155. številka. Ljubljana, v torek 10. julija XV"I. leto, 1883. Ighaja vsak dao iTeeer, izimai nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za ćetrt leta A gld., u jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za u;ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina snasa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet i t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravu i ft! vo je v Ljubljani v Frana Kolmaua hifii „GledaliSka stolba". D pravniStvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Potovanje cesarjevo. (Telegrami „ Slovenskemu NarodV'.) Radgona 9. julija. Sprejem Njegovega Veličanstva bil je velikanski. Ljudstva iz slovenskih krajev nagromadilo se je na tisoče. Ze zjutraj ob 9. uri prijezdi banderij: 160 glav slovenskih fantov in kmetov v narodni obleki z Murskega slovenskega polja na čilih lepih znanih Ljutomerskih konjih, se uredi na slovenski strani Mure v Radgoni pod svojim poveljnikom g. StrnišČem z izurjenim trombetačem. Potem pride oddelek Veržejskih slov. strelcev, 50 mož pod svojim izurjenim poveljnikom stotnikom Pintaričem, ki se postavi pred c. kr. glavarstvom v Radgoni kot častna kompanija, ki Nj. Veličanstvu prezentira in povelnik raport odda. Banderij napravil je na Nj. Veličanstvo tako ognjen utis, da ga cesar povabi na oddaljeno vojaško šetališče in mu po vojaški vaji veli defilirati pred Njim, na kar mu izreče cesar Svoje popolno priznanje. Dalje časa go voril je cesar s poveljnikom g. Sterniščem. V občini Gorenje-Radgonski stopi cesar na slovensko zemljo okolu druge ure popoludne in vsprejme pri velikanskih piramidah deputacije Ljutomerskega in Gornjeradgonskega okraja, zbrano duhovščino vseh bližnjih slovenskih župnij, in župane, ki so ga tam z obilimi slovenskimi občani, s šolsko mladino in množino ljudstva kakor tudi z omenjenim banderijeni pričakovali. Načelnik deputacije deželni poslanec Kukovec nagovori Nj. Veličanstvo sledeče: VaSe cesarsko in kraljevo Veličanstvo! V najverneišej udanosti stopamo mi zastopniki okraja Gorenje-Radgonskega in Ljutomerskega pred Vaše Vt lieanstvo, da BVCJetnu mi jmilostnejemu ce-Barju iu nad vse ljubljenemu deželnemu knezu v imenu prebivalcev obeh okrajev izkažemo dolino veleudanost in čutila najsrčnejega češčenja. Udarost in zvestobo, katero je narod slovenski, čegar del smo mi, vedno in povsod kazal Vašemu. Veličanstvu in Najvišjej cesarskej hiši, budemo tudi v bodoče ohranili v istej sili, ter najskrbneje gojili in pospeševali. Rane, katere nam je v Badnjih letih prizadela elementov uničujoča moč, je Vaše Veličanstvo z navadno očetovsko skrbljivostjo in na najveledušuejši način pred vsemi drugimi hitelo leči t i. Srca vseh na« so vsled tega napolnena 2 naj-globejšo zahvalo in ker vemo in smo v izobilji doznali, da je v Vašega Veličanstva srci jednaka na-klonjenost in ljubezen do vseh Vaših narodov in državljanov, kličemo iz globine srca: (Do tu bil je j* nemški.) Bog poživi, Bog ohrani Vaše Veličanstvo, našega cesarja in dobroti j ivega očeta še mnoga, mnoga let« ! Cesar zahvali se vidno ganjen po presi-jajnein vsprejemu na slovenskih tleh. Na to nagovori slovenski jedna izmej 30* deklic v domači slovensko-narodni obleki cesarja rekoč: Vase cesarsko in kraljevo Veličanstvo! Mi tu zbrane slovenske deklice pozdravljamo Vaše Veličanstvo, ter Vam poklanjamo v dar naj-zlnlitni-jši pridelek slovenskih rok in domačega našega Ljutomeškega okraja. Naj blagovoli Vaše veličanstvo z naklonjenostjo ga v/prijeti, ter se nas in našega Ljutomerskega okraja milosti)ivo spominjati. Pri teh besedah ponudi Mu druga čašo izvrstnega