Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka t din. List za gospodarstvo, sociatno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg I, Telefon št. 73. Leto xxiii. St. 33. Kranj, 19. avgusta 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40'- din, polletno 20- din, četrtletno !0-- din. Monakovski duh Evropsko časopisje zadnjih nekaj tednov, zlasti pa zadnjih par dni zopet vztrajno namiguje na .„nov Monakovo", na konferenco petih držav, na kateri naj bi se predvsem rešilo gdansko vprašanje, — verjetno zopet po želji, da ne rečemo po diktatu M*fc_ir držav, kot lansko leto oktobra mesca in na kateri bi bil skoraj gotovo račun topot prezentiran Poljski, če bi ga slednja sprejela s tisto ponižnostjo in vdanostjo kot lani Čehoslovaška. Morda bi se ob tej priliki dovolile in sankcionirale fc^iatnag u*-*«mffl še kakšhe druge korekture evropskega zemljevida, itVl ;*0-r**~ —i';- ■ _.r.«^-^"*|t>1— le bi bilo mo- goče s takimi in podobnimi koncesijami mir zopet za nekaj mescev ohraniti in preprečiti grozečo vojno nevarnost. Časopisje je tudi poročalo, da so željo po konferenci petih držav izrazili državniki totalitarnih držav, kar pa so ti demantirali. Zdi se, da bi nekateri radi hoteli, da urejanje 'mednarodnih sporov na način, kot se je to zgodilo v Monakovem — takrat smo mislili, da je to samo enkratni najbližji izhod iz zapletenega položaja — postane preccdenčni primer za vse podobne slučaje, da postane tak način urejevanja sporov sistem, ki naj nadomesti vse versajske in druge mirovne pogodbe, ki naj nadomesti Zvezo narodov, potem ko ji je bila odvzeta vsa kompetenca. Tako vidimo, da sistem Monakovega, ki se je enkrat za nekatere res dobro obnesel. da ta mona-kovski duh spet straši po Evropi, kje in komu bo naložil nove žrtve in bremena. Če pa smo vsaj malce objektivni in če pogledamo pr^ko .Svojih vsakdanjih skrbi in težav vsaj samo za eno desetletje v zgodovino nazaj, pa bomo videli, da duh kunktatorske r.olitikc in duh politike popuščanja ter kapitulacije obeh zapadnih i velesil Anglije in Franeije ne datira iz lanskega oktobra, ko So Duh Monakovega, duh popuščanja in kapitulacije sega v ona prva povojna leta, ko so nesposobni diplomatje uničili tlelo sposobnih generalov, ker niso izkušenih .vojakov poslušali pri diktatu mirovnih pogojev premagancem, ker strogih pogodb versajskega miru niso brezobzirno znali uveljaviti ter jim dati primerne sankcije, ko so zmagovalci svojemu premagancu podarili sadove na bojnem polju pridobljene zmage. Mirovna popustljiva politika oljčne vejice, katero je vodil pokojni dolgoletni zunanji minister, idealist in 'borec Pamcvrope Aristide linami, Se ni obnesla. Duh Monakovega je že tedaj pričel razkrajati versajsko pogodbo. Diplomatsko mnogo bolj rutiniran, rafiniran in elastičen zunanji minister denokratske vveimarske Nemčije pokojni Sw-esemann je ob bregovih čarobnega Ženevskega jezera in na soarejah v Ženevskih palačah, v fraku in 8 cilindrom na glavi k«- bouOacder-'"*"' P'OgOvoril svoj,- angleške in francoske tovariše, da so črtali čle„ za členom versajske pogodbe iMi^t^e Jt^Mfa, dr4ltt.jp Sestanek v Salsburgu V Salzburgu sta se v petek in soboto posvetovala zunanja ministra osi Rim-Berlin Ciano in Ribbentrop. Pomen tega sestanka je bil toliko večji, ker se je v Salzburgu nahajal sam kancler Hitler, pri katerem je bil Ciano tudi sprejet. O sestanku, ki je po vsej Evropi vzbudil velik odmev kot senzacija preteklega tedna, je bilo izdano le kratko uradno poročilo, tako da je bilo časpisje v večji meri navezano le na ugibanja, izmed kuterih so ne-katera prav fantastične narave. Medtem ko nemški in italijanski listi trdijo, da se je Ugotovila popolna soglasnost med di/.avamu v vseh vprašanjih, smatrajo drugi, da sta obu zunanja ministra le pripravila sestanek Hitlerju in Mussolinija. Še bolj v molk in ta-tajinstvenost pa je zavito delo in potovanje Komisarja Zveze narodov Burckhurdta, ki se je mudil v Nemčiji in pri Hitlerju. Kaj se dogaja na sunanjep&Htični poxornici? Evropa v orožju V rasnih driavah je danes poklicanih pod orožje 10 milijonov moi. avgusta zbralo v bližini poljske meje okrog 1 in tričetrt milijona mož, to je približno ravno toliko, kot jih je pred enim letom stalo na če-hoslovaški meji. Istočasno koncentrira Italija v Lombardiji preko 1 milijon mož. V zadnjih tednih v časopisju pogosto beremo krajše ali daljše notice in poročila o delni mobilizaciji v skoro vseh evropskih državah. Navajajo se številke, ki so tudi za -mirovno stanje strahotno velike. Se večje izgledajo te številke, če jih seštejemo skupaj. Tak pregled dosedanje mobilizacije ev.opskih držuv in pa članek nanašajoč se na fiktivno vojno stanje, kjer se takorekoč že v miru merijo med seboj vojaške sile in moči raznih držav, je v svoji zadnji številki prinesla zadnje čase pri nas zelo iskana in čitana švicarska revija, odnosno tednik: ..Dlie Weltwoche", ki izhaja v Zii-richu. V uvodnem članku pod naslovom: „Deset milijonov pod orožjem" piše sledeče: „2e več mescev se govori o tem, da bo letošnji avgust mesec važnih odločitev. Z ono točnostjo, ].•' n*. naivnega ćioveko red.~ij močno vpliva, so napovedovali sredino tega mesca kot pruv posebno nevarno. Mis 'mo na tem mestdi že prej opozorili nu vzroke, ki dajejo tem napovedim določeno mero verjetnosti. Avgust, zl.isti pa sredina 'mesca, predstavlja na eni strani oni čas, ko je letina pospravljena in se na drugi strani bliža jesen, ki je za kake napadalne akcije, zlasti proti deželi, kakor je Poljska, zelo neprikladen čns, združen vedno z večjimi težkočami. 