Ptuj, torek, 26. junija 2012
letnik LXV • št. 50 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Po naših občinah Ormož • Za krajše seje ugasnite kamere
O Stran 4
Od tod in tam Podravje •
Koliko bo stal vrtec?
O Stran 8
Markovci • Začeli bodo z gradnjo lesenega vrtca
Z> Stran 15
Štajerski
Ptuj • Ptuj znova združen v cvetju
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Z Ukrajinci poraženi, z Romuni remizirali O Stran 11
Dvig kakovosti življenja občanov in turistov
Po desetih letih se je Ptuj ponovno vključil v evropsko tekmovanje najlepše urejenih krajev Entente Florale.
Strelstvo •
Petra Vernik z uspešnimi nastopi do EP v Bologni
O Stran 12
Mednarodna komisija bo Ptuj ocenjevala jutri, člane komisije iz Belgije, Hrvaške, Velike Britanije, Nizozemske, Avstrije, Italije, Madžarske, Irske, Češke, Nemčije in Slovenije pa bo mogoče na ptujskih trgih in ulicah videti že danes. Na kraju samem si bodo ogledali trinajst lokacij, ogled pa bo trajal šest ur. Pred tem jih bodo predstavniki MO Ptuj seznanili z razvojnimi programi in projekti občine, naravno in kulturno dediščino ter načini ravnanja za dvig kakovosti bivanja prebivalcev občine. Ob prvem srečanju s Ptujem leta 2002 je komisija zapisala, da mesto živi v sozvočju s samim seboj, da je zanimivo, raznoliko in gostoljubno. Posebej navdušena je bila nad območjem med bolnišnico, zdravstvenim domom in domom upokojencev. Na obisk evropske komisije se je mesto pripravilo po najboljših močeh, novo podobo so dobila tudi kamnita korita - prostovoljno so jih pobarvali zaposleni Vrtca Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Festival otroške ustvarjalnosti Aye
Nogomet •
V Spodnji Polskavi zaključek lig MNZ Ptuj
O Stran 14
Z Veličastno mavrico in energijami narave
Pred enim letom se je zgodil prvi Festival otroške ustvarjalnosti Aye, za katerega je dala pobudo Natalija Resnik Gavez, predsednica KUD Čar griča in vodja projekta festivala. Otvoritev letošnjega drugega festivala je bila 14. junija v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, na kateri so tudi premierno predstavili angleški muzikal Rainbow Spectacular (Veličastna mavrica), katerega producenti so KD Allegro, KUD Čar Griča in MPZ Allegro.
Gre za glasbeno-gledališko scensko delo, ki sta ga pripravila KD Allegro in KUD Čar griča kot prvi dogodek letošnjega festivala Aye, ki je eden od projektov MO Ptuj v projektu EPK 2012. Kot izhaja iz zapisa Jasne Drobne, ki je imela v rokah glasbeno vodstvo in ob Nataliji Resnik Gavez tudi režijo, je ta nastajal v šolskem letu 2011/2012, v katerem so se pevci in pevke mladinskega zbora Allegro s Ptuja urili v petju pesmi iz muzikala, utrjevali svoje znanje angleškega jezika, sodelovali v koreografskih delavnicah in gibalnicah, se urili v plesu, dramskih elementih predstave ter sodelovali pri kostumografskem in scenskem opremljanju predstave. Glavno vlogo v tem glasbeno-gledališkem scenskem delu
imajo barve, ki se odločijo, da bodo priredile navdušujo-čo predstavo, vsaka s svojimi lastnostmi. Predstava govori tudi o tem, da je v slogi moč in da se skupaj lahko doseže največ. Navdušila je občinstvo, ki se je z bučnim aplavzom zahvalilo vsem, ki so jo pomagali ustvariti. KUD Čar griča je kmalu po ustanovitvi leta 2010 prevzel organizacijo največje prostovoljske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu v MO Ptuj. S svojo delavnico klesanje kamna so večkrat sodelovali na Art kampu v okviru festivala Lent. V lanskem letu pa so uspešno predstavili zamisel podobnega festivala na Ptuju predstavnikom Zavoda 2012 Maribor in MO Ptuj, partnerjema v projektu EPK 2012. Ob njuni finančni podpori in izjemnih
prizadevanjih celotnega tima Aye, jim je v okviru že prvega festivala uspelo združiti 15 zavodov, društev in posameznikov, ki že uspešno delujejo na različnih ustvarjalnih
področjih. Kot predsednica društva in vodja projekta festivala Aye je Natalija Resnik Gavez resnično ponosna na dosežke društva. Niso nastali čez noč, na otvoritveni slove-
Foto: Črtomir Goznik
S premiere angleškega muzikala Rainbow Spectacular (Veličastna mavrica), ki je bila 14. junija v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
snosti se je zahvalila vsem, ki so ji pomagali. Hvaležni smo, da smo dobili možnost in priložnost, da svoje sanje, polne idej, tudi uresničujemo, je še dejala . Slovesnosti se je v imenu Zavoda 2012 Maribor udeležil Peter Tomaž Dobrila, ki je izpostavil pomen festivala, ki spodbuja otroško ustvarjalnost in pri tem povezuje različna področja ustvarjalnosti. Letošnji festival Aye se bo začel 4. julija in zaključil 8. julija. Otvoritveno slovesnost festivala sta kot presenečenje obogatila z nastopom harmonikar Ivan Ferčič in operni pevec Kian De Bonaldi. To soboto, 30. junija, pa bo KUD Čar griča ob 3-letnici svojega delovanja izvedel projekt Mavrična poslikava ptujskih ulic.
MG
Slovenija • Reorganizacija vlade v teku
Za odpravnine doslej že več kot 133.000 evrov
Zaradi združevanja ministrstev, ukinjanja vladnih služb, uradov in direktoratov je bilo po podatkih urada vlade za komuniciranje (Ukom) doslej znotraj organov ali v druge organe državne uprave premeščenih 118 javnih uslužbencev, delovno razmerje pa je prenehalo 13 uslužbencem. Odpravnine so državo doslej stale 133.352 evrov, so povedali na Ukomu.
Kot pojasnjujejo, gre za posledico novel zakonov o državni upravi in o vladi, ki sta na novo opredelili ministrstva in njihova delovna področja. Prišlo je do združitve nekaterih ministrstev ter ukinitve več vladnih služb in uradov, katerih delovna področja oz. naloge se po novem opravljajo v okviru ministrstev. V notranje-orga-nizacijskih strukturah ministrstev so bili ukinjeni številni direktorati, posledično je bilo več direktorjem direktoratov torej zaradi ukinitve delovnega mesta prekinjeno delovno razmerje. Ponekod je bilo zmanjšano tudi število notranjih organizacijskih enot.
Največ odpravnin izplačali na ministrstvu za kmetijstvo in okolje
Zaradi prenehanja delovnega razmerja iz omenjenih razlogov so v ministrstvih izplačali odpravnine sedmim uslužbencem v skupni višini 133.352,49 evrov. V večini pri-
merov je šlo za odpravnine direktorjem direktoratov, ki jim je zaradi ukinitve direktoratov prenehal mandat.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je bila izplačana ena odpravnina, v višini 43.952,35 evrov. Na ministrstvu za zunanje zadeve so uslužbencu, ki mu je zaradi ukinitve delovnega mesta prenehalo delovno razmerje, izplačali odpravnino v višini 4366 evrov.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je direktorjema, ki jima je prenehalo delovno razmerje, izplačalo odpravnino v višini ene petine povprečne mesečne bruto plače, kot sta jo prejemala do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj. Skupni znesek odpravnin je bil 68.426 evrov in je v celoti izplačan.