Ljutomerskega vina iz slavnih Ad-montskih Goric, katere polovico cesar izpije. Cesar se prav srčno zahvali in pojedine ude deputacije najpriludnejše nagovori in po različnih stvareh povprašuje. Vsem pa obljubi cesar, še za naprej za nje po očetovsko skrbeti. Mudil se je cesar, ki je hotel le za trenutek iz voza stopiti, pri nas nepričakovano dolgo, namreč nad četrt, ure in nas je vidno ganjen zapustil mej burnimi živio-klici, ki so mu naznanjali, da se tu začenja slovenska zemlja. Sent Ilj ob nemški meji. 9. julija. Ob 5 uri 20 minut prihod Nj. Veličanstva pre-svitlega cesarja. Cerkev, ♦a"ov5r, šola, kolodvor in hiše ob železnici z več sto mlaji, smerečjem, zastavami v cesarskih, Habsburških, štajerskih, bavarskih barvah (slovenske trikolorc prepovedane, še bavarske so hoteli žandarji konfiscirati) in z mnogimi venci, šopki prekrasno okin-čani. Most nad železnico mej cerkvo in faro v ženi takisto v slavolok predelan ter okrašen z mnogimi venci, v sredini prekrasen cveteči lipov venec s traki. Na kolodvoru ljudstvo z duhovniki, učitelji z učenci. Učenke belo oblečene in ovenčane, s traki čez rame, vsi pa cveteče šopke v rokah. Ljudstva ogromno. Mej zvonenjem, pokanjem možnarjev, sviranjem cesarske pesmi, katero ljudstvo s petjem sprejmlja, se približuje cesarjev vlak. Slovenci z burnim živio klici pozdravljajo premilostnega vladarja. Naudnšenost velikanska. Cesar se ganljivo pri oknu zahvaljeval. Na Pesnici 9, julija. Ob l/26. uri prihod svitlega cesarja. Navdušen sprejem z godbo, z živioklici in streljanjem. Navzočni: č. g. dekan s svojimi duhovniki, šolska mladež in učitelji z banderi in mnogo ljudstva. Cesar posebno prijazno odzdravljaje se po malem mimo petje. Maribor 9. julija. Prihod Nj. Veličanstva ob 6. uri popoludne, sprejem velikansk, ljudstva mnogo od vseh stranij. Na kolodvoru bil je pozdrav v večini z živio-klici in tako od kolodvora do palače. Vreme naj lepše. Vse je navdušeno. Maribor 10. julija. Cesar bil včeraj na kolodvoru slovesno vsprijot. Najpred pozdravil Ga je knezoškof. Cesar šel je mimo častne kompanije, nagovoril okrajnega glavarja Ileina in več dam. Uhod v mesto bil je pravi triumfalni sprevod. Mesto lepo okrašeno. Izjavi brezštevilne množice bili so izraz najbolj domoljubnega, globokega, nepopisljivega čustva. Živio-in hoeh-klici doneli so do palače, kjer je cesar vsprejel duhovščino, častnike, oblasti, okrajne zastope, okolu 300 županov. Ob 81/* razsvetljava, serenada, baklada. Danes zjutraj ob 51/8 uri bila je revne garnizije. Vojaki, 47.peš-polk in 4 eskadroni 5. polka dragoncev bili so postavljeni v dva reda. Cesar jahal je mimo front, velel defilirati, potem eksercirati po ba-talijonih, vkupno, ločeni in v ognji. Izrazil Svojo zadovoljnost. — V Radgoni se je po sprejemu otvorila nova šola. Cesar je pustil topničarsko divizijo v ognji eksercirati in preko ovir (hindernisse) v popolno zadovoljnost. Ogledal konjerejsko razstavo, ter za darilo dal 50 cekinov. Račje 10. julija. V Račje so cesar došli ob 12. uri 12 minut. Šolska mladina iz Krama, Slivnice, Račjega, Brezule, Smarjete z učitelj-stvom in duhovščina iz Frama, Slivnice in na tisoče odraščenih so navdušeno z živio-klici sprejeli cesarja. Slivniška godba je cesarsko himno zasvirala. Kolodvor je bil prav okusno okinčan. Bog živi našega cesarja! Ptuj 10. julija. Od ranega jutra dohaja brezštevilno praznično oblečenega ljudstva. Delo miruje, mesto deloma, pesebno hiše Slovencev, krasno ozaljšane, mej zastavami precej fraiik-turtarc. Ormuški okraj poslal je sto devetnajst jahačev v narodne) obleki. Vsak nosi cesarsko zastavico in slovenski trak čez