1o se pravi, da se je treba odločiti sedaj, ali pa šele v enem letu. V resnici govori več dokazov, da je najti razumevanje za taka razmotrivanju ne samo v Nemčiji in Italiji, ampak tudi v Franciji in Angliji. Od 1. avgusta dalje je rezervna mobilizacija v Nemčiji tako napredovala, da je treba računati z dejstvom, da se je v sredi Toda tudi na drugi strani ne drže križem roke. Angleška mornarica z zračno floto se zbira k manevrom v evropskih vodah v takem obsegu, kot se to dosedaj še ni zgodilo. Francija ima 1 milijon mož pod orožjem. Poljska ravno toliko, Rumunija 900.000, Turčija 300.000 mož, ki se večinoma nahajajo v evropski Turčiji, na trakijski meji. Nič manj ni na strani demokratičnih držav važno dejstvo, da sta končno angleška in francoska vojaška misija odpotovali v Moskvo, da vodita tam posvetovanja vseh treh generalnih štabov, ki naj pripravijo vojaško sodelovanje med Rusijo in obema zapadnima velesilama. To so vse stvari, ki so kaj malo primerne za to, da bi bili glede razvoja bližnjih dni preveč optimistični. Toda k sreči moramo kljub temu ugotoviti nekatera znamenja, ki preje pomenijo poboljšanje kot pa poslabšanje položaja. To je predvsem odmev, na katerega je naletel govor Rvdz-Smvglia. Govor, katerega je imel poljski maršal v starem kraljevskem mestu Krakovu, ni bit v nobenem svojom delu agresiven, vseeno pa je bil pri opisanju bodočega zadržanja Poljske osvežujoč in brezpogojno jasen. Kljub temu pu j/i v istem trenutku, ko je poljski maršal pravice Poljske do Gdanska tako jasno formiral, na ostro noto, v kateri je Poljska nastopila za pravice svojih carinskih uradnikov v Gaan-sku, gdanski senat podal odgovor, ki pomenja če že ne ravno popolno popustljivost, pa vsaj preokret v tem vprašanju na nemški strani. To so vsekakor dobra znamenja, čeravno ena sama lastavica še ne napravi pomladi. Toda dejstvo, ua jj tt*.,! -«Jn 'iVamaa vendar it» enkrat pripravijo.. ,>s*viee _/rg'ia ti i*AjdYi m «o t~inj" ' *>i£wo ./ftV" '•■{Jn se nam zdi kol eno izmed onih znamenj in čudežev, ki so tipični za časovne preokrete. Ali naj je v resnici podano znamenje, da bo nastopila doba pogajanj, v kateri, kot je dejal poljski maršal — pravica ne bo več pomenila za nekatere samo ..vzeti", za druge pa samo „dati"? Na žalost se mi ne upamo lriti tako zelo optimistični. Dejstvo, da je takoj po prvem popuščanju v vprašanju Gdanska zopet nastopila divja časopisna gonja v i«mibMk *ttNm '».»hm kaže, da smo od resničnega miru Se \edno daleč oddaljeni. Ustoličenje slovenskih knezov Narod spominjaj se s Ustoličevunje slovenskih vojvod na knežjem kamnu v vasi Krnski grad pod Vrhom — Nemci so naš Vrh zamenjali z Urhom — je pač najslavnejši kos nuše slovenske zgodovine. Noben drug narod na svetu se ne more ponašati s takim dokazom svobodoljubnosti, neodvisnosti, pruvicoljubnosti in kulture! Le predobro je zadel nađ „Koroški Slovenec", ki je v številki pred ljudskim štetjem pripomnil k sliki vojvodskega prestola: Starosluvni kamni bi vpili, če bi mi ljudje molčali! Slavna zgodovina pred tisočletjem mora ostati nam koroškim Slovencem in Slovencem vobče večen ponosi Od 6. do 9. stoletja t. j. od prihoda iz zakurpatskih ravnin v panonske nižine in alpske predele pa do nemškega cesurja vaje slavne preteklosti. Karla Velikega so bili Slovenci na Koroškem, katera pa je tedaj obsegala še vzhodno Tirolsko, sosednje krajine Solnograške in Štajerske ter vso Kranjsko, popolnoma neodvisni in svobodni. Sami so volili svoje vojvode. Tedanji nuši predniki so hrib pretežno kmetovalci in sicer dobro1 organizirani. Imeli so svoje župane, staroste, sodnike, duvčne oblasti, svoje vojaške polko, svoja svetišča in svoje duhovne. Kmetje so bili vojaško organiziruni v stotnije, ki so štele po 100 kmetov, in katerim je načelovul knezaz ali knuzaz. Km-za/i so imeli poleg županov pravico voliti vrhovnega vojvodo, katerega so |x)tem slovesno ustoličili na knežjem kamnu. Knežji kumeii, ki se dunes nahaja v celov- škem muzeju, je tedaj stal pri koroškem gradu ali sedanjem Karnburgu. Knezazi in Župani so novoizvoljenega vojvodo spremljali h knežjemu kamnu. Njihov starosta je pred kamen privedel konja in bika, shnbola kmetijstva. Novoizvoljeni slovenski vojvoda je moral priti k ustoličenju v slovenski kmečki obleki. Starosta knezazov se je pred njim vsedel na knežji kamen ter vprašal seveda v slovenskem jeziku svoje, tovariše in župane vpričo novoizvoljenega vodje: „Ali je ta knez vreden vojvodske časti?" Vsi so odgovorili: „Vreden je!" Potem vpraša dalje: ..Ali nam bo pravičen sodnik? Ali bo čuval našo deželo. Ali se bo zavzemal za naše vdove in sirote?" Vsi so mu odgovorili: „Je in bo!" Novi vojvoda je nato oblekel knežjo obleko, se vsedel na kamen ter prisegel, da bo zvesto in točno izpolnje-vul vse. kar bodo od njega zahtevali knezazi. Ob koncu je dvignil svoj meč in zamahnil z njim na vse štiri nebesne strani v znamenje, da bo čuval narod in deželo pred vsakim sovražnim napadom. Starosti knezazov je potem podaril konja in bika ter pest srebrnikov. Njega in še tri druge knezaze je oprostil vseh davkov. Sprevod se je nato z vojvodom na čelu pomikal proti vojvodskem prestolu na gosposvet-skem polju Tukaj je novi poveljnik delil pravico, razsojal in dajal svoja prva povelja. Med sprevodom do prestola je ves navzoči narod pel slovenske obredne pesmi. Ustoličenje je zaključila knežja gostija, kateri so v noč svetili velikanski kresovi na vseh gorah. Doba sedmega, osmega in devetega stoletja je slavna doba slovenske svobode. A tudi pod rimsko-nemškim cesarjem Karlom Velikim so Slovenci ohranili svoje narodne pravice in svobodo. Četudi pod Frankovsko nadoblastjo, so si še naprej volili svoje vojvode ter jih slovesno ustoličevali. Njihove ustavne in u-pravne pravice so ostale nedotaknjene še par stoletij. \ Da so bili tedanji Slovenci hrabri in bojeviti, nam