na levi roki »zlat prstan«. Pošk;j'dba na levi no- gi ji še ne dopušča, da bi lah- ko hodila, zato pa pride več- krat k njej na »obisk« Tonč- ka. Tako bolj po tihem sta mi povedali, da včasih pono- či, da jima ni dolgčas- spita skupaj v postelji in klepeče- ta pod odejo. Obe hkrati -sta ml dejali, da ju je ta nesreča še boij zbližala in poglobila njune prijateljske vezi. Ni pa redkost, da se tudi skre- gata. Veselita se vrnitve do- mov in veselita se dneva, ko bosta lahko zopet sedi; v šolske klopi. Za to se priprav- ljata že sedaj, saj sta mi v bolnišnici med drugim po- kazali tudi šolske knjige. Zinka Zoreč, trgovska po- močnica iz Ptuja in st-ircjša mamica Matilda Grof iz Je- ruzalema sta ml poveda''- da sta Milena in Tončka pridni, da pa seveda v svoji o*^r::;ški razposajenosti zagodet-i kak- šno norčijo, ki jih spravi v smeh ali pa včasih, ko pono- či ni miru, tudi razjezi. Cas me je preganjal in mo- ral sem se posloviti. Tik pred odhodom sern sre- čal tudi prlmarija dr Karla Praunseisa. V kratkem pogo- voru sva prelistala kroniko minulih dogodkov, ko so v bolnišnici bili neusmiljeni bolj za mlada življenja. In v tem boju so zmagali, m Kari Praunscis mi je p^tj živahne izjave otrok. K:l mi govorili o odhodu 'dj\y\M Dejal je. da bodo v tem ti dnu skoraj vs; izmed M zadnjih žrtev tragedije pr Dornavi zapustili bo^n-lš^.lco Mirana Majcena so moiv' prepeljati na oneracljc ' Ljubljano. Poudaril je '-'el: ko solidarnost, k: se ie oble nesreči pokazala sirom p domovini. Otroci še vedn dobivajo obiske iz najr^ziič nejših krajev in to jim je tu di moralna opora, da sp i bolniških postelj zopet vr* čaio nazaj v življenje. Dr. Karlu Praunseisu .. poskus?, r-oudariti ve.lkod«^ lo. ki ga je ob tej nesreč' pravU kolektiv njihove b - nišnice. V sv.''jem imdru tudi verjetno v imenu sjdej lavccv je skr.^mno ni-.*"r" »Storili smo. kar se Je dal« in kar nam veleva na^a vo- klicna dolžnosti« K teinii kratkemu odgovoru pa ^ moj kratek komentar. »T" delo ni bilo niajhno. iiords je celo preseglo meje pnklif- nih dolžnosti.« Tako vidite, drag: br/'' c;- zooet smo blll za tre''Ulc'' med ponesrečenimi ircoC' Njihove rane so se zac-?''-* toda materinska srca, ki ^'^ izgubila šest mladih ž/l'"c'.' ši-st nežnih cvetov, ki j''' »trla hladna jesenska saP^ v meglenem jutru 14 okt''" b:a. ta srca so ostala -"^e lic strta ... J. Slod^^;^5< Marta Rihtar je ljubeče sti- snila k sebi svojo igračko. Tončka Dovečar: »Jutri urem domov.« Franček Majcen: »Iz bolni- šnice odhajam z berglami.« Milena Stajnko: »S Tončk sva postali nerazdružljiv prijateljici.« Trezika Arklinič: »Hvala vsem, ki so nam pomagali.« Delovna skupnost SPLOŠNE BOLNIŠNICE DR. JOŽETA POTRČA PTUJ IN ORMOŽ /cli vsem prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE! Delovna j-'kunn^!:-'l zr.voda »OLGE MEGLIC", PTUJ ZčMitcvsjte naše izdelke in storitve. OB DNEVU REPUBLIKE čestitamo vsem JI GOSLOVANOM, pNlK — Četrtek. 27. novembra 19691 ;AN 13 loc Oman, ravnatelj šole pri Tomožu o nesreči pri Dornavi Ponesrečeni otroci zopet šoli življenje na osnovni šoli pri mažu, ki je bila letošnjo en zavita v črnino, se po- li normalizira. Učitelji in jnci so si nekoliko opomo- od grozljive tragedije, ki je odigrala pri Dornavl. ijhujša je seveda ta, da je ialo za šolskimi klopmi pet [aznih sedežev, da njihov: ienci Marjan. Jožek. Milan, ril in Karlek ne bodo več Itoii prestopili praga nji- ive -šole. 0 posledicah nesreče sn;o pogovarjali v soboto z nacom Omanom, ravnatc- m šole pri Tomažu. Povedal nam je, da od ■Jpncga števila ponesrečo- ti otrok že 47 učencev red- Iobiskuje pouk, da so trije domači oskrbi in da je bilo 1 dan najinega razgovora otrok v ptujski