Delovno razmerje je prenehalo trem uslužbencem ministrstvo za infrastrukturo in prostor, in sicer dvema direktorjema direktoratov in ene-
mu predstojniku inšpektorata. Izplačane so bile odpravnine v višini 16.608,14 evra.
Kot so še pojasnili na Ukomu, je podlaga za izplačilo odpravnin v 83. členu zakona o javnih uslužbencih. Ta med drugim določa, da ima uradnik, ki mu preneha položaj zaradi ukinitve delovnega mesta, pa pred imenovanjem na položaj ni imel statusa uradnika, pravico do odpravnine v višini ene petine povprečne mesečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj. Če pa je bil že prej uradnik in zanj primernega delovnega mesta zdaj ni, mu pripada odpravnina v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja obravnavala sedem pritožb
Na Ukomu še pojasnili, da je komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi v zvezi z reorganizacijo državne uprave do danes obravnavala sedem pritožb, ki so se pretežno nanašale na ureditev pravic javnih uslužbencev po prenehanju položaja. Komisija je v štirih primerih pritožbe kot neutemeljene zavrnila, v treh pri-
Sindikat policistov bo vložil tožbo, ker se vlada ne želi pogajati
S tem ko je vlada zavrnila pogajanja s Sindikatom policistov Slovenije, so izpolnjeni vsi formalni pogoji za vložitev tožbe, s katero bo sindikat zahteval izplačilo razlike regresa, ki je nastala zaradi sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ, je dejal predsednik sindikata Zoran Petrovič. Tožbo bodo vložili prihodnji teden.
Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 je namreč predvideval izplačilo regresa za letni dopust pri plači za april v višini 692 evrov, medtem ko je vlada s sklepom najprej zamaknila izplačilo regresa in ga z varčevalnim zakonom nato tudi znižala. Sindikati so v skladu s predpisanimi postopki vladi najprej pisno predlagali pogajanja o izplačilu regresa, a je vlada pogajanja zavrnila. V odgovoru sindikatu, ki ga je vlada sprejela, namreč navaja, da se z njimi ne more pogajati za izplačilo regresa za letni dopust v drugačnem roku oziroma v drugačni višini, kot to določata zakon za uravnoteženje javnih
merih pa je pritožbam javnih uslužbencev ugodila.
Navajajo tudi, da po podatkih, s katerimi razpolagajo ministrstva, ni bila vložena nobena tožba zaradi odpovedi pogodbe po reorganizaciji državne uprave. Ob tem na Ukomu poudarjajo, da je to šele prva faza potrebne reorganizacije. Trenutno v ministrstvih potekajo analize delovnih mest in delovnih procesov, ki bodo zaključene predvidoma do konca junija. Obenem je vlada ministrstvom naložila, da najkasneje do 30. junija v obravnavo predložijo vse potrebne predloge zakonov, po njihovi uveljavitvi pa tudi vse predloge podzakonskih aktov, »s katerimi se bodo lahko izvedli vsi potrebni ukrepi za racionalizacijo organizacijske strukture javnega sektorja in zmanjšanje stroškov poslovanja državne uprave«. Uveljavitev nove ureditve v širšem javnem sektorju pa bi se zagotovila s 1. januarjem 2013.
OECD priporoča Sloveniji tudi reorganizacijo državne uprave in plačnega sistema
Predstavniki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so v petek na ministrstvu za pravosodje in javno upravo predstavili poročilo o pregledu javne uprave v Sloveniji. Posebno pozornost so namenili priporočilom na
financ in interventni zakon. Sindikat bo zato na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani prihodnji teden vložili kolektivno tožbo za izplačilo razlike v višini regresa, zmanjšanega z varčevalnim zakonom.
Petrovič pričakuje, da bo sodišče javnim uslužbencem pritrdilo. Generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek je napovedal, da najverjetneje ne bodo vložili individualnih tožb, ampak bodo tudi oni zahtevali presojo ustavnosti teh določb. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije pa so že pred časom napovedali, da se bodo glede vložitve odločili takoj po izplačilu znižanega regresa, ko se bodo odločili, ali bo tožba kolektivna, vzročna ali skupinska. (sta)
Vzajemna lani z 2,4 milijona evrov čistega dobička
Zavarovalnica Vzajemna je v preteklem letu ustvarila 246,5 milijona evrov čistih prihodkov od zavarovalnih premij in 2,4 milijona evrov čistega dobička, so sporočili iz zavarovalnice. Iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je Vzajemna ustvarila 736.000 evrov čistega dobička,
področju povezave strateškega načrtovanja in priprave proračuna, reorganizacije državne uprave in plačnega sistema.
Po besedah državnega sekretarja Helmuta Hartmana gre za izjemno pomemben dokument, ki je tematsko pa tudi časovno zelo dobro umeščen v reforme, ki se jih je lotila Slovenija. Gre za dokaj konkretne smernice, ki jih OECD predlaga Sloveniji na konkretnih področjih, ki zadevajo finance ter ureditev državne in javne uprave. Pri načrtovanih spremembah bo ta dokument služil kot dobra osnova, meni Hartman.
Cilji, ki jih predlaga OECD, se po besedah državnega sekretarja prekrivajo s cilji vlade, zapisanimi v koalicijski pogodbi. Poleg tega pa so predstavniki OECD izpostavili še referendumski sistem, ki povzroča težave pri izvajanju reform, pa tudi organizacijo javnega sektorja in financ, je navedel državni sekretar.
Priporočila sta ministru za pravosodje in javno upravo Senku Pličaniču, njegovim sodelavcem in generalnemu direktorju direktorata za proračun na finančnem ministrstvu Bojanu Pogačarju predstavila namestnik generalnega sekretarja OECD Yves Leterme in vodja pregleda javne uprave za Slovenijo Caroline Varley.
1,7 milijona evrov pa iz drugih premoženjskih zavarovanj.
Skladno s sklepom agencije za zavarovalni nadzor je Vzajemna 552.000 evrov razporedila v rezerve iz polovice pozitivnega izida dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki zagotavljajo dolgoročno varnost zavarovancev. V varnostne rezerve iz drugih premoženjskih zavarovanj je razporedila 581.000 evrov. O bilančnem dobičku v višini 1,3 milijona evrov bo odločala skupščina na prihodnji seji. Čisti dobiček Vzajemna skladno s poslanstvom in načelom vzajemnosti reinvestira v nove storitve za člane, v razvoj družbe ali v povečanje finančne trdnosti s prenosom v varnostne rezerve, so zapisali v Vzajemni. V zavarovalnici pojasnjujejo, da so glede na finančni načrt za leto 2011 na rezultat vplivali nekoliko višji prihodki od zavarovalnih premij in nižji stroški poslovanja družbe. Vzajemna je že v letu 2010 zmanjšala obratovalne stroške za 2,5 milijona evrov, v letu 2011 pa so bili ti stroški še za 1,3 milijona evrov nižji. (sta)
Festival Lent brez soglasja okoljevarstvenikov
OECD po besedah Leterme-ja med drugim priporoča, da Slovenija okrepi sposobnost strateškega načrtovanja. Zagotavljanje jasne strateške vizije, ki je v praksi izvedljiva, zahteva učinkovito pripravo strategije in njeno izvedbo, poudarja OECD. To pa po mnenju organizacije zahteva močnejše povezave med strateškim načrtovanjem in pripravo proračuna ter enostaven postopek priprave in sprejema proračuna.