dokazuje več zgodovinskih dejstev. Furlanski vojvode Lupus, Arnefrit in Pemo so se ob napadih Obrov ponovno obračali na' Slovence, ter jih prosili vojaške pomoči. Več ostrih napadov divjih Obrov so Slovenci odbili sami. Tudi prvo srečanje s frankovsko vojsko je bilo v znamenju meča. Neka gor-nje-koroška nemška pravljica pripoveduje o strašnem tridnevnem klanju Slovanov in Nemcev na lurnškem polju. In ko je mogočni Kari Velikj sklenil obračunati z divjimi Obri v letih 791, 793 in 797, so mu stali koroški Slovenci z mogočno vojsko ob strani. Pozni zgodovinarji so izumili pravljico o Slovencih-sužnjih, nezmožnih lastnega državnega življenja. Nasprotno dokazujejo najnovejša dognanja: Slovenci so bili ponosen, samozavesten narod, ki je vzbujal spoštovanje celo mogočnih frankovskih vladarjev, kateri so> se prostovoljno uklonili staroslavnim slovenskim obredom. Se smešnejša pa je trditev, da so bili nekdanji Slovenci sužnji Obrov. H koncu nekaj o imenu Korotan. Koroška in ..Karnten". Jezikoslovci ga večinoma izvajajo iz rimskega imenu Curuntanum ter slutijo v njem keltsko ali ilirsko korenjno. Iznenadi pa naslonitev besede Korotan ali Gorotan na besedo „gora". Morda pa je ta lepa gorska dežela bila vendar šele krščena na sedanje ime po Slovencih in so slovenski Gorotan tedanji zgodovinarji latinsko nazvali Carantanura, iz katerega je nastala poznejša Koroška in Karnten. 'Iudi latinska Camia zn nedavno Kranjsko se le premočno naslanja na slovensko besedo „krajina". Pred prihodom Slovence', na Koroško in Kranjsko zgodovina ne pozna i-imen Caruntanum in Carnin. Pa naj to vprašanje ostane odprto. Po„ Koroškem Slovencu". Berite In širite „Gorenjca" ilr obrne novice t Nj. Vel. kralj Peter II. na Triglavu. Nj. Vel. kralj Peter 11. je a svojimi šolskimi tovariši iibpiuvil zadnje čase več izletov na naše gore. Po svoji turi na najvišji vrh Kamniških pianin na Grintovec se je podal prejšnji teden tudi na Triglav. r t* ^GORENJEC* Na vrhu Triglava (kralj stoji v sredi). S svojimi tovariši se je odpeljal v sredo zjutraj z Bleda v Mojstrano, odtod pa peš mimo slapu Peričnika v Aljažev dom v Vratih. Tu se je kralj nekoliko odpočil, pa tudi kosil. Po krajšem odmoru je nadaljeval s svojimi tovariši pot na Triglav. Kot navdušen turist si je izbral težjo Tominškovo pot in krenil najprej do Staničeve koče, od tam pa na Kredarico, kjer je prenočil. Drugi dan navse zgodaj zjutraj se je s svojo družbo povzpel na Triglav, kjer ga je sprejelo in pozdravilo najlepše vreme in objela lepota naših gora. Nazaj grede je kralj s svojo družbo krenil mimo sedmerih Triglavskih jezer, kjer se je nekaj časa zadržal v koči pri Triglavskih jezerih. Odtod se je kralj podal preko Komarče do slapa Savice in nato odpeljal z avtomobilom na Bled. Čeprav je bila tura zelo dolga in naporna, je bil mladi kralj izredno zadovoljen nad izletom in očaran nad lepotami našega gorenjskega kota. Predsednik vlade v Italiji. Ministrski predsednik in notranji minister g. Dragiša Cvetko-vić je pretekli teden s svojim spremstvom o-biskal Trst, kjer je bil s strani fašističnih oblasti zelo toplo sprejet in tudi tržaško časopisje je predsedniku naše vlade posvetilo mnogo pozornosti v svojih poročilih. G. Cvctkovič si je v Trstu in okolici ogledal razne delavske socialne, gospodarske in športne neprave, na velikem vojaškem pokopališču v Redipulju pa se je poklonil spominu v svetovni vojni pad-llim^italijanskim vojakom. Naslednji dan v solrffto dopoldne pa se je predsednik vlade odpeljal z avtomobilom proti meji. APZ na Bledu. Naš najboljši vokalni zbor Akademski pevski ibor na univerzi v Ljubljani je v soboto zvečer doživel s svojim nastopom na kraljevem dvoru na Bledu triumfalen sprejem, ko je zapel podoknico svoji visoki pokroviteljci Nj. Vel. kraljici Mariji. Pri vhodu je pevce sprejel adjutant polkovnik g. Pogačnik. Pevci so zapeli dovršeno več pesmi pred kraljico Marijo, kraljem Petrom in kraljevičem Andrejem ter dvornim spremstvom. Dirigent g. Marolt je kraljici Mariji raztolmačil delo in zgodovino svojega zbora. Med viharnimi vzkliki kraljevskemu domu se je kraljica Marija poslovila od pevcev. Nato so pevci odšli v Prosvetni dom, kjer so ob udeležbi zelo številne mednarodne publike, kakor pred našimi državnimi predstavniki in odličniki priredili sijajno uspel koncert slovenske narodne in umetne pesmi. Našemu AP/. čestitamo. Važni dnevi na Bledu. Ministrski predsednik g. Cvetkovič se je v torek vrnil iz Ljubljane na Bled, kjer je sprejel več ministrov, med njimi vojnega ministra generala Nedića. Po teh razgovorih se je predsednik vlade odpeljal v Begunje k predsedniku senl-ta dr. Antonu Korošcu. Pri njem se je zudr-zal dalj časa. V torek je prispel na Bled dr. Ivan Pernar, ki se je vrnil v Zagreb. Nov kovani denar smo dobili. Po odloku fin. ■ministra z dne 31. julija se je začel 16. avgusta t. 1. spuščati v promet nov kovani denar in sicer srebrni kovanci po din 50.— in din 20.— ter kovanci po din 2.— in din 0.50. iz mešanice aluminiju in brona. V obtoku te zadnje čase čuti pnmu j ka nje kovanega denur-ja predvsem kovancev manjše vrednosti. Novi kovani denar pa je posebnega pomena tudi zato, ker je to prvi naš denar, ki ga kujejo v naši domači državni kovnici, ki je bila nedavno zgrajena. Istočasno, ko bodo spuščali v promet nov denar, bodo začeli pobirati iz prometa stare kovance po din TO.—, 20.— in 2.—. Rok za kovauce po din 50.— trnja h mescev, za kovance po din 20.—, din 2.-- in din 0.50 pa eno leto. Novi denar ho bolj pripraven in gu bo I:t/je razlikovati mol seboj. 