bolnišnic; eden v bjlnišnici v Ljub- ini. Psihično stanje otrok, ki .so po nesreči zopet pričeli rednr prihajati v šolo. je povsem drugačno ,kot pred nesrečo. Otroci so nekoliko bolj ne- mirni, slabše sledijo pouku, nekateri pa so tudi precej razvajeni in (torajžni ob nii- sli. da so premagali smrt in zopet stopil' v živiienje. Na šolo pri Tcmažu še ve- dno prihajajo pisma pionir- jev iz cele Slovenije pa tu'H obiski niso redki. Učiteljski koleS^tiv razniiš. ija o pomoči, ki jo bodo mo- rali nuliti otrokum zaradi izostankov od pouka — ti- stim, ki so bili ali pa še b)- do na zdravljenju v bolniš- nici in bodo osta-i še, nekai čata v domači ojk:'bi. Rav- natelj je omenil, da že ra/.- m.njajo o takozvanem ».o;>- tuiočem učitelju-', K.i bi pou- čeval učence na domu. To b' prišlo v pošlev predv.vm za tiste, ki bodo ostali dalj č'a i.?:r.ed o: rjcsrcčenih ctrok sta tre- nutno še precej duševno pri- zadeta, vendar zaenkrat še ne bi mogli trditi, da bodo te posledice trajne. Prijetno jih je presenetila odločitev republiške izobra- ževalne skupnosti, ki je pre- vzela patronat nad ponesre- čenimi otroci in s tem tudi skrb za njihovo nadaljnje šo- lanje in prebijanje skozi živ- ljenje. — življenje, ki je ob nesreči pri Dornavi le za 1-33 ušlo smrti. J. S. nac Oman, ravnatelj os- ivne šole pri Tomažu: »Ži- jenje v naši šoli se počasi ^ normalizira.« Med nakupom sta kradla Iz blagajne 20. 11. ob 10. uri sta prišla v trgovino Kovina v Lackovi ulici v Ptuju dva tujca, ver- jetno Turka. Kupila sta dva preizkuševalca toka. Plača- la sta ju z bankovcem za 10 mark. Medtem ko jima je blagajničarka Barbara Ko- zcnburger pisala blagajniški izdatek za odkup valute, je mlajši iznenada segel v pre- dal in pograbil šop bankov- cev po 50 dinarjev. Blagajni- čarki je uspelo iztrgati mu denar. Ko je zvečer delala obračun, je ugotovila, da ji manjka 500 dinarjev. Ker je bila prepričana, da je ne- znancu vzela ves denar, ni posredovala dogodka postaji milice. Verjetno se ni zave- dala, da sta neznanca upora- bila spreten trik; Vlom v gostilno »»Grezd« 24. 11.. med 3. in 4. uro, je neznanec vlomil v gostil- no Grozd v Ptuju. Iz preda- la v točilni mizi je ukradel 130 dinarjev. Pregnala sta vlomilca 21. 11. sta Milan Krošl in Ivo Jerič pregnala neznanca izpred hiše Katarine Cihal. Sp. Hajdina 85. ki jc skušal vlomiti. Stri je že šipo. Ro- pot je pritegnil očividca. Akcija zbiranja pomoči zo operacijo Jožeka Marina iz Bresnice Čakamo na dokon- čno mnenje zdravnikov N.aš.i humana akcija xbir,\nia pomoči za operacijo invalida .jožeka Marina je, kot kažejo zadnji prispevki v tem tednu, pri koncu. V torek dopoldne je bilo stanje na .Jožekovi hra- nilni knjižici pri ekspozituri kreditne banke v Ormožu po- vsem enako, kot smo vam ga posredovali v prejšnjem tednu — 3,333.395 starih dinarjev. Priprave na Jožckovo opera- cijo je tokrat na predlog skup- ščine občine Ormož prevzel ko- munalni zavod za socialno za- varovanje Ptuj. Upravnik za- voda ADI Šv\RMAN nas je ob- vestil, da so poslali republiške- mu zavodu za socialno zavaro- vanje v Ljubljani dopis z izvi- dom psihiatričnega oddelka splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. V dopisu so- časno prosijo, da republiški za- vod za socialno zavarovanje skupaj s kliniko v Ljubljani preuči, kakšne so možnosti za zdravljenje pri njih ali v tuji- ni. Dopis jc poslan kot zelo nujna zadeva. V torek zjutraj sem se ogla- sil na komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ptuju. Upravnika ADI.JA ŠARMANA žal nisem mogel dobiti, ker je bil službeno odsoten. Pobrsk.tli smo v mapi spisov jožekove zadeve, vendar tam še nismo našli nobenega zadevnega odgo- vora iz Ljubljane