prsa. Jahači se odpravjjajo cesarju naproti. Ljudstvo vre za njimi. Politični razgled. H2<»tr4iiiJ<£ debele. V L j u i) 1 j a n 10. julija. Strašansko se je v Vliirihoru, kakor piše BN. Fr. Pr.u, pregrešil naroden restavratOr, ker je obesil nad vratu pozdravljajoči rek v slovenskem je/.iku. /bog tega nastala je v prastarem (!) nem-Bkem mestu velika razbunenost, ki bi bila utegnila prikipeti dO javnih demonstracij, ako bi nam Zupan ne bil posredoval. Leta je poklical krdmarja pred-se ter mu razložil, da bode dal cesto zapreti in cesarskemu sprevodu olkuzal drug pot, ako se slovenski napis ne odstrani. Razveo mnogih psovk doslo je krčmnrju tudi mnogo naznanil, da se bodo odslej Nemci ogibali njegove gostilne. Vse to ie pomagalo; slovenskega napisa je /manjkalo iu Maribor zopet mirno diše. V včerajšnji soji ceMketia deželnega zbora predložil ie deželni odbor poročilo odseka s prejšnjega leta glede stavbe muzeja In pa poročilo odsekovo glede revizije domovinske postave. Kot odgovor na vprašanje, stavljeno od vlade, na-SVetUJe se sledeča izjavu : Deželni zbor pripoznava potrebo revizije domovinske postave, vendar pa misli, da bi bilo z ozirora oa to, da ta revizija zavisi od dognanja važu b vprašanj, tako d. jir. razmeri«, v katerem sta gospodar in delavec glede potrebne podpore zadnjega, iu pa da stoji a postava v tesni zvezi s poprave potrebu j oči mi postavami o nbožnih, odgonu in potepinih, shod'.o, ta se rečena domovinska postava ne premeni pred dognanjem prej imenovanih zadev. Ob jednem priporoča odsek naslednjo resolucijo: »Deželnemu odboru se naroča, da ima v prihodnjem zasedanji predložiti nasvete glede zboli sanja postave o u bo- žnih, ozir jemaje oa vso deželo^ ter du po iz ve prej mnenja okrajnih upravništev ter okrajnih zastopov v Pragi iu Liberci." — Deželni zbor je potem agnos-ciral volitev Plznske trgovinske zbornice. Poljski listi poročajo, da je dr. Smolka Kaminskega nagovarjal, da naj ne vzprejme mandata za deželni zbor. Z izvolitvijo je Kaminski že tako dovclj rehabilitiran; s tem zadoščenjem naj se zadovolji, ker s sprejemom mandata storil bi v sedanjih odnošajih breztaktnost ter bi znabiti prouzroči) neprijetne dogodke v zboru. Njegova čast in poštenje zahtevata, da počaka vsaj Časa, ko se bode razglasil izid parlamentarne in sodnijske preiskave v njegovi aferi. Dr. Kaminski se je baje udal temu nagovarjanju ter bode mandat odložil. Viianje ilržave. Kiiniiiuska spomenica, odgovarjajoča na očitanje avstrijske vlade zaradi napitka poslanca Gradisteanu v Jassy, došla je že na Dunaj. Ta spomenica romunske vlade izjavlja, da odločno obsoja vsa hujskanja in ščuvanja. ki utegnejo motiti mir in varnost sosednjih držav ter da si je po polnem v svesti svoje dolžnosti, ne pripuščati nobenih agitacij, ki bi motili odnošaje dobrega sosedstva. — In to zadnje je glavna stvar; Avstrija s tem ne more biti zadovoljna, da izreče rumunska vlada samo svojo obsodbo, kakor je bila to že storila prejšnji teden v listu „ M oni tonil", nego ona je morala zahtevati, da izjavi Rumunija resno svojo voljo, bdeti nad svojimi rogovi leži ter ne dopuščati, da bi vzrastlo kako rumunsko iredentovstvo. Pred štirimi dnemi sklenila je francoska kamora pri posvetovanji o občinski postavi, da imajo biti obravnave občinskih svetovalcev v prihodnje javne. Jedenkrat, I. 1877, je bila kamora že ravno tisto sklenila iu baš ta ukrep dal je bil maršalu Mac Mahonu povod strmoglaviti kabinet Jules Simona. Republikanci različno sodijo o tem sedanjem sklepu; radikalci se ga neizmerno vesele, „Journal de Debats" pa se boji, da ne bi javnost občinskih obravnav ne