Med priporočili je tako med drugim tudi izboljšanje postopka parlamentarnega nadzora nad proračunom. OECD Sloveniji priporoča, da razvije ustreznejše ravnovesje na področju odgovornosti med parlamentarno zakonodajo in izvršnimi navodili. Revidirati pa je treba zakonodajni okvir, ki ureja vprašanje referenduma, priporoča organizacija.
Svetuje tudi premislek, kako bi obnovili in poživili socialni dialog. Glede uslužbenskega in plačnega sistema pa OECD priporoča izvedbo strategije načrtovanja delovne sile za državno upravo ter spremembo trenutnega okvirja nagrajevanja posameznih uslužbencev. Caroline Varley je med drugim izpostavila še nujnost motivacijske strategije za zaposlene, ki morajo začutiti, da so cenjeni in potrebni.
STA (Pripravlja: SM)
Organizatorji Festivala Lent so dopolnjeno vlogo za soglasje za prireditve v mariborskem Mestnem parku v petek poslali republiškemu zavodu za varstvo narave. Festival je kljub temu isti dan začel teči, tudi v parku.
»Po pregledu vloge in ogledu postavljenih objektov in ureditev v parku bomo verjetno podali takšne pogoje, da bo škoda (v kolikor je to še mogoče) za rastje in park čim manjša, oziroma da bo po zaključku festivalskih aktivnosti ustrezno sanirana,« so pojasnili na zavodu za varstvo narave.
Posebej so poudarili, da niso proti aktivnostim v mariborskem Mestnem parku, kot jim je to očital vodja festivala Vladimir Ruka-vina. »Številne prireditve, dogodke in aktivnosti je v parkih mogoče izvajati, kar kažejo tudi izkušnje in primeri iz tujine, vendar je pri tem potrebno upoštevati nekatere omejitve oziroma usmeritve.« Med drugim so izpostavili, da so v parku števila stara drevesa, ki so lahko, predvsem v času poletnih neurij, nevarna. Znano ni niti, ali je občina dala dovoljenje za dogodke v parku, ki so se v praksi že začeli. V skladu z zakonom bi pred izdajo dovoljenja morala pridobiti pozitivno mnenje tako zavoda za varstvo narave kot zavoda za varstvo kulturne dediščine. (sta)
Uvodnik
Da ne bi vedno samo gasili ...
Poletje prebuja z visokimi temperaturami in številnimi dogodki. Začelo se je resnično bogato in obetavno. Koledar Poletje na Ptuju 2012 je izšel v manjši nakladi kot v prejšnjih letih; tudi pri tem je imelo vmes prste varčevanje. V tiskani obliki so ga dobili le najpomembnejši naslovi, tisti, ki so tako ali drugače povezani z obiskovalci mesta, večina pa v elektronski obliki z željo, da najde pot do vseh tistih, s katerimi vsakodnevno komuniciramo v elektronski obliki in ki si želijo tudi v letošnjem poletju polniti ptujski prireditveni prostor. Letošnje ptujsko prireditveno poletje, ki ponuja tako kot prejšnja leta pisano paleto najrazličnejših prireditev, se je uspelo zavarovati tudi pred slabim vremenom. Nad enim najlepših prireditvenih prostorov, dvoriščem minoritskega samostana, so razprostrlli streho, tako da slabo vreme več ne bo oviralo vseh tistih prireditev, ki so jih prireditelji prenesli na ta prostor. Zmaga v tej odločitvi je tudi finančna, saj se je postavljavcu, MO Ptuj, uspelo dogovoriti za sprejemljivo ceno, ki je nekajkrat nižja od tiste, ki je v preteklosti bila glavna ovira, da do tega ni prišlo že prej ali pa je že v preteklosti šlo samo za izgovor, da se pokritje ni izvedlo. Ob vedno večji nepredvidljivosti narave, so se izgovori izčrpali: ker je bilo treba ukrepati. Mesto pa sicer z majhnimi koraki odpravlja drobne napake v okolju. Ni naključje, da v zadnjih dneh večjo intenzivnost dosegajo dobrodelne aktivnosti oziroma prostovoljno delo v korist mesta: v mesto namreč prihaja mednarodna komisija, ki izbira najboljše v urejenosti okolja in v kvaliteti življenja. Na oko prijaznejšo podobo so dobila kamnita korita, nekaj lesenih vrat je popleskanih na novo, na novo so zarisana parkirna mesta, odpravljenih je vrsta lepotnih napak, ne pa tudi tistih velikih, ki opozarjajo že na daleč. Saj ne gre toliko za priznanje, ki ga bo mesto prejelo ali tudi ne, gre za to, da smo na urejenost v svojem mestu pozorni vsak dan, vsak trenutek in ne le, ko prihaja nekdo mednarodni v to okolje z beležnico in ocenjevalnim listom. Res pa je, da vsako tekmovanje spodbudi ljudi za aktivnosti, ki jih sicer ne bi bilo oziroma bi potekale v manjšem obsegu in z manjšim tempom. Največja zmaga bi bila, če bi jih uspeli zadržati v naši zavesti, da ne bi vedno samo gasili ...
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 9. Grajski vinski praznik
Praznik vinogradniške in vinarske tradicije ter zgodovine
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je v soboto, 23. junija, potekalo sklepno dejanje letošnjega že 9. tradicionalnega Grajskega ocenjevanja vin, podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom z območja VTC 13 Srednje Slovenske gorice in Haloz. Letos so ocenili kar 115 vinskih vzorcev. Podelili so 40 srebrnih, 60 zlatih, eno veliko zlato priznanje in tri amfore prvakom v posameznih kategorijah.
Foto: MG
Prvakom v posameznih kategorijah so letos podelili tri amfore.
Foto: MG
V kulturnem programu, ki je spremljal podeljevanje priznanj najboljšim vinogradnikom z območja VTC 13 SSG in Haloz, sta nastopili plesno-umetniški skupini Graciosa (na fotografiji) in Pel-legrina iz Društva cesarsko-kraljevi Ptuj ter plesna in glasbena skupina iz partnerskega mesta Burghausen.
Amfore 9. Grajskega ocenjevanja vin 2012
Za vino normalne trgatve - suho vino (renski rizling, letnik 2011) je amforo prejelo Vinogradništvo Horn, Moravci, Mala Nedelja, za vino normalne trgatve (sivi pinot, letnik 2011), sta amforo prejela Anton in Marija Ficko, Murski Vrh, Mala Nedelja, za vino normalne trgatve - rdeče vino (modri pinot, letnik 2011) pa sta amforo prejela Božena in Andrej Rebernišek, Mestni Vrh, Ptuj. Diplomo z velikim zlatim znakom je prejel Simon Vršič iz Zagorcev za laški rizling - jagodni izbor.