Torej zaen- krat o pripravah na jožeko^o operacijo le toliko. Če bo v zve- zi s tem v prihodnjem tednu kaj novega, bomo o tem takoj poročali. Danes objavljamo pismo, ki ,ga je Jožek pred nedavnim spre- jel iz Ljubljane: Dragi Jožek! Brala sem tvojo življenjsko zgodbo, ki me je zelo pretre- sla. Tvoja usoda je kruta, totl.i vidim, da si junak v prenašanju svojeg.i trpljenja. Tvoje trpljenje ni le tvoje, mnogi čutimo s te- boj bolečino in zato ne obupaj. Prispevki za tvo)o operacijo iz dneva v dan naraščajo. Akcija pri Tedniku in zgodba, ki jo je o tebi napisal njihov novinar, jo potrkala na naša srca in jih tudi na široko odprla ... Tako piše bralka našega lista iz Ljubljane. V njenem zadnjem stavku je mnogo resnice, ki se kaže v ne- sebični In humani pomoči, ki ste jo tako velikodušno izkazali Jožcku. V njegovem imenu vsem še enkrat prav lepa hvala. J. s. PROJEKTIVNI BIRO PTUJ Izdelujemo projekte za vse vrste gradenj. Prodajamo tipske projekte za gradnjo stanovanj- skih hiš in gospodarskih poslopij. OB DNEVU REPUBLIKE vsem naše iskrene čestitke! OPEKARNA ŽABJAK PRI PTUJU Nudimo najkvalitetnejšo opekarniSke izdelke po zmernih cenah. OB DNEVU REPUBLIKE vsem iskreno čestitamo! INTES - VINKO REŠ, pekarna, Ptuj Kruh in pecivo iz naše pekarne govori o našem kvalitetnem delu, OB DNEVU REPUBLIKE vsem naše iskrene čestitke! PETROL PTUJ - ORMOŽ ^'^sakovrstna goriva za vaša inotoi na vozila, visoko- itclna maziva, olje za peči in drugo, kupite v na- ^'h poslovalnicah Ob DNEVU REPUBLIKE našo tVsfifke vsem! PTUJSKA TISKARNA, PTUJ Za vsakovrstne tiskarniSke storitve se obrnite na nas. Potrudili se bomo. zadovoljiti vse vaše želje v vaše popolno zadovoljstvo. OB DNEVU REPI BLIKE želimo vsem prijetno praznovanje! STRAPI 14 TEDNIK — ČETRTEK, 27. novembra iggj Slive kot zdravilo Samo na Portugalskem in v Holandiji kaže, da znajo ceniti zdravilno vrednost su- hih sliv, kajti le v teh dveh deželah so suhe slive prizna- ne kot zdravilno sredstvo. Slive so namreč pri nas še premalo priznane, čeprav iz- kušnja pove, da so dragoce- no dietično sredstvo pri o- bolenju ledvic, protinu, rev- matičnosti in žolčnih bolez- nih. Surove ali prav malo skuhane prineso zaželeno spremembo v sicer enolično prehrano pri navedenih o- bolenjih. Slive ne spodbujajo zgolj teka. največ učinkujejo tu- di kot milo odvajalno sred- stvo. Izredno nasprotovanje do prehrane po daljši bolez- ni jekmalu premagano ob večkratnem uživanju kuha- nih sliv. Posebno otrokom se kmalu vrne apetit. Vsi zdravniki — pristaši naravnega zdravljenja — pri- poročajo suhe slive kot či- stilno sredstvo, ki zelo Oiaj- ša izpraznitev črevesja. Prastaremu nasvetu v raz- ličnih variantah — zmečkati zvečer 5 do 10 suhih sliv in jih použiti z vodo zjutraj na tešče — na žalost ljudje ne sledijo preveč, ker ima mo- derni človek mnogo večje zaupanje v anorganska čistil- na sredstva, pilule in priške. Cez nekaj časa pa se izkaže da mora jemati vedno več ta- blet in praškov, da bi omo- gočil iztrebljanje. Pri zelo neurejeni prebavi se pripra- vi red.no uživanje sliv zjutraj na tešče v obliki jedilne žli- ce slivovega močnika. Po- prej se doda tej mas: noževo konico — toda ne več! — zdrobljene drevesne skorje, ki jo dobimo v lekarni. Zakaj imamo toliko rastlin, ki olajšajo prebavo? Kneipp je pogodil odgovor: »Pravil- no čiščenje je pol zdravja.