1% naših krajev Tabor v Podbrezjah V nedeljo, dne 20. avgusta gremo vsi na veliki tabor v Podbrezje. Ker bo prireditev popoldnevna, odidemo z vlakom, ki prihaja na postajo Podnart-Kropa ob 12.56 uri od kranjske strani (oziroma ob 13.01 uri v Duplje), odnosno ob 1108 uri od Radovljice. Podroben spored tabora ob priliki 30 letnice Prosvetnega društva v Podbrezjah je sle. deč: Takoj po prihodu vlakov se zberemo v sprevod na koncu Srednje vasi (pri sušilnici), ki bo šel po Srednji vasi k župni cerkvi, kjer bodo slovesne litanije. Po litanijah odidemo na prireditveni prostor pod Taborom, kjer se bo takoj nato pričelo zborovanje, na katerem bo govoril poleg drugih g. prof. dr. Jakob Šolar. Po zborovanju bo telovadni nastop tr-žiškega okrožja, nakar se bo razvila prosta zabava z bogatim srečolovom. Pripravljalni odbor se trudi, da bi bila t6 večja prirditev, ker je to tudi edina tovrstna prireditev v tem času na Gorenjskem in v tem kraju prva. Skrbeli bomo, da bodo vsi udeleženci zadovoljni. Naglasiti je treba, da si omišljamo v Podbrezjah nov, sodobnim potrebam odgovarjajoč Prosvetni dom, zato nam je veliko na tem, da ta prireditev čim lepše utpe. Ne bo vam žal, če nus v nedeljo obiščete in se udeležite tega tabora, na katerem je prevzel pokroviteljstvo sain voditelj dr. Anton Korošec. Zato še enkrat kličemo vsem: V nedeljo vsi Gorenjci na veliki tabor v Pod. brezjak! Pripravljalni odbor. Slavnostna številka iarnega lista ,,Podbreški Glas" se bo dobila na prireditvenem prostoru po nizki ceni. Praznik prosvete v Voklem Le nekaj dni je še do Jernejeve nedelje 27. avgusta, ko bo v Voklem velik prosvetni praznik. Voklani se pripravljajo nanj z veliko marljivostjo in požrtvovalnostjo. Podnevi pojejo lopate okrog novega prosvetnega doma, saj jih „tlačani" neprestano vihtijo in planirajo svet okrog nove stavbe. Ponoči odmeva vesela pesem, ki krajša čas dekletom pri pletenju vencev. Razni odbori in odseki pa seje-jo noč in dan. Poje svojo pesem lopata, žaga, kramp, pero in pisalni stroj. Vse za nov prosvetni dom in da bi ga ob blagoslovitvi na Jernejevo nedeljo gostom čim lepše predstavili. Vse dela, vse giblje, celo naš gospod župnik iz Šenčurja se potrudijo v našo sredo in nas vnfcto podpirajo. ga jo po našili vaseh prosvetni domovi; foVg njih tudi gasilski bližnjemu v pomoč. Potem šele pridejo gospodarski domovi. To je znamenje, da Slovenci ne dajemo prednosti ma-terializmu, ampak v prvi vrsti vrednotimo duhovni svet. Graditev prosvetnega doma v Voklem pa je tudi pokazala kaj zmore složnost ljudi. Se vedno drži pregovor: Sloga jači, nesloga tlači! Zato pa pridite na Jernejevo nedeljo vsi od blizu in daleč in si oglejte uspeh pridnih in složnih rok. Oglejte si prijazno gorenjsko vas Voklo! Soj bo tisti' dan v naši sredi sam gospod ban dr. Marko Natlačen, ki je prevzel pokroviteljstvo nad vso slovesnostjo. Bližnji pa pridite že v soboto zvečer ob 8. uri, ko bo- 20-ietmiea Graditev prosvetnega doma v Voklem je pokazala kako globoko in močno je v slovenskem ljudstvu zasidrana prosvetna ideja. Velika večina slovenskega naroda še vedno nosi v svojem srcu katoliško vero in slovensko narodno zavest. Graditev prosvetnih domov ne daje gospodarskih koristi, ampak pomeni kulturni napredfk r'ttl. V roar se pred.-s-u d>i- mo slovesno sprejeli botra in botrico g nar. poslanca Brodarja in gospo Umnikovo, soprogo našega župana. Njima na čast bo zvečer lepa akademija. Potrudili se bomo, da med nami ne bo nobenemu dolg čas. Pripravili smo že lepe dobitke za tiste, ki imajo srečo pri srečolovu. Srečnih bo mnogo, ker je mnogo dobitkov. Na svidenje! Bog živi! Z izleta v Zupanovo jamo. Naš marljivi 1. Gorenjski Motoklub v Kranju je mesca julija priredil zelo dobro uspel izlet v Zupanovo jamo na Dolenjskem. Izleta le je udeležilo V 6 uvtomobilih in na 10 motorjih ccu 30 oseb, predvsem članov klubu, pa tudi drugih udeležencev. Najbrže se bo do jeseni orguniziral še enkrat podoben izlet ,ter na to redko priliko "pozarjumo naše čitatelje. Izletniki naj se peljejo z avtobusom, kar bo ceneje in pu več ljudi se lahko izleta udeleži. Dolenjsko in njene lepote, med njimi kot redko posebnost Zupanovo jamo pri Grosupljem prav malo poznamo in je treba I. Gor. Moto-klubu v Kranju izreči vse priznanje, da je orgunizirul izlet v to smer. Zato bi bilo nujlvo-Ije, da klub organizira še en širši, večji izlet na Dolenjsko, v 2upanovo jamo in le kam drugam. V zgodnji jeseni bodo taki izleti zelo dobrodošli. Da pa bodo naši čitatelji tudi poučeni (> lepotah Zupanove jame, objavljamo poročilo in opis jame, katerega je napisal sam župun g. Perme, ki je jamo odpril. Jama županu Permeta je bila odkrita dne 26. maju 1. 1926., otvorjena pa je bila |5. maja 1927. Srebrna dvorana je bilu odkrita 30. julija 1927. Nato se je začelo prekopavati iz Ledenice proti Srebrni dvorani Umetni rov, kateri se je porabil za nov vhod. Otvoritev jn blagoslovitev novega vhodu skozi Ledenico v županovo jamo je bila dne 19. maja 1935., kar je opravil stolni dekan in kunonik g. dr. Ki-movec iz Ljubljane, Za binkošti 1. 1936 pa je bila jamu električno ruzsvetljenn. -V 1. 1937 se je zučelo prekopnvoti iz Mule dvorane na nujni/jem mestu, kjer se je čutil iz stene zračni prepih, v jamo skozi mulo odprtino. Nupravil se je 15 m dolgi rov in se je nato odkrila dne z. marca 1937 Veliku dvoranu, katera je bilu že 1. 1938 dostopna. Jama je v resnici zelo krasna in nudi oblikovalcu za kaki dve uri neprecenljivih lepot lin ogled. V njej se nahajajo krušni kapniki. Sestoji se pu iz sledečih delov. Lednieu, 1'niet- ni rov, Glavni rov. Glavna dvorana. Mulu in Velika dvorana,. Med kapniki in kupniškimi tvorbami se nuhujajo: Lože, Svečnik, Srce, Steber, Kapelica, Zastor, Pastirček z jagnjeti, Roku, Šal, Zupanov kapnik, Kaktus, Spomenik neznanemu junaku, Marija in sv. Jožef, Slap, Altar, Krstni kamen( zu njim pitna voda), Prestol kralja Matjažu. Vodopad, Jezerca, Kristalna goru. Pes, Zavese, Skupina počenih stebrov, Briljantni steber in Baldahin. Naš pričujoči članek zaključujemo z željo, nuj bi se tudi naši čitatelji seznanili z opisanimi lepotam dolenjske zemlje. Zupanovn jamn: Slap. Tiho in skromno, kot zna in zmore to le ponižna duša, praznuje te dni prednica Dij. zavoda s. Marina svoj velik praznik — 20 letnico preobleke. 