Že tretjič zapored je Društvo VTC 13 SSG svoj praznik povezalo s Ptujskimi grajskimi igrami, ki so letos slavile 10. jubilej. Deveto Grajsko ocenjevanje vin in 9. Grajski vinski praznik so organizirali Društvo VTC 13 SSG, občina Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je bila letošnji mali boter dogajanja, vsako leto ta čast pripade eni od 13 občin ob tej cesti, društva vinogradnikov in sadjarjev: osrednje Slovenske gorice, Vitomarci, Cerkvenjak, Mala Nedelja, Lenart, Juršinci, Sv. Trojica, Haloze, Štajerski putar in Sveta Ana, KGZS - Zavod Ptuj, Kmetijsko svetovalna služba, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, podjetje Ptujske vedute in Društvo ce-sarsko-kraljevi Ptuj.
V okviru delovanja Društva VTC 13 SSG je Grajsko ocenjevanje vin ena od pomembnejših dejavnosti, je med drugim povedal predsednik društva Simon Toplak. Prvič letos so izbrali tudi knezovo vino. Knez Bojan iz Društva cesar-sko-kraljevi Ptuj, s katerim pripravljajo skupna praznovanja na ptujskem gradu, si je med
tremi prvaki, ki jih je izbrala strokovna komisija, izbral svoje vino - renski rizling, letnik 2011, Vinogradništva Horn, Moravci, Mala Nedelja. Na najlepšem slovenskem gradu so ponosni gostitelji vsakoletnega Grajskega vinskega praznika, veseli pa so tudi oživljanja srednjeveške tradicije in veličine Ptuja, je v imenu PM Ptuj - Ormož povedal direktor Aleš Arih. V tem okolju je že od Rimljanov dalje kraljevala vinska trta. Zavedajoč se pomena vina
oziroma vinske tradicije tega okolja, so se v muzeju odločili in rešili propada enega največjih in najstarejših slovenskih vinskih sodov velikanov, ki je v svoji aktivni dobi lahko sprejel 40.410 litrov vinske kapljice, s čimer so postavili piko na »i« vsem prizadevanjem Društva VTC 13 SSG, s katerimi so tudi pred nekaj leti skupaj obnovili nekdanjo grajsko vinsko klet, v kateri so danes razstavljena najboljša vina tega območja. V sodu velikanu je mogoče danes
piti in nazdraviti z vinom. Obiskovalci gradu se lahko dogovorijo za ogled kleti in vodene degustacije ali pa kupijo vina v muzejski trgovinici na gradu..
Letos so v okviru 9. Grajskega ocenjevanja vin ocenili kar 115 vzorcev, med katerimi so prevladovala bela vina, le šest je bilo rdečih vin. Glede na prejšnja leta je večje število su-
hih vin pokazalo bistveno boljšo kakovost. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je bila 18,13 točke, vina normalne trgatve so dosegla povprečno oceno 18,10 točke, vina posebne kakovosti pa 18,85 točke. Najnižja ocena letos ocenjenega vina je bila 17,20 točke, najvišja pa 19,18 točke. Po razvrstitvi v smislu zakona o vinu, je bil de-
lež vrhunskih vin 54,69 %, delež kakovostnih vin pa 34,78 %. Kot je povedal predsednik ocenjevalne komisije Dejan Vodov-nik, je pohvalno, da se v razred deželnih vin ni uvrstil noben vzorec, ni pa povsem zadovoljen z doseženo kakovostjo, ker je bilo 12 vinskih vzorcev izločenih. Vsem vinogradnikom naj bo še naprej cilj pridelati in ponuditi dobra, še boljša vina, je poudaril. Nikjer na svetu ni toliko prostovoljnih preverjanj kakovosti vin kot v Sloveniji, predvsem pa v vinorodnih deželah Podravje in Posavje. Vsa pohvala društvom, ki usmerjajo pridelavo in kakovost vin. Grajsko ocenjevanje vin je ena od kron ocenjevanja na tem vinorodnem območju in širše.
MG
Ptuj • 10. Ptujske grajske igre
Bogastvo tradicije za prihodnost
Ptuj je prejšnji konec tedna živel v oživljanju tradicije v najširšem pomenu besede. V Društvu cesarsko-kraljevi Ptuj so z gosti iz tujine izvedli 10. Ptujske grajske igre, v povezavi z Društvom VTC 13 SSG in drugimi soorganizatorji pa so že tretjič združili moči pri izvedbi tradicionalnega Grajskega vinskega praznika, v sklopu katerega so letos prvič izbrali tudi knezovo vino, s katerim se bodo v tekočem letu simbolično napolnile grajske kleti.
Razveseljivo je, da se v oblačila 15. in 16. stoletja oblači tudi vedno več inogradnikov in vinarjev tega območja. Letos je v okviru grajskih iger srednjeveška oblačila nosilo več kot 300 udeležencev iz Slovenije in tujine. Na lepote in tegobe srednjeveškega življenja so spominjali knez Bojan in kneginja Brigita, vojvoda in
vojvodinja, grajska pisarka in pisar, glasbeniki, plesalci, bo-narji, zeliščarice, tržničarji, kr-znar, perice, lokostrelci, vitezi in številni drugi, ki poosebljajo obdobje srednjega veka. Izvedli so tudi otroški srednjeveški tabor. Osrednji dan dogodka je bil tudi letos v soboto, najprej pa so se udeleženci v povorki sprehodili skozi mesto na grad,
Program jubilejnih 10. Ptujskih grajskih iger je bil izjemno bogat, kdor je želel, se je lahko naučil tudi mečevati.
kjer je program potekal na turnirskem prostoru in pred žitnico. Del dogajanja se je letos z gradu preselil v mesto, na ptujsko tržnico, kjer so Ptuj-čani lahko prvič v živo videli srednjeveški živi šah, ki so ga izvedli gostje iz Banske Štiavni-ce, mesta, ki se je pred desetimi leti pobratilo s Ptujem. V soboto tako niso praznovali samo v Društvu cesarsko-kraljevi Ptuj z 10. Ptujskimi grajskimi igrami, praznovali sta tudi mesti Ptuj in Banska Štiavnica. Sicer pa tudi samo Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj že dolgo tesno sodeluje s društvom v Banski Šti-avnici (Slovaška), ki prav tako neguje srednjeveško tradicijo. Živi šah je bil darilo mestu oziroma staremu mestnemu jedru v njegovih prizadevanjih za oživljanje. Množica obiskovalcev je dokaz več, da se je Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj pravilno odločilo, ko je del srednjeveškega dogajanja preneslo na
ptujsko tržnico. Rado Škrjanec, predsednik Društva cesarsko-kraljevi Ptuj se je zahvalil za zaupanje in podporo Ptujča-nom pri tem projektu, obenem pa obljubil, da se bodo tudi v bodoče trudili na Ptuj pripeljati kaj zanimivega, s čimer bi obogatili večerno dogajanje v starem mestnem jedru, kjer bi se moralo še več dogajati.