« Stavek, ki ga moderni me- ščan z napačnim načinom živlienia tako malo ceni. Abeceda prehranjevanja MINERALNE SNOVI. VODA Vsako živalsko in rastlin- sko živilo vsebuje mineralne snovi, ki opravljajo v telesu funkcijo obrambe in urav- navanja. Apnenec je. na pri- mer, potreben za k ;sn in zo- be, fosfor za kosti in, mož- gane, železo za kri, fluor za zobno sklenino. natrij in ka- lij za kri in celice. Mineralne snovi so neogibno potrebne za delovanje mišic, žl''cev in žlez. kakor tudi za napetost tkiva. V telesu so mineralne sno- vi v različnih količinah, ne- katere komaj zaznavno. Vo- da je prvi pogoj za vsako življenje. Ko bi zmanjkalo vode na svetu, bi takoj uga- snilo vsakršno življenje. Te- lo neprestano oddaja vodo skozi pljuča z izdihnjenim zrakom, skozi kožo, skozi le- dvice in čreva. Voda pa ne prispeva samo k naoetosti tkiva, temveč topi tudi vse soli in živila, ki jih celice lahko sprejemajo samo v raz- topljeni obliki. KALORIČNA VREDNOST ŽIVIL Pojem kalorija, kj označu- je »gorilno vrednost« katere- ga koli živila v času, ko ga telo predeluje, so si v pre- teklosti napačno razlagali. Gotovo je zelo pomembno, da se h^ana ravna po dnevni potrebi kalorij, tvda vpra- šanje, katero energijo si pri- svajamo s hrano, pf-edstav- Ija sam.o eno stališče. Enako važni za telo so zadostno oskrbovanje z beljakovinami, zmerna poraba ma:5čobe in prehrana, ki je bogata z vi- ta.mini in mineralnimi snov- mi. DELOVNA ZMOGLJIVOST IN POTREBA PO HRANI Vsak človek ima drugačne potrebe po hranilnih snoveh glede na vrsto svoje zaposlit- ve, na starost in velikost j lesa. Ce prekršimo to omeji, lev, se nam maščuje, raj^, če se ne trudimo, da bi po, tolkli rekord v teži med vrst! niki po starosti. PRAVILA ZA PRAVILNO PREHRANO — Jejte zmerno, toda po, ča.si! Obedujte v miru! Pomi. slite na to, da je dobro pre. žvečena hrana že napol pre. bavijena. — Zajtrk naj bo izdaten uvod v dan, večerjo zaužijt« nekaj ur pred spanjem. — Skrbite, da bo hrani raznovrstna in polna sp^^ memb. da bo telo dobilo vse potrebne hranljive snovi. — Mleko je bogato belja- kovin, ki so potrebne za živ. Ijenje, zato zaužijte vsak dag vsaj pol litra mleka. — 75 gr maščobe na dan, vključno s tisto, ki jo vsebu. je hrana, zadostuje vsako- mur, ki ne opravlja težkega dela. — Vsak dan prinesite m mizo nekaj sadja in zelenja- ve, potem boste zadosti pre- skrbeljeni z vitamini, mine-, ralnimi snovmi, ki so važne za prebavo. — Pri sestavljanju jedil« nika pomislite, da morajo dobiti mnogi zaposleni ljudje dopolnitve k drugim obro- kom pri večerji, otroci in sta- ri ljudje pa v mesnih obro- kih. — Pripravite jedi slastni in tako, da jih ne pokvarite. Postrezite obroke okusno, prioravite res prijetno mizo, ki bo razveselila tudi oči. Tu- di to sodi k pravilni prehra- ni, prav tako kot vedro raz- položenje pri jedi. — Ko delate načrt za je- dilnik, pomislite na svojo de- narnico. Upoštevajte ugodne ponudbe (v sezoni) na tržišču. Pravilna hrana ni nujno po- vezana z visokimi izdatki. Pred —r Odbojka v organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri občinski konferenci ZS Slovenska Bistri- ca sta se v prijateljskem sreča- nju v odbojki pomerili kombi- nirana ekipa sindikalnih podruž- nic EMMI Slovenska Bistrica in občine proti ekipi sindikalne podružnice Črešnjcvec. Srečanje je bilo zelo zanimi- vo, kar potrjujejo tudi števil- ni obiskovalci, ki so mnogokrat preglasili celo sodniške odločit- ve. Po zelo izenačeni in razbur- ljivi Igri je po petih setih zma- gala kombinirana ekipa EMMI in občine z rezultatom 3:2 (15:9, 16:14, 10:15, 3:15 in 15:9). Za zmagovalno ekipo so na- stopili: Miro Kolenko, Božo Strnad, Rudi Teršek, Franc Šift, Gvido Smolar in Mihael Rajh. Za ekipo Črešnjevca so na- stopali: Srečko Rajh, Bogo Biz- jak, MIha Šetar, Danilo Rožanc, Ivo Pahič, Jože Sorbah, Jure Brglez, Franc Kmetec in Ivan Pučnik. Viktor Horvat SAH Branik : Ptuj 3:5 V zadnjem kolu so Ptujčani v Mariboru izborili pomemb- no zmago proti drugouvršče- ni ekini Ali jim bo ta zma- ga