prouzročila sitnih neprilik. — V prihodnjih dneh bode poslala francoska vlada v London spomenico, s katero bode zahtevala izjavo o pri-lastitvi Novih Ilebridov. V tej noti postavil se je kot temeljni nazor, da bi aneksija Novih Ilebridov od strani Angležev nasprotovala prejšnjim diplo-matičnim obvezam. Redno vsako leto ponavlja se v aitgrleškef spodnjej zornici predlog za razširjenje volilne pravice na ženske. Predlagatelji se vedno skli-cujo na to, da imajo ženske pri občinskih volitvah že itak to pravico. Tako tudi radikalec II u g h Mason, ki je ob jednem dejal, da ne želi dati te pravice omoženim ženskam in bi tudi ne videl rad, da bi v parlamentu bile ženske; vender pa, da je radi popolnosti treba jednake reforme. Vlada smatrala je predlog kot nerešeno vprašanje; zakladni tajnik Courtney ga je zagovarjal, generalni pravdnik James pa ga je napadal. Konečno je bil ta pred log zavržen, a le z malo večino IG glasov, kar je zelo pomenljivo. iz tega, da sem slišal kmeta povpraševati, čemu toliko dimnikarjev, kajti v svoji priprostosti je marsikdo mislil, da so dimnikarji. Od lovcev bi bilo najbolje, da bi še ne govoril. Na desnem ramenu so držali puške, ko je vender vsakemu znano, da lovec noai puško brezizjemno vedno na levi. Odsek, mej katerim je marsikateri Nimrod, naj bi vsaj skrbel, da bi bilo to, kar je, vsaj pravilno. — Dva ribiča sta pa s svojo veliko natančnostjo budila mojo pozornost. Proti zadnjemu so postavili tudi na vsako stran po dve dekleti, kateri se pa v tej družbi nesta nič kaj podali; videlo se jima je, da se bojita, da bi se kakšna puška ne sprožila v nespretnih rokah. Koliko hvoležneje bi bilo, ko bi bili prevzeli v slavolok tudi poljedelstvo. Kako bi lepo zastavili prazne kote z orodjem. Drevo, brana, kose, grablje, to bi bil dostojen kinč, mej tem, ko lovec nema ničesar položiti zraven sebe. Lepo bi bilo, ko bi od sek kaj premenil v tem smislu, vsekako pa se mora zgoditi to, da se preskrbe zastave v deželnih barvah, če ne več vsaj Jcclna. Iz Hrikega 8. julija. [Izv. dop.] Slavni spomin GOOletnice smo tudi tukaj slovesno obhajali. Včeraj zvečer bilo je mesto razsvitljeno, hiše lepo okinčane, godba je po mestu svirala. Danes za rano razobesili so po vseh hišah zastave, budnica je spravila prebivalce na noge, da so se pripravljali k slovesni maši, katere so se udeležile cesarske oblasti, občinski odborniki, požarna bramba; glavne momente božje službe markirala je uniformirana meščanska garda s strelom, katerega pomnoževalo je pokanje možnarjev. K slavnostni seji Krške občine prišli so tudi Cerkljanski župan g. Ferenčak, župan g. Malenšekj iz Rake in Studenške občine prvi svetovalec gosp.! Jaklič. Krški župan g. V. Pfeifer pričel je s sledečim govorom: Čestiti gospodje odborniki! Zgodovina starodavnih iu sedanjih časov nam živo sprič-uje raznih narodov slavnostne pomenljive dogodke, tako tudi slovenskega naroda, kateri se pripravlja radostnega srca obhajati slovesni praznik v neugasljiv spomin, da je pred šestimi stoletji stopila naša dežela pod mogočno krilo staroslavne Habsburške rodbine. V teku dolgih šest sto let ostala je naša ožja domovina Kranjska v neomahljivi zvestobi združena s preslavuo cesarsko rodbino ter vemo delila z njo srečo in nesrečo. Njeni zvesti sinovi so se vedno hrabro borili Zato so naša srca današnji praznik, ki nas tako 2ivo spominja brezštevilnih cesarjevih dobrot, prepolna globoke hvaležnosti do presvetlega cesarja; v vroči molitvi pošiljamo iskrene želje k Vsegamo-gočnemu, da Njegova mila roka varno čuva mnogo let presvetlega cesarja, da vedno srečno ohranjuje prostrano Avstrijo