Deseto obletnico pobratenja med Ptujem in Bansko Štiavnico bodo v MO Ptuj posebej proslavili ob letošnjem prazniku MO Ptuj, na katerem pričakujejo tudi veliko udeležencev iz tega slovaškega mesta, je v soboto na ptujski tržnici povedal ptujski župan Štefan Čelan. Ob jubilejnih Ptujskih grajskih igrah se je posebej zahvalil vsem tistim, ki se jim je porodila ideja o izvedbi teh iger in ki so zaslužni za to, da so se v teh letih prijele, prerasle v gibanje, ki je v soboto, 23. junija, preplavilo ptujske
ulice in trge. Prepričan je, da bo mesto skupaj z Društvom cesarsko-kraljevi Ptuj srednjeveško tradicijo uspešno razvijalo tudi v prihodnje. Cilj je približati se srednjeveškemu prazniku v partnerskem mestu Burghausen, kjer se na Burg-festu združi deset tisoč ljudi. Ptujski župan ne dvomi v to,
da to ne bi uspelo tudi Društvu cesarsko-kraljevi Ptuj. V imenu mesta se je za vsa dosedanja prizadevanja za oživljanje srednjeveške tradicije na Ptuju zahvalil predsedniku društva Radu Škrjancu, besede zahvale za sodelovanje pa so mu prinesli tudi izvajalci živega šaha iz Banske Štiavnice, kjer bodo srednjeveško življenje ponovno obujali 14. julija.
V sklopu 10. Ptujskih grajskih iger so v nedeljo izvedli tudi okroglo mizo na temo Evropa - enotnost v raznolikosti. Na njej so govorili o povezovanju narodov nekoč in danes ter o tem, kako k temu danes prispevajo skupine, ki se ukvarjajo z obujanjem in ohranjanjem srednjeveške tradicije.
MG
Foto: MG
Gostje iz Banske Štiavnice so prvič na Ptuju izvedli živi srednjeveški šah.
Foto: MG
Videm • S predstavitve Geografskega obzornika
Študije nastajajo, Haloze pa tonejo ...
Sredi prejšnjega tedna so soustvarjalci dvojne številke Geografskega obzornika v sejni sobi Občine Videm podrobno predstavili še eno v nizu številnih
strokovnih publikacij na temo razvojnih možnosti in priložnosti Haloz. Ob tem so ugotavljali, da vse raziskave in strokovni članki niso prispevali k višji ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■
stopnji razvoja v tej obmejni pokrajini ...
Foto: SM
Del ekipe soustvarjalcev in predstaviteljev Geografskega obzornika o Halozah: (z leve) Vladimir Korošec, župan Friderik Bračič, Simon Kušar in Jernej Golc.
Še najbolj direktno je dejstvo, da nobena analiza in članek ne bo pomagal prav nič k lepšemu življenju v Halozah, povedal Stanko Pelc, predsednik Zveze geografov Slovenije: „O Halozah obstaja že nešteto študij, a zgodilo se je le to, kar so tukaj naredili ljudje sami. Celi kupi študij so tudi izginili, poniknili in ogromno energije je zato šlo v nič."
Tudi Vladimir Korošec s ptujske Biotehniške šole, sicer eden od avtorjev člankov v Obzorniku, je Pelčeve besede potrdil ter dodal, da so ohranjeni zapisi Vladimirja Bračiča o Halozah, ki so bili že pred desetletji zelo točni, sicer pa so po njegovih besedah Haloze predmet raziskovanj številnih geografov in študentov geografije tudi danes in bodo še v prihodnje: „Kljub številnim ukrepom in spodbudam skladnega regionalnega razvoja se Haloze od druge polovice preteklega stoletja niso otresle bremen nerazvitosti. Čeprav so se bistveno izboljšale bivanjske razmere, pokrajina razvojno zaostaja za republiškim povprečjem. Nerazvitost se kaže v nizki izkoriščenosti lokalnih razvojnih potencialov; ljudje enostavno ne izkoristijo danosti in prednosti svojega okolja."
Korošec je v nadaljevanju povedal še, da je v Halozah izjemno malo zaposlitvenih
možnosti, sploh izven kmetijstva, dodatne razvojne težave oziroma zavore pa so še v razpršenem lastništvu zemlje, relativno neugodni relief pokrajine za razvoj kmetijstva, očitno neuspešni in neučinkoviti razvojni ukrepi itd. Vseeno pa je po njegovem mnenju prihodnost haloškega kmetijstva v vinogradništvu.
Sodelujoči so nadalje ugotavljali, da zadnja leta ugaša tudi turizem, čeprav naj bi Haloze prihodnost gradile
tudi ne tej dejavnosti. V Halozah ne živi več nobena znana in dobro obiskana turistična točka iz bližnje preteklosti: grad Borl je zaklenjen, prav tako je zaprt motel Podlehnik, enako znamenita podlehniška Gorca, pa Švabovo ... Danes je slika Haloz hudo klavrna: pokrajina ima zelo slabo demografsko sliko, saj se veliko mladih izseljuje, povečuje pa se število starostnikov, zemljišča se zaraščajo, vikende kupujejo tujci, središča občin
pa se modernizirajo v bivalna naselja. O tem, kako se v podjetju Halo, d. o. o., trudijo (vsaj s projekti) oživiti Haloze in jih narediti zanimivejše turistom, je nato govoril Jernej Golc. Med drugim je spomnil tudi na pridobivanje sredstev iz programa Leader za LAS Haloze ter poudaril, da imajo na voljo veliko premalo denarja za vse potrebe in projekte, ki so jih posamezniki,društva ali občine pripravljene in sposobne izpeljati tudi z lastnim
sofinanciranjem: „Žal imamo na voljo le 150.000 evrov, realno pa bi jih potrebovali vsaj 300.000."
Podrobneje je Geografski obzornik, ki je v celoti namenjen prav Halozam, predstavil urednik Simon Kušar: „Publikacija je razdeljena v dva dela. Prvi, ki obsega 80 odstotkov strani, sestavljajo izključno strokovni članki o Halozah, drugi, manjši del pa je sestavljen iz različnih poročil. Obzornik ima skupno 60 strani in več fotografij. Strokovni članki o Halozah so tematsko razdeljeni, in sicer je avtor članka Razvojni potenciali Haloz Mirko Pak, Igor Žiberna je objavil članek z naslovom Spreminjanje rabe zemljišč v Halozah v obdobju 2000 in 2011, Vladimir Korošec je avtor članka Haloško kmetijstvo med preteklostjo in prihodnostjo, Dejan Cigale je spisal članek Turizem v Halozah, Simon Kušar in Andrej Černe sta soavtorja članka Haloze - manj razvito območje: realnost ali le zaznava, Mirko Pak, Vladimir Korošec in Simon Pak pa so soavtorji članka Haloze pred izzivi prihodnosti." Urednik Kušar je ob koncu predstavitev napovedal še, da bodo Haloze v prihodnje gotovo še predmet raziskav.