pripomogla k obstanku v družbi najboljših, je malo verjetno, ker je neposredni kandidat Trbovlje visoko premagalo zadnjeuvrščeno Zagorje. Ptujčani so tokrat nastopili v svoji najmočneiši postavi in verjetno bi ne bil) vprašanje obstoja v slovenski ligi, če bi s takšnim moštvom nastopali skozi vso tekmova- nje. Rezultati srečanja: Lešnik: Podkrajšek 1:0. Mihevc:Bo- hak 0:1. Kos:Majcenovič 1:0, Kovše:Rudolf 0:1, Cisar:Pi- jan 0:1. Segula:ing. Kneže- vič 0:1. Grafenauer:Sedlašek 0:1. MidlikZafošnik 1:0. anc Kino GORISNICA 30. novembra jugoslovanski film RESILEC ZAGREB; KIDRIČEVO 27. novembra mehiški film PESEM JE LJUBEZEN ME- HIKE; 29. in 30. novembra ameriški film NAPREDOVA- NJE V OZADJE; 3. in 4. de- cembra italijanski film CE- ZAR PROTI PIRATOM. LJUTOMER 27. novembra jugoslovan- ski film BRAT DOKTORJA HOMERA; 29. in 30. novem- bra ameriški film TARZAN. GOSPODAR DŽUNGLE; 3. in 4. decembra ameriški film JUGOZAHODNO OD SONO- RE. PTUJ 27. novembra ameriški film DAN REVOLVERASEV; 28 novembra ameriški film LE- TOVANJE V KALIFORNIJI: 29 novembra jugoslovanski film MOST. SLOVENSKA BISTRICA 27. novembra italijanski film ZA DOLAR VEC; 28. in 30. novembra ameriški film PRIŠLI SMO V KOLORADO; 29. novembra švedsko-dan- ski film JAZ, LJUBIMEC; 2.. 3. in 4. decembra franco- ski film MAŠČEVANJE V PODZEMLJU. TOMAŽ PRI ORMOŽU 30. novembra francoski film LJUBEZENSKA KLETJCA. ZAVRC 29. novembra angleški film OB PRAVEM ČASU; 30. no- vembra nemško-jugoslovan- ski film OLD SHATER- HAND: Tovarna plastičnih in kovinskih izdelkov »Jože Kerenčič«, Ormož Plastične in kovinske izdelke za dom in industrijo zahtevajte pri nas. Prenričajte se o naši kvaliteti in cenah. OB DNEVU REPUBLIKE želimo vsem prijetno praznovanje. Slikarska, pleskarska in antikorozijska dela metali- zacija. polaganje vseh vrst podov, polaganje i« dolaganje keramičnih ploščic in prevoz s tovornimi avtomobili Pleskar, Ptuj CB DNEVU REPUBLIKE vsem naše iskrene čestitke! Trgovsko podjetje na veliko in malo Izbira, Ptuj nudi v svojih poslovalnicah v mestu in na pode- želju veliko izbiro najkvalitetnejšega, blaga po spre- jemljivih cenah. Pridite in se prepričajte! OB DNEVU REPUBLIKE vsem naše iskrene čestitke! )NIK — Četrtek. 27. novembra 1969 STRAN 15 3 Že dolgo, kar se ljudje imivajo? ;edko je, da danes v me- ni vodovoda. Vsak med (li trati vodo, tudi po več Iric na daoi. V starih časih, etnajstem ali šestnajstem etju, je prebivalec v me- , kakor je Pariz, pora- samo eno vcdrico. Lahko nislimo, kako redko so se •ižani umivali in kako ma- JO porabili vode za pranje i!a in čiščenje stanovanja? pa saj ni čudno, da sc> •abili malo vode, ko pa ta- it ni bilo vodovoda. Por.e- 1 na trgih so bili studen- jn iz teh so vlačili vodo z jricami, kot še ponek »d la.i v malih krajih. V stu- icih so mnogokrat našli ipla poginulih mačk in Igan. / starih časih, ne samo da ije niso imeli dovolj vode.' lo i.meli niti smisla za či- )čo. Se ni tako davn ■, k> se ljudje začeli vsak dan (livati. Pred tristo leti se še kra- m ni zdelo potrebno vsak o umivati. V razkošni spal- t francoskega kralja bi pač išli ogromno posteljo, to- isno, da je.niso mogli po-.. stiljati brez posebne pripra- ve, neke palice. Našli bi tudi krasni baldahin — nebo na štirih pozlačenih stebrih —- podoben lični kapelici. Dalje bi našli silno lepe preproge beneška zrcala in ure, iz- delke najboljših mojstrov. A naj bi iskali še toliko, umi- valnika ne bi našli nikjer. Vsako jutro so podajali kralju mokro brisačo, da si je z njo obrisal lice in ro- ke. In vsem se je zdelo, da je s tem vse opravljeno v najboljšem redu. Perilo je Parižan poredko menjaval. Enkrat na mesec, ali pa tudi na dva. In takr.it so