20 let je torej že minilo, odkar je zapustila svoj bogati dom v Gornjem Gradu in odšla za klicem božjim, naj se odpove vsem sladkostim sveta ter sreči in brezskrbnemu življenju, ki jo je čakalo doma. Kljub vsemu nasprotovanju je odšla v Maribor in ponižno prosila za sprejem v red šol. sester. Po polletnem noviciatu je 15. avgusta 1919., na enega največjih Marijinih praznikov, prisegla Gospodu tli najtežje in obenem najlepše kreposti: čistost, pokorščino in vedno uboštvo. Postala je sestra Marina, postala je tolažnica zatiranih in zasramovanih ter služabnica slabotnih in ubogih. Bogato doto, ki ji je bilu namenjena, je zamenjala s črnim hiibetom in zemeljsko srečo z dolgim rožnim vencem, ki jo vedno spremlja in ki ji je zvest tolažnik v bridkostih in trpljenju. Mlado Marino so že v noviciatu spoznali za delnv,: > in sposobno redovnico, zato so jo takoj poslali na težko mesto v ljubljanski Ma-rianuni. kjer je več let sama skrbno vodila veliko ekonomijo. Obenem pa je morala streči tudi na smrt bolni častiti materi, ki je mlado sestro ze!o vzljubila. Pu tudi Marina ji je vračala enako ljubezen. Svoj beli venček, ki ga vsaka redovnica najskrbneja čuva in ki ji je drag spomin na dan preobleke, ko je kot nevesta stopila pred božji oltar, je dala čast. materi v grob. Iz Ljubljane so jo poklicali v Repnje, kjer je bila vzgojiteljica in učiteljica gojenk. Ko so pa pred 9 leti v Kranju ustanovili Dij. zavod, jo je predstojništvo imenovalo za prednico tega zavoda. Preveč bi bilo, če bi naštevali vsa njena dela, pa tudi preskromnu je, da bi to pustila. O njeni veliki ljubezni, ki vse prenese, ki je potrpljiva in dobrotljiva, ki vse opraviči in vse prenaša in ki nikoli ne zine, kakor pravi sv. Pavel _ vedo dobro povedati gojenci zavoda. Zato bo ta dan tudi zanje praznik in bodo, ker drugega pač nimajo, pred hišnim oltarčkom Srca Jez. prižgali rdečo lučko, ki bo pričala o njihovi hvaležnosti. Sama bo pa preživela dan tiho v pogovoru s svojim ženinom kateremu na čast se je vsemu odpovedala in kateri ji je pripravil večno bivališče na svoji desnici. Mi pa bomo prosili Njo, ki je Lepa in Vnebovzeta, da razlije na njo in na njena dela svoj obilni blagoslov in da naj prosi Svojega Sina, da nam jo ohrani še mnogo, mnogo let! Javno kopališče v Krizah Svoječasno smo že poročali, da si gradi v Križali gostilničar g. Zupan Franc javno kopališče. Danes moremo javiti, da je to kopališče dograjeno in tudi oblastveno potrjeno. Kukšno je to kopališče? Kopališče je oddaljeno od postaje Križe-Golnik 10 minut in leži blizu ceste na Golnik. Številni tujci, ki se prihajajo kopat izjavljajo, da leži to kopališče nu najlepši legi kar si more človek zamisliti. Sonce začne obsevati kopališče že zjutraj ob poli osmi uri. Kopališče ima dva bazenu, otroški in glavni buzen. Prvi je dolg 3x6 m, glavni pu 30x10 m, slednji je globok od 80 cm do 5 m. Nu severni strani kopališča je skakalni stolp s tremi .skakalnimi desk umi. Prva plošču je 3 m na ujej pu je tudi prožna desku, druga 5 m in tretja pa 8 m nad vodno gladino. Kopališče ima nudalje zučusno le 40 kubin in ravno toliko omaric. Med kabinami je montiruna prha, pod katero se mora sleherni kopalec umiti pred vstopom v glavni bazen. Pripomnili bi le še to, da se vodu greje na strehi in da doseže v buzen u 30° C. Kako potrebnu je bila zgraditev kopališču v našem kraju pričajo najbolj številni kopalci, ki prihajajo vsak dnn si krepit telo, iz vse Tržiške okolice. Otvoritev tega kopulišča bo v nedeljo 20. t. m. ob 2. uri popoldne. Pri otvoritvi sodeluje, jo športniki iz Tiv.iču. ki se pruv vneto pripravljajo nu tu zu Križe, zgodovinski dan. Po otvoritvi bo veliku domuča veselicu na gostilniškem vrtu g. Zupana. Opozarjamo vse prijatelje vodnega športu in prijetne zubave, nuj ta dan prihito v Križe. Gospodu Zupunu, pa k dograditvi kopališča nojiskreneje čestitamo . in mu želimo mnogo uspeha. Restavracija Hotela Evropa Abonenti uživajo izredne ugodnosti. Izbira po jedilnem listu od 15*- din dalje. — Društvom je na razpolago velika dvorana. — Se priporoča Alojzij ToSaj. Ali ste že poravnali naročnino? »GORENJEC« STRAN 3 Delavski obzornik. Tabor gorenjskega delavstva v Predosljih ZID podružnica Predoslje priredi v nedeljo, dne 3. septembra 1939 pod pokroviteljstvom gradbenega ministra dr. Mihe Kreka GORENJSKI DELAVSKI TABOR z blagoslovitvijo prapora podružnic* ZZD. Spored: 1. Ob poli 14. uri sprejem g. ministra, gg. botra in botrice pred Prosvetnim domom v Predosljih. 2. Sprevod do cerkve, kjer bodo ob 14. uri litanije in blagoslovitev prapora, kateremu botrujeta ?upan g. Zabret iz Bobovka in ga. Milka Zabrei iz Britofa. 3. Po blagoslovitvi sprevod na taborni pro- stor, kjer se vrši delavsko zborovanje. Govorili bodo razni delavski govorniki, med njimi pos'anec g. dr. Albin Šmajd. 4. Prosta zabava z ribolovi m. Sodeluje tržiška godiiia. Delavci, delavke in prijatelji delavcev! Pri-hitite na ta dan vsi v Predoslje, da pokažemo svojo delavsko zavest in strnjenost z narodom. Naše geslo je: BOG. STAN. NAROD! Vljudno vabi odbor podružnice ZZD v Predosljih. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. V slnčajn slabega vremena bo tabor v dvorani. Taborski znak din 1.