kot varno zavetje vseh ravnopravnih narodov, združenih okolu presvetlega našega vladarja Franca Josipa I.! Bog ohrani, Bog obvaruj presvitlega našega cesarja in preslavno cesarsko rodbino! Živio! Živio! Živio! Govor bil je h koncu z gromovitimi živioklici na cesarja Franca Josipa I. vzprejet. Na to smo, soglasnim sklepom ugajaje, odposlali naslednji telegram: Deželnemu predsedniku baronu W i n k 1 er j u, Ljubljana. Danes zbrani zastopniki občin : Krško, Cerklje, Raka in Studenec obljubujejo hvaležnosti polnih src Nj. Veličanstvu prelj ubij enemu vladarju in gospodarju in Najvišjej cesarskej hiši za vse bodoče čase udauost in zvestobo s prošnjo, da se to na Najvišjem mestu naznaniti blagovoli. Nadalje brzo j a vili smo gosp. deželnemu predsedniku baronu W in kler ju, da ga je občina Raka z ozirom na njegove izredne zasluge soglasno imenovala svojim častnim občanom. Isto tako imenoval ga je mestni zastop v Krškem soglasno častnim meščanom iz hvaležnosti za prizadevanje, napraviti mir, spravlji-vost in 8porazumljenje in kot zadostitev za mnoge britkosti, katere je moral prestati za dobro stvar. Danes popoludne nadaljuje se ljudska veselica j na vrtu g. Gregoriča in ob 8. uri bralno društvo ^slavnostno besedo programu: Molitev. Ipavic. Zbor. — Brodar. Abt. Čveterospev. — Kdo je mar? Ipavic. Zbor in glasovir. — Slavnostna deklamacija. — Cesarska pesen. Dopisi. Iz ISlfri.-ft 0. julija. (Bleski slavolok.) [Od našega posebnega poročevalca.] Naravnimi dra-žesti bogato okrašena Bleska okolica jemlje v povišanje svoje lepote vsakovrstno umetnijo na pomoč. Upati se sme, da bo sprejem Nj. Veličanstva sijajen. V gostem redu stoje kraj potov vitki maji, zvezani mej seboj z žico, kamor se bodo lampijoni obesili. V Zagoricah je napravljen impozanten slavolok, pri katerem bo gospod župan VVester Nj. Veličanstvo nagovoril. Slavnostui odsek je priskrbel tudi, da bode tu nastavljenih mnogo najlepših oko ličanskih deklet in fantov v narodni noši. V nedeljo popoludne bila je napovedana poskušnja, da se skupine privadijo na Bvoje prostore. Ob napovedani ur pridrlo je silno naroda skupaj. Odsek je razvrsti na obeh straneh deklice in fante, kateri poslednji so držali zastave v rokah. Z največjim začudenjem me je navdalo to, da mej njimi ni bilo niti jedne slo venske. No čuditi se konci ni treba: kjer ima Schvve gel govoriti, drugače biti ne more. Skupine slavolokove so pa tudi imele svoje posebnosti. Človek bi si mislil, da bi bile na mestu iz poljedelske stroke, pa so bili nastavljeni zgolj uniformirani rudokopi iu gozdni čuvaji. Vidi se, da je obrtuijska družba polastila se ugodne situvacije iu da namerava tudi pri slavnostnem sprejemu bu diti grenek spomin ha vse krivice, katere je pro uzročila s svojim brezobzirnim postopanjem ravno tej okolici. Kako so rudokopi popularni, je razvidno krvavih bojih, bodi si proti divjemu Turku uli drugemu sovražinku doma ali daleč proč od drage domovine, kamorkoli jih je klical vzvišeni glas pre-vitlega vladarja — da, s ponosom smemo reči: zgodovina jim uiti najmanjšega madeža očitati ne more. Težko, vender častno prestali so naši juuaski predniki krvave čase, kadar je kresov žareči svit jo visokih naših gorah naznanjeval slovenskemu na rodu, da se bliža ali pa že ropa in mori ljuti Turek po mili naši domovini ; njeni neustrašeni sinovi so junaško odbili krute napade Azijatske drukali, reševaje s svojo krvjo civilizacijo in vero. Ko so se polegli burni valovi, ko so nastal mirnejši časi, pričelo se je narodno življenje buditi in razvijati pod očetovskim okriljem naših skrbnih vladarjev. Viteški naš cesar Franc Jožef