mislili na to, da bi čipke ob zapestjih bile čim dražje in prsi lepše vezene, ne pa da bi srajca bila čista. Zvečer so slekli srajco z drugo oble- ko vred in so spali čisto na- gi- Sele pred dvesto leti so pri- šli do tega, da so začeli oe- rilo pogosteje menjavati. Žepni robec se je pojavil tudi nedavno. Poznajo ga komaj dvesto, tristo let. V začetku so rabili robec samo nekateri. Se med pp-. membnimi in najbolj imenit- nimi ljudmi je bilo nemalo takih, ki jim je bil robec ne- potrebno razkošje. Prekrasne baldahine so postavljali nad postelje ne samo zaradi lepote temveč tudi zato da bi se obranili mrčesa ki je padal s stro- pa. V starih palačah so se do danes ohranili taki krovi Za obrambo proti stenicam. Stenic je bilo celo po imenit- nih dvorcih toliko da ne bi verjeli. Baldahini so malo pomaga- li. Stenice so se naselile še bolj udobno v njihovih gu- bah. Kanalizacije ni bilo. V Pa- rizu so pomije izlivali iz c- ken naravnost na ulico.. U- mazana voda se je stekala v majhen jarek ki je bil izrit po"sredi ulice. Smrad iz jar- ka je bil tako silen da se ie vsaik, ki je hodil mimo, dr- žal vse bliže hiš. Potem ni čudno, da so v starih časih ljudje bolj obo- levali, kakor danes. Takrat ni nihče vedel, da ie tam, kjer je nesnaga, nevarnost ?a okuženje. Dngajalo se je. da so cela mesta izumirala od strašnih bolezni — ku^.e ali črnih osepnic. Od desetero dece je d':^živelo dcset let sa- mo pet otrok. Na vsakem vo- galu so se gnetli berači, zde- lani od grbavosti ali >sepnic tako. da niso bili ljudem niti podobni. Kaj nam daje danes boljše zdravje in moč? Vodovodna pipa., košček mila in sveža srajca. Pred — r Rezervirano za Lujzeka Dober deii drogi Prieki no fsa žlohta z mojega rezerviranega kota! Štora novada je že, ke .se ob naših srečajih najpret malo o vremeni no drugih težovah po- gučimo. Glih gnes, gdo van jas to pišem, je na našem storen Ptuju viini na gasah toki dreng, ke niti ne viijplen nosa skos dve- ri podržati. 2e od negi negda sen skregani s kolendranii pa so mi mogli sosidi povedati, ke je mela to v tork sveta Katreja go- dovno. Ja, vete, tudi jas man spomine na eno Katrco, neje glih bila »sveta« pa sma si bla fseeno dobra prijotela. Bila je že precik v letah pa je to pred por meseci v večno pohrusta.je odišla. Nafsezodjo pa to neje tak važno no pomembno no po- glejmo rajši, kak je hlo v Ftuju na kafrejinen sejmi. Tak kak sen že reka bla v mesti gužva, ke se jas, ki sen boj pritlikave rasti, kumer priša v tisten drajn- gi na svoj račiin. Lidje so odo- vali fsega vraga fse od igel. što- rih šoljov no cot, avtof no vpre- žnih vozof. Ce bi .\merikanci pri- šli eno dvo dni pret z mesca na zemio. bi vena na katrejinen sejmi najšli tUdi jihovo vesoljsko lodjo apollo 12. Pjebi, to bla ti paša za oči no karštiga za mošje, ki so ble tak prta kunci mesca že precik pro- zne. Nafsezodjo pa blo vas v tork na Ptuji tejko, ke ste fse to samo dobro vidli no oreštimali no van meni toga ne treba opi- sovati. Lehko van poven samo, ke so mi na katrejinen sejmi pohodili fse kiirečje oči na no- gah no mi še boj zmežali fr- štantkeslc. kak sen ga meja pret kak sen ša v tisti dreng. Zaj pa še te poglejmo ke nan je napisala Micka iz Prlekije: CENJENI LUJZEKt Joko si se mi ali zasmila. gdo si na to pred krotkin pisa. ke si ba v jobolkah doj zasipani. Pje te si se jih pač vena za du- go leto v naprej nasilna, tak ke tvoji Mici nede trebalo celo zi- mo kljuječove župe za tebe ku- hati. Srečo si ali meja, ke te prosci neso požrli gdo so te naj- šli v tisten kuupi jobok doj za- sipanega. Veš, drogi Lujzek, razmin tvo- jo Mico, Iti te neje preveč pogre- šala, zato pa smo boj pogrešali mi radovedneži, ki tvojo