— Lepo uspeli občni zbor ZZD v Kranju Strokovna organizacija delavcev ZZD v Kranju je imela redni občni zbor, ki je zelo lepo potekel. Poleg članov se je udeležilo tudi veliko drugih delavcev, ki so z zanimanjem sledili poteku. Tovariš predsednik Megla Alojz, je pozdravil vse navzoče, zlasti 'zastopniku centrale g. Piriha, narodnega poslanca g. Bro-darja, neumornega delavca g. dr. Antona Me-gušurja, g. dekana Skrbca in banskegu svetnika g. Umnika. Nato je pozdravil občni zbor g. Pirih, ki je med drugim omenil sledeče: Povduril je program ZZDl, ki se oslanja na okrožnice velikih socialnih papežev, pokazal nasprotje katoliške delavske ideje proti materialistični in lilberalistični delavski struji. Očrtal je položaj na Delavski zbornici onih gospodov, ki so kljub svojim odgo.or>ioMhi zelo malo skrbeli ia naredili / • zboljšanje delavskih razmer. Ob koncu svojega pozdravnega govora je pozval vse navzoče, da naj vztrajajo v boju za katoliška načela v delavskih vrstah. Slovenski narod se naj industrializira, nočemo pa, da bi se proletarizirah Dalje je sledilo čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo tajnika, ki je navedel tudi število članov, iz katerega je bilo razvidno, koliko je organizacija napredovala od lanskega občnega zbora pa do danes. Na to je podal poročilo predsednik Megla Alojzij, ki je omenit težave mlade organizacije, ker ima polno nasprotnikov, ki bi hoteli to orgunizacijo uničiti. Počasi se uveljavlja med delavskimi vrstami toda sigurno. Zahvalil se je vsem sodelavcem posebno pa neumornemu uelavcu g, dr. Antonu Megušarju. .e pritrdili nazaj. Sedaj bodo po ta hodnik rnzopažili in prenesli opaž na nasprotno stran. 1'rešnji teden so razdrli levi zgornji hodnik, '•dsiraiiili ograjo in podrli leriapj* «t"l>>«. tako da sedaj že vrtajo luknje zu pritrditev železnih sider. Ko bostu oba hodnika dov;-Šenu, se bodo lotili še cestišča na mostu. Tudi cesto pred mostom bodo nekoliko dvignili. Za razsvetljavo mostu pa bo služilo pet obločnic ruzpetih v sredini mostu nad cestiščem. nujno izvršitev dela, četudi pogosto plačilo za delo ni tnko nujno. Mišljenja smo. da je v tej stroki ireba remedure tako glede delavnega čusa in tudi času za izvršitev naročil. Če bi to brezposelnost vsnj nekoliko omililo, tedaj so te naše vrstice tudi v tej smeri dosegle svoj namen popolnomu. Obrtniška tombola. Kljub ponovnemu nestalnemu vremenu se je v nedeljo nabralo na obrtniški tomboli zelo lepo število ljudi, kot so cenili okrog 10.000. Kljub temu, da se je obrtniška tombola vršila letos prvič, je izpadla v popolnem redu, a najbolj zadovoljni so bili srečni prejemniki dobitkov, katerih nekaj navajamo. Zadeli so: Spalno opremo Novak Franc, tkalski mojster, Tržič; JedMnico Celar Ljudmila, natakarica, Trboje; hrastovo spalnico Alič Marija, soproga peka. Vir p. Domžale; kmečko sobo, Straničnik Ivanka, služkinja, Stražišče; otroško sobo Tončka Triller, delavka, Stražišče; kuhinjo Orešnik Maks, delavec, Kamnik; športni brek Košar Zlata, priv. urad., Kranj; dekliško sobo Oblak Vinko, Jijak, Kranj; pisarniško opremo Poženel Ana lelavka, Stražišče; trodelno omaro Šuštar Ivan, učenec osnov, šole, Sodna; moško sobo Kravanja Franc, potnik, Prim-skovo- ca u h s Kolar Gusti, natakarica, Kranj; kotel za žganjekuho Bogataj Marija, šivilja, Kranj: dva soda polovnjeka Potočnik Slavko, sin šivilje, Primskovo; predsobo Hafner Vencelj, čevljar, Bitnje; itd, TR2IC Čudna druščina ali borba proti klerikalnemu zmaju. Oženila sta se .„Jutro" in JDelav-ska pravica". S tem je zadoščeno javni morali, kajti dosedanje ljubimkanje njunih privržencev je bilo naravnost pohujšljivo. Po tudi njim je bilo nerodno, ker so živeli v večnem strahu, da jih kdo zaloti pri prepovedanem sadu. Za naprej so se pa domenili, du bodo sicer še vedno vsak zase streljali kozle, toda kar se farjev in klerikalcev tiče, bodo pa lepo složno prepisovali drug od drugega. Tako bodo želi skupne uspehe pa tudi skupne blamaže. Ni vrag, da bi taka sloga ne ugnala tega črnega klerikalnega zmaja. Saj morajo človeku vstati lasje na glavi, če sliši nu primer: „nacional-komunistično-sociajistična-JSZesarska fronta". V tem svetem strahu, da se nad tem ne polomijo jeziki, imenujemo raje to godlo bolj na kratko: „protiklerikalna bratovščina. Njen voz tiči še zaenkrat globoko v blatu in se še ne ve kdo ga bo izvlekel na gladko cesto. Vsekakor bo o tem še precej debate, kajti volov ima vsaka prizadeta skupina več kot dovolj. Sedaj samo preizkušajo, kateri izmed njih ima tako močan tilnik, da si ga pri tem napornem poslu ne bi zlomil. O, da bi se našel takšen pravljičen junak oziroma vol, kateri bi bil v stanju ugonobiti tega črnega zmaja, ki.ieri pri vsakih volitvah pogoltne toliko mandatov. To je edina skupna, svatovska želja vseh teh, od farjev in klerikalcev tlačenih siromakov. Da njihovo razočaranje ne bi htilo prehudo, zato jim svetujemo naj se ne zanašajo na pregovor: „V slogi je moč", ampak naj se drže raje, zanje že zdav-naj preizkušenega izreka, da v kompaniji pes crka. Članek v zadnji številki ..Gorenjca" o žganju kongresnega kresa vrh Storžiča, moramo v toliko popraviti, da kres niso pripravili in kurili kranjske fantje, pač pa člani plezalnega odseka podružnice planinr>Kega društva v Tržiču, torej tržiški fantje. Kino hSp»«»'^"»^'' dom*4 v Šmartnem pri Kranju Vam Ima priliko prikazati v petek 18. VIII. ob poli 9.zv., Tr:j~ n.,imn: J.AU; v soboto cb 10. nri zv. in v nedeljo ob 6. uri pop. injw fiVUirini unvvi veseloigro polno humorjn cinizma in sarkazma. — V soboto 19. VIII. ob poli 9. zv. tn v nedeljo ob 4. in poli 1). url zv. velefilm tujsko jfcJ —J J,..-,, -.