I. razvezal je težke spone kmetov-tlačanov, naklonivši jim samo stalnost gospodarjev; On prerodil je staroslavno Avstrijo, podelivši nje zvestim narodom ustavno živ ljenje, katerega deležni so samoupravna občina, de želni in državni zbor po zastopnikih, do katerih stavlja hvaležno ljudstvo svoje zaupanje. Preblago Njegovo srce z nami deli veselje in žalost, pribiti v radodarno pomoč tistim, ki v raznih nesrečah se zaupljivo bližajo Njega veličastnemu prestolu; podeljuje bogate denarne podpore za zidanje cerkva in šol in mnogo dobrodejnih naprav. Očetovska Njegova skrb vedno deluje na to, srečne in zadovoljne videti svoje zvesto udane narode, ter pospe-iiti njih blagostuuje v duševnem in materijalnem obziru. zvečer priredi po naslednjem Domače stvari. — (.Jutranja stevlllta) uadega lisca ziđe |»o 7. url zvečer. — (Ministra Taaffe in Falkenhayn) prideta danes zvečer ob 6. uri z brzovlakom v .jubljano. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri dopoludne ob Va 12. uri sejo. — (Dnevni red mestnega odboraseji), katera je bila v torek 10. dan julija 1883. etaob 5. uri popoludne v mestni dvorani: . Naznanila prvosedstva, tikajoča se šeststoletnične slavnosti. — (Kranjsko obrtno društvo) opozarja Obrtnike, kateri se udeleže sprejema Nj. Veličanstva, da se snidejo v sredo ob 2. uri popoludne v gostilni nBierquelle", od koder odidejo skupno na cesarja F ran-Jožefa trg. — (Zlobni ljudje) trosijo mej kmetovalci Ljubljanske okolice izmišljeno vest, da o času bivanja Nj. Veličanstva cesarja ne smejo kmetje v Ljubljano in da jih bodo pri vseh mitnicah gonile straže nazaj. To je nesramna laž, najbrže nemškutar-skih agentov, kateri se živio- in slava-klicov naših vrlih kmetov boje. — (Črnomaljci in Metličani) pridejo z godbami danes zvečer ob 8. uri po dolenjskej cesti. Pri mitnici bode slovesni sprejem. — (HabBburžani v deželi Kranjskej) 1282—1883. Slavnosten spis ob godovanji šeststo-letnice od združitve kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor. Spisal Avgust Dimitz. Ljubljana. Tiskarna Ig. v. Kleinmavr . julija. Pri Slonu: Ileidliczku z Dunaja. — Klowitz iz Li tijo — Szeberenzy iz Ogerskega. Pri MmIIcI : Bruckner S Dunaja. — pl. Sanschcg iz Celovca. — llanausch z Dunaja. — llertauš iz Trsta. — Hermanu iz (Iradea. Spored. vojaških godeb 7. in 17. pešpolka za slavnostnih dni j. 11. julija: Št. 17. s častno kompanijo na kolodvoru. Ob G. uri pri dvornem obedu. Mej sprevodom vrstita se obe godbi, svirajoč koračnice. Pri serenadi: Št. 17. koncertni komad, št. 7. koračnico. 12. julija: Št. 7. pri otvoritvi razstave. Ob 6. uri pri dvornem diner-ji, potem pri ljudski veselici. Št. 17. pri gledaliSkej predstavi. 13. julija: Št. 7. pri sprevodu k ljudskej veselici, potem v paviljonu ?a godbo. Št. 17. počenši ob 3. uri popoludne na strelišči. Ob G. uri pri dvornem diner-ji, potem v paviljonu pod Tivoli. 14. julija: Št. 7. ob G. popoludne pri dvornem diner-ji, potem v paviljonu pod Tivoli. Št. 17. od 5. ure popoludne do 10. zvečer pri ljudski veselici. 15. julija: St. 7. od 5. ure popoludne do 10. zvečer pri ljudskej veselici. Št. 7. ob 7. uri zvečer v paviljonu za godbo. 16. julija: Št. 7. in 17. na IJledu. XD-u.33.^jsi3:3. borza dne 10. julija. (Izvirno tolegmtično poročilo.) Papirna renta.......... 7H Srebrna renta .... ..... 7!> „ Zlata renta........ . 99 • j f)°/0 marčna renta......... 93 , ; Akcije narodne banko....... 837 I Kreditne akcijo...... . • 297 kr. 120 London . ..... ■ • Srebro . . . . ..... Napol. ....... »t O. kr. cekini . ...... Neinško marko ..... 4°/0 državno srečko iz 1. 1854 250 gld Državne srečko iz 1. 