rubri- lio zlo radi preštejemo. Zaj pa še ti naj napisen, kak smo hodili na Martinovo vino čakat. To se gre z rešeton v jorek no tan tak dugo čakaš, ke maš v rešeti namesto vina vo- do. Jebal vrag, letos ali najč vode nesmo pričakali, saj so bli za martinovo fsi jorki no mla- ke prozne, žabe pa so pre šle na letni dopust na morje. Tebe no fse sodelafce pozdrov- la Micka iz Prlekije. DROGA MICKA! Hvala lepa te po za tvojo po- što. Vidin ali, ke si ti ostala njoja zvesta prijotelca no dopis- nica. Ce se ne motin, sen ti en- krat že obeča, ke mo priša k tebi na obisk, pa kak vidiš, nemarna toke sreče, ke bi se ge srečala. Jas ali mislin, ke me enkrat ne- gi že fklip tresnola no si tak med štiremi očmi kaj pometnepa pogučala. Samo veš, meni Mice neso preveč simpatične ženske. Veš, man slabe izkušje z mojo ta storo, ki je glih tak Miea no provi družinski policaj. Psst ...» ne smema je preveč na glos šin- fati, saj mo te po drgoč koko doba po keblači ali pa mo moga namesto pri njej pri sosidoven hektori v listjaki spati. Veš, zod- je cajte, gdo je šmarnica boj ojStra grotala sva si joko dobra prijotela. Samo ke se nema na- robe razmila — ne z Mico pač pa s hektoron. Nič mi ali nesi napisala, kak se kaj moš. Se moš kokega puj- ceka v štalinki? Veš, meni so ru- beži ta zodjega s štalink odvlek- li ... Saj veš, kak se to zgodi, če človik nemre dofka pločati. Negda so rekli: »Plačaj dačo, če ne pa greš v kobačo,« gnešji den pa rečejo — »pujcek ali pa se- ka pojta kre nos, če ne mo vaj! pelali.« Eto, vidiš cajti se spre- mljajo no ž jiml vred tiidi ml pregrešni lidje. Bodo mi te lepo pozdrovlene no dobro se mej. Lujzek Dopisniki ojštreml jeziki \% Ormoža moren povedati, ke so naju eni v Ormoži zavolo tiste- ga hotelskega striptisa precik kritizirali. Jas ali mislin, ke ti- sta zadeva neje bila tak hujdo narobe no, da je toki hec za promet v hoteli samo ena vejka brezpločna reklama. Jas ali ne ven, zakaj se toga tak bronijo. Mislin pa, ke to neje nič vpliva- lo na rotacijo no na namestitev nove direktora v hoteli. Prvega so že po enen meseci poslovoja poslali v penzijo. No, pa naj bo zadosti, drgačik de mi še resen gdo jezik otrga. Srečno, no bote lepo pozdrov- Icni. Zelin pa van tiidi prijetno no veselo praznovoje dneva re- publike. Vaš Lujs AGROTRANSPORT podjetje za strojna in zemeljska dela in prevozništvo PTUJ, Rajšpova ulica Strojna in zemeljska dela v gradbeništvu, kmetijstvu ali gozdarstvu ter prevoze tovorov naročajte pri nas, ker jih bomo opravili v vaše popolno zadovoljstvo. ?sem Jugoslovanom želimo prijetno praznovanje i>NEVA REPUBLIKE. Stanovaiifsko-komuiialno podjetje Ormož čestita vsem občanom ob DNEVU REPUBLIKE ter jim želi prijetno praznovanje! STRAX 15 TP]DN[K — ČETRTEK. 27, novembra 1 Šofer in sopotnik po nesreči pobegnila 20, 11. ob 19.20 je bila v Trstenjakovi ulici v Ptuju huda prometna nesreča. Peš- ca Vlado Klemenčič iz Ro- gozalške ceste 9 in Jože Vaj- dič iz Jadranske ulice 17 sta se ob srečanju ustavila na cestišču, se pozdravila in spregovorila par besed Med- tem je iz smer; »Delte« pri- peljal z osebnim avtom za- stava 750 Ludvik Seruga iz Krambergorjevega naselja v Ptuju in iz nepojasnjenih vzrokov zapeljal proti peš- cema in ju zbil po cestišču- J. Vaidič jc dobil lažje po- škodbe, medtem ko jc bi! V. Klemenčič hudo telesno po- škodovan. Po dveh dneh je umrl v ptujski bolnišnici. Voznik Seruga ni počakal na kraju nesreče; odpeljal je in spravil poškodovan avto v garažo. Šele naslednje jutro se jc javil pri odvetniku Iva- nu Vodi na domu in ga pro- si! za zastopstvo. Sopotnik Alojz CajtTko iz Selške ceste 23 ie po pobegu voznika ne- znano kje izstopil iz vozila in odšel domov. Tudi