-»e legije, sličen velefllmu »Poročnik lnd. brigado'' avBma ZOHOVOma V gl. vi.: Ronald Colman, Chiudotto Colbert in Rosallnd Russel. - Nabavite si vstopnice. V nedeljo, 20. in 27. avgusta vsi na strelske tekme v Struževo! STRAN 4 ~ »GORENJEC« VELESOVO Vsem, ki so lansko leto obiskali velesov-sko boijo pot, je ostal nepozaben spomin na lepi in mirni kraj ob vznožju zelenega predgorja Kamniških planin ter na krasno, veličastno in umetniško izdelano cerkveno stavbo, ki kakor biser v školjkini lupini skrit, čuka v skriti in od svetnega šuma oddaljeni dolinici, kdaj jo pride kdo obiskat ter počastit Mater Kralja kraljev, pa tudi našo duhovne Mater. Ze nad sedemsto let prestoluje na tem kraju ter deli milosti vsem, ki jo pridejo častit in molit ter pri svojem Sinu za nas prosi. Da ji vsaj nekoliko pokažemo svojo hvaležnost, se zahvalimo, obenem pa izprosimo novih milosti in dobrot, je prav, da pohitimo sedaj med „šmarnimi" mašami v njen dom v prijazno Velesovo. Vse že sedaj opozarjamo, da imajo vse nedelje- do Malega Šmarna lepo priliko za prejem sv. zakramentov pa tudi za telesno okrepčilo bo preskrbljeno. Sv mase bodo ob 6. in 10. uri, popoldne pa govor in slovesne .litanije. Na Muli Šmaren 8. septembra pa bo popoldne kot zaključna slovesnost procesija s starodavnim kipom Matere božje. Za Bogom častimo Marijo najprej! Pridite in ji to tudi dokažite! KMETIJSTVO Kmet.-gospodinjska šola ..šolskih sester v v Repnjah nad Ljubljano. Namen kmet.-gospodinjske šole je vzgojiti dobre gospodinje ter jim vcepiti veselje do dela in jih ohraniti domači grudi. Tečaj je zimski in trnju šest mescev od 1. oktobru do 31. marcu. Sprejemajo se dekleta od 17 leta dalje, ki so uspešno dovršila ljudsko šolo. Kmečka dekleta, ki ostanejo po končani šoli na domu, imajo prednost. Sprejemu-jo se pa tudi one, ki mislijo potem na službo. Nekolkovano prošnjo je treba poslati vodstvu najkasneje do 15. avgusta in ji priložiti zadnje šolsko izpričevalo. Pouk je praktičen in teoretičen ter obsega vse, kar mora znati dobra gospodinja in mati. Predvsem se gojenke vežbajo v kuhanju, serviranju, šivanju, urejanju hišnih prostorov, ravnanju s perilom, postrežbi bolnikov, vrtnarstvo, kokošjereji. prašičereji, govedoreji. Teoretičen pouk obsega sledeče predmete: vetroku, vzgojeslovje, računstvo, knjigovodstvo, gospod, spisje nauk o bruni, gospodinjstvo, higieno, uporabo sadja, vrtnarstvo, živinorejo in /ivinozdruvstvo, mlekarstvo in krojno risanje. Mesečna oskrba znaša din 300.—. Plačuje se vsaki mesec vnaprej. Mesto denarja se sprejemajo tudi živilu, kot: moku. sadje, vino, bukova drva itd. Gojenke naj prineso s seboj potrebno perilo — zimsko in letno, obleko za praznik in delavnik, i rjuhe zu posteljo, 2 prevleki zu zglavnik, 3 brisalke za obraz, 2 za noge, 3 servijete, 2 bela kuhinjsku predpasnika, 4 delavne predpasnike, 1 črn predpasnik za nedeljo, dežnik in ogrinjalo (plet). Poleg drugih tudi 1 par visokih čevljev za delo, krtačo za obleko in čevlje, zobno krtač-ko in kozarec, žepni nožek in glavnik, nekaj rut za delavnik in vsaj 2 za nedeljo in praz- nik. Vsaka prinese tudi nekaj blaga za pouk v šivanju aii denar za nabavo istega. Vpisnina znaša 25 din: za knjige, zvezke in druge šolske potrebščine prispevajo 125 din: za obrabo inventarja in razsvetljavo 50 din. Skupno torej 200 din. Najlepša dota za vsako dekle je pač stanu primerna izobrazba. Švort Strelske tekme v Kranju Kot običajno vsako leto, priredi tudi letos tukajšnja ■strelska družina svojo zaključno strelsko tekmo na strelišču v Struževem, na katerem bodo naši strelci pokazali vse svoje znanje in spretnosti, pridobljene tekom leta. ludi ostalim strelcem, ki ne razpolagajo s strelskimi zmožnostmi ozir. potrebno rutino, se bo nudila priložnost pridobiti kako lepo darilo, katerih bo tudi letos imelu strelska družina dovolj zu tekmovalce. Na -Zmagovalni" tarči je letos dovoljenih samo 15 strelov, z dvakratnim ponavljanjem, na ..Splošni" 20 m tarči bo vsaku olajšava dovoljena, razen naslona, na |5() m (takozvani Struževski) tarči bo vsak naslon in ugodnost dovoljena. Ta tarča je kot nalašč za neizvežbane strelce, kateri si lahko vsaj z nekaj pazljivosti plasirajo na prva mesta. Pri letošnji tekmi bo novost: ..Mladinska tarča". Na to tarčo lahko strelja vsakdo, ki še ni dovršil 16. leto starosti. Vsak omladince lahko odda največ 20 strelov. Municija je pod lastno ceno za to tarčo in sicer za 10 strelov samo 3 dinarje, tako da bodo lahko tekmovali nanjo tudi manj imoviti strelci. Nagrad bo veliko in lepih za vse turče zadosti, j a za mladinsko so določene lične strelske ko- | lajne, kakor zlata, velika in mala srebrnu. Tekmovunje zu mladinsko tarčo bo samo prvo nedeljo do 5. ure popoldne, ker je za drugo nedeljo določen ta prostor (100 in) za lovsko tarčo ..Srnjak", katere tarča je predvsem namenjena za lovce in je upati, da se bodo tudi naši br. lovci potrudili, da bo njihov uspeh čim lepši. Razdelitev nagrad bo 27. t. m. ob 6. uri na strelišču. Za okrepčilo na samem strelišču bo skrbela restavracija g. Slavca. Natančnejši sporedi tekmovanja bodo rezvidni na strelišču ozir. se isti lahko pogledajo pri društvenem tajniku. Ker je doseduj za vsakoletna tovrstne tekme tukajšnje družine bilo vedno veliko zanimanje od strani občinstvu, je pričukovuti tudi obe prihodnji nedelji velik poset članstva in ljubiteljev strelskega športa. K prireditvi vljudno vabi odbor, MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tnpetnik Na skali 5 (v hiši g. Sipica). Iščem dvosobno Stanovanje s kuhinjo in vsemi pritiklinami na periferiji mesta Kranja. Naslov v upravi ..Gorenjca". Vajenca sprejmem takoj za krznarsko obrt. Kožuhovina pri novem mostu v Kranju. Iščem krojaškega vajenca z oskrbo pri mojstru. Bratož Dominik, mod. krojaštvo, Stražišče 268, Kalvarija. Iščem stanovanje 2 sob, kuhinje s pritiklinami v