18<14. 100 „ 4% uvstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta ♦»"/u......180 » i» »» ■ /c......" „ papirna renta 5°/(.....87 f>°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 Dunava reg. srečko 6°/Q . . 100 gld. 114 z.'inlj. obč. avstr. 4Vt*/« '''l'11' /,aHt- nst' ■ Prior. oblig. Klizubetino zapad, železnic«? Pri*>r. obllg. Ferdinandove sov. železnice Kreditno srečko......100 gld. Budolfove srečke..... 1<> n Akcije anglo-avstr. hanke . 120 „ Trumuiway-dru5t. vel j. 170 gld. a. v. .s 68 11'.» L 68 !»!> 118 101 170 11» 1' M 220 !>:> 30 55 20 49 «/t 66 50 50 45 75 10 50 20 90 50 dO Zahvala. Podpisana izraža prisrčno hvalo čestiteuiu gospodu Janezu Kobilci, kaplanu pri Devici Mariji v Polji, in njegovim čestitim sestram za trud, da se je truplo njenega nepo/.abljivega rajnega moža preneslo iz Ljubljane v 1'oljo. Pozor! K sprejemu Nj. Veličanstva presvit lega cesarja /bero se „Sokolovci" v sredo dne 11. t. m. ob l/a2. uri popoludne v polni društveni opravi na čitalničnem vrtu, od koder odide društvo tocuo ob 2. uri na cesar Fran-Josipov trg, kjer se bodo razna Ljubljanska in tuja drufitva zbirala ter po redu postavila — Tu razdelil se bode ob jednem mej društvenike tudi natančneji program vseg:«. „Sokolovega" sodelovanja o slavnostnih dneh. V Ljubljani, dne 9. julija 1883. Odbor Sokola". (487) Pri Devici Mariji v Polji, dne 1». julija 1883. vVii I Iviilitii-, udova po učitelji. Telegram „Slovenskomu Narodu": (11 koncu uredovanja lista nam je došlo še sledeče poročilo:) Maribor 10. julija. K včerajšnjemu dvornemu obedu povabljena sta bila poslanca l)o-minkuš in Radaj, potem trije župani, mej njimi dva Slovenca. Cesar govoril je z vsakim povabljenih. Serenada in bakljada sijajna. Danes vojaška revne, ki je izvrstno izpula. Potem splošne avdijence, razkritje Tegethollbvega spomenika, ogledovanje vojaške bolnice, delavnic na južnem kolodvoru in odhod ob 11 Vi na Ptuj. Cesar bil povsod navdušenimi živio-in boch-klici nazdravi j an. Razpis službe glasbenega učitelja. .Glasbena Matica" v Ljubljani oddaja službo nedelja na društveni glasbeni šoli proti letin plači 500 gld. Prosilci imajo izkazati se: ai da so zmožni poučevati na gosi i h do popolnosti in b) na klavirji, kolikor treba za spreuiljc\anje, 0) morajo zavezati se, d;i se v kratkem času prince slovenščine kot učnega jezika, ako ga nošo zmožni. »ini, ki ho veMi kakega slovanskega jezika tor so sposobni poučevati tudi v petji, imajo prednost. S potrebnimi dokazi podprte proinje naj se ulože pri odboru »Glasbene Matice" v Ljubljani do dne" u». av UH-.Lt i. 1. V Ljubljani, dne 7. julija 1SH.I. Za odbor .,Glasbene: Matice": Fr. Ravnlhar, predsednik. 01» priliki uliotlii N j. VcličaiiMtvii iu zi l»u-kljuulo postavila Bfl bode v voriimli loivaruc ,,JI«r-■olini" (4 70) TRIBUNA. Jeden prostor l K'«*« — Naznanila v kavarni. Dve tribuni na prostoru ljudske veselice, iz kojih se bode OgledSVSJ slu vnosi 11 i BprOVOd. Sedeži }?o S fjld.. dobivajo bo v v. Ur. (glavni /.ulogi labaka uu }I«>nI-ik-iii I ru.it. 1 W9) Voščene svečke, osebno pripravne za razttvllljavo ba-p lončkov itd. itd., kakor tudi voščene zavitke za prižigat, priporoča (468—4) Oroslav Dolenec v Gledaliških ulicah. Službo išče čvrst mož, v pisavi in računstvu dobro izveden, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Pisma z naslovom H. J. prevzema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (442—3) :XK**XXX**X*KK«KXKK*XX*KKKK Sreekanje! Povodom Nejviftje navzočnosti NJ. Veličanstva preivltlega cesarja v LJubljani priredi udano podpisani z dovoljenjem visokega finančnega ministerstva ob