Zbrane na predstavitvi zbornika je pozdravil in nagovoril tudi župan Vidma Fride-
rik Bračič in tako kot že Pelc pred njim povedal: „Jasno nam je že, da zgolj 'jamranje' ne vodi nikamor in ne pomaga. Če kaj želimo in hočemo, moramo to sami narediti, nihče drug ne bo namesto nas. Možnosti imamo, vse pa je odvisno od nas samih in naše vztrajnosti, da si naredimo življenje lepše in boljše." Vendar pa je Bračič ob tem še upravičeno pripomnil, da je ena od zavor razvoja v Halozah - in to zelo močna - v Ljubljani: „Ob-činski prostorski načrt, ki je osnova za kakršenkoli razvoj, čakamo že dobrih osem let. To ni naša krivda. Nadalje smo samo za pridobitev gradbenega dovoljenja za našo obrtno cono čakali do zdaj, to je spet polnih sedem let!"
Tej kritiki naše zakonodaje in menjave političnih opcij v vladi je prikimal tudi Ludvik Maučič iz sosednje občine Podlehnik: „27 in pol let čakamo tukaj na 12,5 kilometra avtoceste! 27 in pol let ne moremo delati nič, avtoceste pa še vedno ni! Pa gre za evropsko pomembno povezavo! Namesto tega pa se nam Haloze zaraščajo, najboljše vinogradniške lege propadajo ali pa jih kupijo tujci. Toliko škode, kot jo je pri nas naredila naša neumna denacionalizacijska zakonodaja, bo težko kdaj popraviti. To je katastrofa!"
SM
Ormož • LDS-ov predlog reševanja aktualnih težav
Za krajše seje ugasnite kamere
Dogajanja zadnjih nekaj tednov v občini Ormož so OO LDS Ormož spodbudila k sklicu tiskovne konference, na kateri so se opredelili do aktualnih problemov.
Izvršni odbor stranke meni, da politična situacija v Ormožu ni dobra, še več, je slaba, kot ni bila že dolgo nazaj. Ker je koalicija ocenila, da izredne seje ne prinašajo dodane vrednosti, so v LDS zaključili, da tudi opozicijski svetniki ne predstavljajo nobene dodane vrednosti v tem občinskem svetu. Ana Pevec je povedala, da se je sama udeležila vseh treh sklicev 1. izredne seje, saj meni, da je to njena dolžnost in da so jo volivci med drugim izvolili tudi zaradi tega, da se udeležuje sej. Meni, da bi za-
prtje odlagališča nenevarnih odpadkov Dobrava moralo zanimati vse svetnike, da bi iskali rešitev iz situacije, do katere je prišlo, ker občina ni zagotovila predobdelave odpadkov in ni zadostila še nekaterim drugim predpisom. Stranka si je v preteklosti zelo prizadevala za rešitev problema, vendar so se potrjevali vedno le predlogi koalicije. Pevčeva je poudarila, da imamo v Ormožu najboljši prostor za regijsko odlagališče in tega nismo znali izkoristiti. LDS je v preteklosti prav tako opozarjal tudi na

^\DIOPTUJ
89,8 «98,2 »104:3
www.radio-tednik.si
uvrščanje projektov v načrt razvojnih programov. „Ministrstvo za finance, konkretno Direktorat za proračun, je občini Ormož 21. 5. 2012 poslal jasno sporočilo, ki potrjuje pravilnost našega opozarjanja," je povedala Ana Pevec.
Dotaknila se je tudi občutljive problematike CSO Ormož, ki je podprta z anonimnimi pismi in ki je že dodobra spoli-tizirana. Že ob prvem pismu so v LDS opozorili, da če je le en stavek anonimke resničen, je treba ukrepati takoj. Vendar so mnenja, da ukrepanje ne sme potekati v javnosti. Zmotila pa jih je tudi izjava v. d. direktorice Janje Špindler v našem časopisu, ki je pozvala, da se naj ne zlorablja stanovalcev, ker jim to povzroča zdravstvene težave, kar v LDS ocenjujejo kot grozljivo in si želijo, da bi
jo Špindlerjeva umaknila ali pa podkrepila s konkretnimi primeri poslabšanja zdravja njihovih varovancev, vendar naj se o tem pogovorijo na strokovnem nivoju njihovega organizacij-
skega delovanja. Pevčeva je še povedala, da naj občina začne končno uveljavljati svojo lastniško funkcijo in naj se izjasni, kako dolgo bo še vodilni kader deloval kot v. d.
Foto: Viki Ivanuša
Ana Pevec in Stanko Pignar iz OO LDS Ormož sta predstavila poglede stranke na aktualno dogajanje v občini.
LDS ima svoje mnenje tudi o maratonskih sejah, ki smo jim priča v občinskem svetu in ki so se v zadnjem času še podaljšale. To je menda odsev vodenja sej, kakovostnega dela odborov in dejstva, da se seje prenašajo za javnost. Zato v LDS predlagajo, da se vsaka seja prenaša največ 4 ure, potem pa naj se kamere izključijo, pa se bo zelo hitro videlo, ali bo še interes za tako maratonske seje.
Opozicijsko stranko LDS pri delu v občinskem svetu vodijo tri načela: da ni sramotno podpreti dobrih predlogov, ko gre za širšo problematiko ali za problematiko okolja, iz katerega prihaja svetnik; da je dolžnost opozicijskega svetnika, da opozarja na verodostojnost pozicijske politike, zato naj ne pričakujejo vsake njihove besede kot frontni napad na njih, in da opozicijski svetnik predlaga in kaže na rešitev tako, kakor bi jo on reševal. Pametna koalicija kdaj pa kdaj tudi kaj od tega sprejme. V Ormožu pa takšne prakse ni in zato smo tu, kjer smo, je zaključila Pevčeva.
Viki Ivanuša
Kidričevo • Ob zaključku 15. občinskega praznika
Plaketa občine Nogometnemu klubu Aluminij
V občini Kidričevo so prireditve v okviru 15. občinskega praznika sklenili na osrednji občinski slovesnosti, ki so jo združili s praznovanjem dneva državnosti v nedeljo, 24. junija. Na slovesnosti so podpisali listino o sodelovanju z občino Crikvenica ter podelili tri občinske grbe in plaketo.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je v slavnostnem nagovoru poudaril, da so v življenju, v zasebnem ali poslovnem svetu, vedno potrebni cilji, potrebna je pot, s katero vemo, v katero smer želimo: »Kot župan se velikokrat znajdem med dvema ali celo več možnostmi in se moram odločiti, katera smer je pravilna, koristna za občino in za vse, ki v njej živimo. Odločitve, ki jih sprejmemo, niso zmeraj lahke, vendar če imamo jasne cilje in vemo, kaj hočemo, sem prepričan, da jih bomo tudi dosegli. Verjamem, da smo v naši občini na pravi poti. To potrjujejo tudi rezultati našega dela, tisti, ki so vidni že danes, in tisti, ki bodo vidni šele v bodoče. Če bi mogel izpostaviti katerega od večjih projektov v občini, bi bila to vsekakor gradnja kanalizacije in obnova cest po tej gradnji, ki je v polnem teku in upam, da bo dokončana v letu 2015. Med večje načrtovane projekte za naslednje leto pa zagotovo sodita izgradnja novega zdravstvenega doma v Kidričevem in pričetek obnove dvorca. Naše cilje postavljamo na osnovi vizije in strategije, ki je nastala na podlagi analize mnenj občanov, zato upam, da bomo pri izvedbi teh projektov uspešni in da bomo s tem povečali kako-
vost bivanja in dobrega počutja v naši občini.«
Ob 15. občinskem prazniku se je župan zahvalil vsem občankam in občanom, ki s svojim trudom, zgledom in sodelovanjem ustvarjajo okolje, v katerem živijo, še posebej tistim, ki s svojimi uspehi na športnem, kulturnem, gospodarskem ali znanstvenem področju kot ambasadorji promovirajo občino Kidričevo zunaj njenih meja.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in župan občine Crikvenica Damir Rukavina sta na odru slovesno podpisala listino o medsebojnem sodelovanju med obema občinama, ki ga želijo razširiti in poglobiti na gospodarskem, kulturnem
in športnem področju. Ru-kavina je ob tem poudaril, da je podpis listine rezultat večletnega uspešnega sodelovanja med obema mestoma. Dokaz za to, da sodelovanje ni samo na papirju, pa je skupen projekt, s katerim so skupaj nastopili v Evropski uniji in je vreden prek 800.000 evrov. Vsem občanom občine Kidričevo je čestital ob občinskem prazniku in dnevu državnosti, županu Leskovarju pa je izročil spominsko likovno delo.