Stražišču ob vznožju Šmarjetne gore. Ponudbo na upravo ..Gorenjca". Išče se stanovanje 2 sobi s kuhinjo na Planini. Ponudbe na upravo ..Gorenjca". Odda se stanovanje zunaj mestu Kranja. Naslov v upravi ..Gorenjca". Takoj se sprejme služkinja vajena nekoliko kuhanja in šivanja. Pogodba po dogovoru. Naslov: Kristančič A. trg., Kranj. Izdelovanje cementa in umetnega kamna Alojz Drašler, Kranj-Primskovo št '/ spkumna tmomna 8AKV KRANJ Vldmvdmnskm o.» VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska nI. 11. V Gorenjski oblačilnici v Kranju, dobite najtrpežnejše modne, športne in delovne obleke itd. — — — Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava čenčič Štefan !n Koželj Franc Tri prednosti: Eleganca, kvaliteta, nizka cena odlikujejo sodobno pohištvo dobavljeno od tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — S TRUŽEVO Krijte s priznano 80HMo,„ strešno opeko VINKOVCI BEDEKOVClNA preizkušena-zajamčena ZASTOPSTVO: KOVINA 8:1. KRANJ EDINA STROKOVNA DELAVNICA *0 S* Jenko Alojz KRANJ, Tavčarjeva 8. Solidna postrežba! Nizke cene! V najem oddamo takoj hotel »JELEN« V KRANJU Tozadevne ponudbe naj se pošiljajo na „Hianilnico in posojilnico v Kranju" -(Ljudski dom) Milnica Zagorska: 30 Marija Taborska » (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) Poslušajte oče, naj pripovedujem dalje. — Poslušaj, več-romar, koliko časa že potuješ po sveto." „Ne vem. Ne štejem let, ker jih je preveč. Tisoč štiristo in več let je, to vem." ..Koliko si star?" .Štirideset let." (.Potem si star tisoč petsto let." ..Nisem, štirideset sem star. Zemlja se staru, spreminja lice, milijoni umirajo, 'mene se pa čas ne more dotakniti." Martin je šiloma zadrževal smeh. ..Kdaj bo konec tvoje poti?" „Ne vem, koliko let bo še minilo. Kakar bodo začele zvezde padati z nebu in se bo zemlja v prah /drobila, bom umrl." ..Inko? No, to pa že ne l«> tako kmalu. Poslušaj me. AluiMor! Zakaj si prišel l.uš v našo hišo?" „Tuđi pred sto petdesetimi leti sem'se tu ustavil." ..Ali je bila hiša nesrečna?" ..Bilu je. Vsi prebivalci so pomrli za kugo." „Tako si nam tudi zduj nesrečo prinesel?" ,.Tudi. Hiša je že zaznamovana z njenim nevidnim pečatom." „Ali se nesreče ne moremo ubranili." ..Sevede se je ne morete." ..Zukaj si pa potem prišel Imiš k nam?" ..Kar vleklo me je s<«m. Kjer preti največja nesreča, tja mi noga kar sama od sebe krene" ..Martin se je zagrohotal, potem je odprl na stežaj hišna vrata. Z železno roko je /grabil večnega romurju za vrat in ga je pahnil čez prag na prosto. ..Hej. večni romar, pojdi še v druge hiše, le drugam nesi nesrečo, lw, liu!" se je smejal za njim. Posli so se oddahnili, ko ni bilo več skrivnostnega tujca pod streho. Vilibald je pa poklical sina v hišo in mu rekel: „Martin, zakaj si ga vrgel izpod strehe?" „Ta slepar mi je tuko neumno čenčul in pripovedoval, du gu nisem mogel nič več poslušati." ..To ni slepar. Večni romar je." ..Zgodba o večnem rmnarju je neumna bajka. Oče, saj ste vendar mož, svobodnjak in župan. Vi ne boste tako neumen, du bi verjel, kar verujejo stare babe." samozavestno govori Martin. hVs* dežela govori o njem." ..Vsi norci nasedajo sleparju," se je skoro surovo obregnil Martin. ..Ali misliš mene?" je trdo vprašal Vilibald. ..Ne. Samo nikar ne verujte, da bi bil to res večni romar." ..Kuj pa je?" Ne vem. Slepar, klatež, nemaru je norec. Kdo bi vedel? Morda je pu tudi preoblečeni turški vohun." ..Saj govori po naše." „Hm. Morda je pa kristijan, ki se je zavezal Turkom vohuniti) seveda, za dober denar." ..Misliš?" se je ustrašil Vilibuld. ..Kur zdi se mi, da od te strani veter vleče." „Moder kmet boš, sin moj. jutri pojdeš nu Tabor." ..7.c spet" Potrebno je. Moramo se zavurovuti, ker ne vemo, kduj nam pride pesjan nu vrat. je zgornja strun že popravljena?" ..Mislim, du so dunes dovršili." „ln nu spodnji strani?" . Nekateri so začeli kopati jarek." »Prav tako. Obzidje mora biti višje, kukor je bilo doslej.' ..Soj bo" ..Na Tabor bomo na vozili kamenja, tistega ostrorobe-ga, veš. Komur bo tak priletel na glavo, Se ne bo več ganil." ..In s kropom jih bomo bomo polivali." .Zakaj, še to! H Kovaču stopi in mu naroči, naj pride k nam gledat orožje, kolikor ga bo še mogel popraviti. Saj veš, z motikami in lopatami se ne stori mnogo." »Orožja pa kmet sukati ne zna. So pu že boljši poda-jalniki. S podajalnikom vsaj Turku pahneš z obzidja, če se gori prikaže." ..Vendar naj Kovač sulice popravi, mi. stari svobodnjaki bomo pa še enkrat poskusili meče sukati. Včasih sem ga dobro sukal, takrut ko sem bil mlad in sem moral na vojno /. Benečani. Mislim, da mi tudi zdaj še ni roka čisto okorela." Martin je zazdehal, se pretegnil in rekel: ..Spat pojdem!" ..Ze?" se je začudil stari, ..Ali ne boš večerjal?" ,.Kuj bi? Večni roniur je vsem tako glave zmešal, da dekli se večerje ni skuhala. Spiš tudi brez večerje lahko." ..Kod si se pu sinoči potegoval," ga je ostro gledal oče. ..Nikjer," je zugodrnjal Murtin. ,.Je že prav, če ti je Polonica všeč, sumo pod oknom nikar ne vasuj. Stari Lipe je hud mož in Če bi zvedel zato, bi šla snubitev po vodi. Tega pa menda nočeš." „Suj ne pojdem," je zatrdil Martin in se je zgubil na svisli. Res ni šel. Zato je pa drugo jutro prav zgodaj vstal in se je napotil na Tabor. Ljudi je bilo dosti in pridno so delali. Ko je prišel Vilibaldov sin, so vsi utihnili in si skrivuj nekaj šepetali. Nuzudnje je vendar vprašul pogumni Podtaborčan: ..Murtin, uli je bil res sinoči večni romar pri vas?" Martin se je zasmejal: „Le kdo ti je to natvezal?" ..I, miš Matevž pripoveduje, da pojile od hišo, ker noče, du bi ga zadela kuka nesreča zuradi večnega romarja." (Dalje prihodnjič.) Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.