priliki ljudske veselice v Ljubljani > 16. Julija 1883. na vei i 5000 dobitki previden srečkanje, v dnevih od 13. do 16. Julija 1883. na veseličinem piostoru blizu Latterma-novega drevoreda s 5000 dobitki previđeno obstoječe iz stvarij, ki imajo vrednost od 10 kr. počenSi do 200 gld. a., v. Izdalo se bode 15.000 srečk, iu sicer 750O po 20 kr. in 750O po 10 kr. Udano podpisani, kateri namenja čisti dobiček te loterije ubož-nemu zakladu mesta ljubljanskega, in se jo vsestransko potrudil, daje pridobil lepe in dragoeene dobitke — oni imajo vrednotit 2000 gld. — pričakuje od znane darežljivosti kranjskega prebivalstva sijajen uspeli ter si usoja s tem najnljudneje povabiti vse p. n. obiskovalce ljudske veselice, da se v mnogobrojnom številu udeležo te dobrodelne loterije. Z odličnim spoštovanjem (458-3) -^.đ.olf Stem. JOSIP GEBA, urar, V 31oxio^7-i!b- mlicsLtL št. ±.±, priporoča svojo mnogovrstno in izbrano zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, ur na nihalo, da Uijo ali pa tudi ne, salonskih, stenskih ur, francoskih in ameriških v/bd-jevalcev, ur iz Scliwnr%wal, n. občinstvo so baju'judn,eje vabi v pri? jazno o^ledanj". Z vsem (»poštovanjem (4G0—3) EDVARD WITTE. V Zagrebu, Ilica 28. Na Dunaji, V Požunu, I., Karutneistiasse 69. Micbaeleillior 18. Trgovska akademija v Chrudimu. Začetkom novega šolskoga leta (15. septembra 1888.) odpre se v Chrudimu drugi tečaj trgovske akademije. ('hrudimska trgovska akademija, ustanovljena in vzdržana po Chrudim-ski mestni občini s podporo visokega državnega upraviteljstva in drugih udeležencev, deluje kot višja komercijalna strokovna šola na to, da pripravlja učence na podlagi občne znanstvene, moralične ter strokovne izomike za trgovski stan in sorodna mu stališča. Zavod obstoji iz treh letnih tečajev ter se uvršča zaradi širnega delokroga mej srednje šole. V prvi razred vzprejemajo se kot redni učenci oni, ki so z dobrim uspehom dovršili IV razred gimnazija, realke ali pa realnega gimnazija, ter so pri vzprejemnem izpitu dokazali svojo zrelost, da mog6 ustopiti v I. razred. Izrednim učencem je dano na voljo poslušati le posamezne predmete. Šolnina znaša v trgovski akademiji za vsak tečaj 50 gld. na leto. Za one abiturijente, kateri so pred ustopom v trgovsko akademijo z uspehom prebili IV. razred kacega gimnazija, realke ali pa realnega gimnazija, se bode prosilo za ugodnost jednoletnega prostovoljca. Učencem, pri katerih tega pogoja ni, se bode dajal pouk v onih predmetih, ki so potrebni za izpit pred c. kr. vojaško izpraševalno komisijo, v posebnih kurzih za izreden honorar tako, da zamorejo takoj po dokončanih študijah trgovske akademije podvreči ae izpitu za jednoletne prostovoljce pred c. kr. vojaško izpraševalno komisijo. Oglasila vzprejemajo se o«l 12. r*. Maeliek, župan. 50 i$ Optični zavod E. REXINGER-ja, v 1 ^jnl>lja,iii. Specijalist za očala potrebujoče. Kdor Hi hoče ob prihodu NJ. Veličaustva in predstojećih *l»v-noNlili omisliti dober dvojni daljnogled naoenik, ali pa sicer primeren temu priporočam svojo popolnem izbrano BRlogO vsakovrstnih optieulh orodij po prav nizkih cenah. Poprave zvrševajo se toli hitro kolikor ceno. (454 — 8) Velika izber srajc in zavratnikov za gospode. Telita zaloga izdelanili oblek za gospode dečke in otroke. 16 gh jeden frak, 26 jfl. oela obleka s frakom pri 111. llilLIiillllilij Ljubljana, Slonove nlice 11. zaloga izdelanih ogrinjal, jaquetov in deževnih plaščev za gospe in gospice. 111104 inih 1 Velika izber klobukov za dame. !-Mntt'i| iu odiiovoiu; urednik MakHO A r m i t. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne' 0A 489195