Nato je župan skupaj z ravnateljicama osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo Alenko Kutnjak in ravnateljico OŠ Cirkovce Ivanko Korez podelil knjižne nagrade uspešnim in zaslužnim deve-tošolcem za nadpovprečne
uspehe na področju šolskih in obšolskih dejavnosti. V osrednjem delu slovesnosti pa so podelili tudi letošnja najvišja občinska priznanja. Župan Leskovar je letos podelil tri grbe občine Kidričevo. Prejeli so jih Fundacija nazaj na konja iz Starošinc, prva slovenska nevladna organizacija, katere vizija je sistematično razvijanje področja aktivnosti in terapije s pomočjo konja za različne ciljne skupine; mlad športnik Antonio Koderman iz Kidričevega za izjemne športne dosežke v svetov-
nem merilu, saj je na lanskem svetovnem prvenstvu v potapljanju na dah v Grčiji s potopom v globino 105 m osvojil bronasto medaljo in postavil nov državni rekord. Ob 10-letnici uspešnega delovanja pa je grb občine Kidričevo prejel tudi motoristični klub Tulipan, ki s svojim delovanjem tudi uspešno skrbi za promocijo občine Kidričevo. Najvišje priznanje, plaketo občine Kidričevo, pa je za dosežke na področju razvoja športa prejel Nogometni klub Aluminij, ki je bil ustanovljen
leta 1946 in se je letos uvrstil v prvo nogometno ligo.
Slovesnost so kulturno obogatili Pihalni orkester Ta-lum pod vodstvom Stefana Garkova, Moški pevski zbor Talum pod vodstvom Oliver-ja Bučka, trio mladih harmonikarjev, učenci osnovnih šol ter mladi člani kulturnega društva. Ob prazniku so med občane razdelili zbornike občine Kidričevo, slavje pa so nadaljevali pod prireditvenim šotorom v parku mladosti, kjer so udeležencem postregli z volom na žaru.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in župan občine Crikvenica Damir Rukavina sta slovesno podpisala listino o medsebojnem sodelovanju med obema občinama.
Foto: M. Ozmec
Grbe občine Kidričevo je župan Anton Leskovar izročil (z leve) Aleksandru Goljevščku iz Fundacije nazaj na konja, mlademu športniku Antoniu Kodermanu ter predsedniku motorističnega kluba Tulipan, Žigi Medvedu. (Plaketo občine Kidričevo je v imenu NK Aluminij sprejel predsednik kluba Zvonko Jevšovar.)
Kidričevo • Zadnja predstava sezone v okviru EPK
Premiera Koltesove drame
V	samoti bombaževih polj
V	veliki opuščeni hali nekdanje elektrolize B kidričevskega Taluma je bila v sredo, 21. junija, premiera drame V samoti bombaževih polj, ki velja za vrhunec opusa Bernarda - Marie Koltesa. V odlični in avtentični sceni v izjemni interpretaciji blestita Robert Waltl in Marko Mandič.
Dramo V samoti bombaževih polj, ki se ukvarja z vprašanjem »dila« oziroma trgovske transakcije, je režiral letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Ivica Buljan, skrivnostno in nikoli omenjeno robo pa iščeta odlična igralca Robert Waltl in Marko Mandic. Sicer gre za koprodukcijo Mestnega gledališča Ptuj, ljubljanskega Mini teatra, kjer je Koltesovo delo reden del repertoarja, ter Zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Da gre za nekaj posebnega, je bilo slutiti že pred pričetkom premierne predstave, saj se gledalci zberejo pred vhodom Taluma, od koder jih nato z avtobu-
si odpeljejo do opuščene hale nekdanje elektrolize B, v mračnosti katere se nato
odvija celotna predstava. Direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič ob tem
Foto: M. Ozmec
V odlični in avtentični sceni, ki jo ponuja nekdanja elektroliza B v izjemni interpretaciji blestita odlična igralca Robert Waltl (desno) in Marko Mandič.
poudarja, da je zadnja, sedma predstava sezone, zaznamovane z Evropsko prestolnico kulture, zanj še posebej vznemirljivo srečanje z materijo, za katero mirno lahko rečemo, da je visoka pesem postmoderne dramatike:
»V samoti bombaževih polj je besedilo, do katerega gojim še prav posebno afini-teto, spoštovanje in privlačnost. Minilo je namreč že trinajst let, odkar sem ga, takrat še študent
Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, z ekipo sodelavcev postavil na oder Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Moj profesor Dušan Mlakar
mi je, ko je slišal, česa se nameravam lotiti, to odločno odsvetoval, rekoč, da si bom polomil zobe na tem izjemno zahtevnem tekstu. Srečanje s Koltesom in njegovimi Bombaževimi polji je za vsakega gledališkega ustvarjalca in tudi gledalca nekaj usodnega, posebnega, nevarnega, a obenem čudovitega, očarljivega, ganljivega. Nobeno naključje ni, da sem za zaključek te - v naši kratki zgodovini Mestnega gledališča Ptuj - najboljše in najzahtevnejše sezone, v kateri je do sedaj nastalo šest predstav, kot sedmo in s tem tudi zadnjo izbral prav to predstavo. Ni naključje, da sem kar nekaj časa mamil Ivico Buljana, izjemnega Koltesovega režiserja, naj se končno spopade z bombaževimi polji. In ko sta se temu pridružila še Marko Mandic in Robert Waltl, je v meni ugasnila še zadnja sled obžalovanja, da tega izjemnega teksta tokrat na oder ne bom postavljal sam.«
Diler (Marko Mandič) in klient (Robert Valtl) se ves čas pogajata in »dilata« o blagu, ki ga nikoli ne imenujeta
in tudi ne skleneta ničesar. Pravzaprav ostaja vse v tem, že skoraj filozofskem, vsekakor pa izredno težkem dialogu, nekam nedoločeno. V nedoločeni noči se na nedoločljivem mestu, na poti med eno in drugo točko srečata neznanca, tuja drug drugemu in samemu sebi. Zapleteta se v dialog o nemogoči transakciji, ki ju odvede v najgloblje zavoje njunih strahov, potreb in želja. Človek pomisli, da bi lahko šlo za prostitucijo, za drogo ali katero koli ilegalno transakcijo. Prav z dramo V samoti bombaževih polj je javnost začela delo Koltesa, ki je umrl leta 1989 -prezgodaj, da bi vedel, da ga bodo prepoznali kot temeljno osebo francoskega in svetovnega gledališča zadnjih desetletij prejšnjega stoletja - sprejemati kot koherenten opus. Svojstveno psihološko dramo so po premieri v nekdanji elektrolizi B kidri-čevskega Taluma ponovili še 22. in 23. junija, ponovitev pa bo tudi ta konec tedna, 29. in 30. junija ob 21. uri. V Ljubljani pa načrtujejo pre-miero v oktobru.