on ne- sreče ni nrijavil Ptujska osebna kronika RODILE SO: Ana Vogrinec. Ilovci 28 — Franca; Jožica Godec. Breg 15 — Alenko: Elizabeta Mu- šič, Dolič 38 — Elizabeto; Nada Kosi, Ljutomerska 6 — Tan^o: Angela Brcnčič, Cvet- kov trg 3 — Simono; Eliza- beta Ceh, Grlinci 10 — Jeli- co; Marija Mesaric, Rogaška zel, Jiršovci 7 — Zdenko; Ana Bombek, Pod Turnom 4. Ljubljana — Mileno; Ne- venka Erjavec, Lovrečan- 26 — deklico; Angela Kaj- zer. Zak! 6 — dečka; Danica Zlatnik. Frankovci 42 — deč- ka; Frančiška Hočurščak, Ci- ril-Metodov drevored — Tatjano; Marija Vidovič, Vel. Varnica 82 — dečka; Katari- na Vtič. Sitež 16 — Zlatko; Zlatka Zajšek. Kidričevo 63 — Matijo; Marija Kolarič. Spuhlja 96 a — dečka; Lidi- ja Klaslnc. Trstenjakova 9 — deklico; Ljudm'la Sever. Hum 88 — Danico; Marija Vidovič. Krčevina 8 — Miro i'n Janjo; Marija Selinšek: Šturmovec 20 a — deklico; Ana Kunčič- Presika 4, Lju- tomer — deklico; Jerica Mli- naric. Bukovci 108 — dečka; Marija Simonovič. Spolenja- kova 8 — deklico; Marija Sori. Sp. Velovlak 47 — Du- šana. POROKE: Roman Varžič, Stanečka vas 1 in Stanislava Haložan, Stoperce 12; Martin Bogdan. Odranci 123 i,n Matilda Rep. Dornava 2; Konrad Kolarič, Središče ob Dravi 251 in Ma- rija Sever, Salovci 42; Bru- no Hrašovec. Mariborska 41 in Irma Šuler. Trstenjakova 11; Konrad Forštnarič, Bo- rovci 32 in Angela Zamuda, Spuhlja 130; Ernest Dragan. Ponfeld 41 in Elizabeta Šte- bih, Hrvatski trg 2; Jakob Pukšlč, Zabovci 74 in Tere- zija Horvat. Spuhlja 93; O- mer Kaj težavic, Belokranj- ska 36 in Silvestra C"v?tk.) Cesta Olge Meglic 8. UMRLI SO: Janez Furman- Dobrina 58J 7-clale. roj. 1901, umrl 16. n 1969; Anton Petrovič. Zeta. le 26. roj. 1913, umrl 19, n 1969; Tomaž Cvetko, Rakove 30, Tomaž, roj. 1908. umrl ig' 11. 1969; Vladislav Klemen' čič, Rogoznlška 9. roj, lagf, umrl 22. 11. 1969; Marija BeJ bar. Kal pri Šentjanžu, roj' 1893, umrla 23. 11. 1969; Ru, dolf Paušner- Mihove; 1,5 Velika Nedelja, roj. 1894* umrl 22. 11. 1969. Slovenija vino - obrat »Jeruzalem«« Ormož - vam priporoča za praznik: V prazničnih dneh in tudi v bodoče pijte priznana ormoška vina. Poskusite naše nove proizvode - jaravno peneče vino beli siovin in polpeneče naravno vino - grajski biser. Obrtno podjetje Pekarna, Ormož z najboljšim kruhom in pecivom vam postrežem) v naših prodajalnah. Vsem občanom ormoške občine želimo prijetiu* praznovanje DNEVA REPI BLIKE! ..AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR, POSLOVALNICA PTUJ razglaša prosta delovna mesta 1 avtomehanika POGOJ: kvalificirani avtomehjnlk z odslu;!cn;m vojaškim rokom 1 avtomehanika z atestom za varenje POGOJ: kvalificirani avtomehanik z atestom za varenje in odsluženim vojaškim rokom. Prošnje sprejema Avtcbusni promet Maribor, poslovalnica Ptuj. Rajšpova 14. do 6. decembra 1969. Poceni nakup, solidna postrežba, pestra izbira vseh vrst živilskih proizvodov je v MM Marketu v Mariboru, Gosposka ul. 21. Ugodno parkiranje v oddaljenosti 50 m na Slomškovem trgu. MARIBORSKA MLEKARNA MM MARKET, Ob DNEVU REPUBLIKE vsem naše iskrene čestitke! Komisija za delovna razm.erja pri Podjetju za popravljanje voz Ptuj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 KV ključavničarja 2. 1 KV strugar 3. 1 KV kovač Za vsa delovna mesta je zažcljena praksa, poseben poš^^ pa poskusno delo. ki traja 1 mesec. Osebni dohodek P" Pravilniku o oblikovanju in delitvi osebnih dohodko^ podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor, Anton Bauman glavni in odgovorni urednik. Hmelina. Jože Slodniak ln inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-72, Tlika časopisno podjetje Mariborski ti* Maribor. Svetozarcvska 14. Rokopisov ne vračamo. i