M. Ozmec
Ptuj • Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti
Za srečno in varno prihodnost vseh
Na pokritem minoritskem dvorišču je 22. junija potekala osrednja slovesnost ob dnevu državnosti v MO Ptuj. Slavnostni govornik je bil ptujski župan Štefan Čelan, kulturni program pa je oblikoval Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča.
Foto: MG	Foto: MG
Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti v Skozi večer filmske glasbe je poslušalce v kulturnem programu MO Ptuj je bil župan Štefan Čelan.	vodil Pihalni orkester Ptuj z gosti.
Štefan Čelan je spomnil na rojstvo države, ki je kratkem času postala mednarodno priznana država, enakopravna članica EU in pomemben politični subjekt, ki soodloča o svoji prihodnosti. Za maloštevilni narod so to zagotovo velike naloge, ki kažejo na pomen države, njene neodvisnosti in suverenosti. Zato moramo s svojo državo ravnati pametno in z občutkom, da ohranimo njeno osnovno bistvo, ki je prvenstveno namenjeno zagotavljanju razmer za kakovostno življenje državljank in državljanov, je poudaril.
»Del teh velikih nalog je bil opravljenih tudi s pomočjo naših občank in občanov, ki so skozi večtisočletno zgodovino izkazali svojo upornost, trdoži-vost in sposobnost preživetja. Ptuj je mesto, kjer so in še živijo ljudje, ki jim niti najhujše zgodovinske turbulence niso odvzele dostojanstva. Iz vsakega kriznega obdobja so izšli še bolj utrjeni v prepričanju, da je vredno vztrajati na tem lepem koščku zemlje ob reki Dravi. Največja odlika tukaj živečih ljudi je povezana z razumevanjem sožitja in sobivanja
med različnimi kulturami in narodi, ki so živeli in soustvarjali v tem delu naše sedanje samostojne države. Osebno sem prepričan, da le sožitje omogoča skupno načrtovanje prihodnosti, razmislek o novih možnostih in priložnostih, ki bodo omogočile ljudem srečno in varno prihodnost.
V slogi in sožitju je namreč veliko lažje premagovati tegobe in strahove, ki jih pred nas postavlja trenutna finančna in gospodarska kriza. A tako, kot smo ob osamosvojitvi odločno
strnili vrste, moramo tudi sedaj stopiti skupaj in najti poti in izhode iz krize. Naša država mora zagotavljati okolje in pogoje za možnost dostojnega življenje vsakega državljana ter ustvariti razmere, ki bodo spodbujale razvoj in napredek vsakogar izmed nas. Velja pa tudi obratno - vsakdo od nas se mora aktivno vključiti v oblikovanje svoje osebne in naše skupne usode. Spremeniti moramo način, na katerega obravnavamo drug drugega kot sodržavljana. Ne obstajajo
samo pravice, obstajajo tudi odgovornosti. Prav ta spoznanja in medsebojni odnosi so nas v usodnih trenutkih vodili k odločitvi za življenje v lastni državi, k odločitvi za boljšo prihodnost. Z globalizacijo sveta se globalizirajo tudi problemi, pa naj gre za podnebje in ekologijo, energetiko, ekonomijo ali pa za oblikovane politične vzorce. Na številnih področjih bodo v prihodnosti potrebne velike spremembe, manj odtujene birokracije, več življenjskosti, več inova-
tivnosti ter visoka stopnja solidarnosti in strpnosti.
V MO Ptuj kljub težjim časom ne skrivamo razvojnih želja. Možnosti so številne, mnoge med njimi se že uresničujejo, prihodnost pa nam ponuja mnoge izzive. Razprava na mestnem svetu in nedavna razvojna konferenca sta pokazali, da je kljub težjim časom v naši občini veliko razvojnega potenciala v zasebnem in javnem sektorju, ki ga bo veliko lažje izkoristiti, če bomo znali strniti vrste. Vse te možnosti
vlivajo upanje za lepšo prihodnost ne le naše občine, ampak tudi regije Spodnje Podravje, Slovenije in Evrope. Neodvisna država nam ni bila podarjena. Zanjo je bila prelita tudi kri in izgubljena življenja. S ponosom in hvaležnostjo se v teh dneh spominjamo vloge slovenske policije in enot teritorialne obrambe ter številnih posameznikov, ki so pogumno, smelo in učinkovito prispevali k temu, da že več kot dve desetletji živimo v samostojni, mednarodno priznani, predvsem pa varni državi,« je med drugim povedal Štefan Čelan.
Ptujčanke in Ptujčani so letošnjo osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti množično obiskali in napolnili minorit-sko dvorišče. Vsaka dosedanja slovesnost ob dnevu državnosti je bila nekaj posebnega, za letošnjo pa je mogoče reči, da je bila dobesedno vrhunec, ki ga je sooblikoval Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča; ta je večer filmske glasbe z gosti tudi zasnoval. Ob tej priložnosti so se mu pridružili projektni ŽPZ Allegro in MPZ Mladika pod vodstvom zborovod-kinje Jasne Drobne, Doroteja Dolšak na citrah, Vita Gregorc na violini in trdobojci - Pri-musovi legionarji XIII. Gemine in vrhovne vestalske sve-čenice. Zaigrala sta tudi mlada harmonikarja iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Jan Harb in Primož Zakelšek.
MG
Hajdina • Dan državnosti in odkritje spominskega obeležja Francu Jezi
Za slovensko državo je živel dan in noč ...
Letošnjo osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti so v občini Hajdina pripravili 22. junija, povezali pa so jo z odkritjem spominskega obeležja svojemu rojaku Francu Jezi, slovenskemu domoljubu in pisatelju, ki se je vse življenje zavzemal za načela demokracije, pluralizma in slovenske državne neodvisnosti.
Franc Jeza je bil doma s Spodnje Hajdine, rodil se je leta 1916, umrl 1984. Že kot gimnazijski dijak je pisal pesmi in prozo. Študija na pravni fakulteti v Ljubljani zaradi vojne ni mogel dokončati. Veliko let kasneje je dokončal etnografi-jo in etnologijo na univerzi v Gradcu. V OF se je vključil kot krščanski socialist. Po vrnitvi iz taborišč je nekaj časa delal pri Slovenskem poročevalcu v Ljubljani, jeseni 1947 pa se
je odločil za tajni odhod na zahod, ker mu povojni režim v Jugoslaviji ni ustrezal. Za stalno se je naselil v Trstu, kjer se je preživljal s pisanjem dramskih del, mladinskih zgodb, novel, dramatiziranih povesti, prevodi, ocenami in predavanji. Sodeloval je pri večini slovenskih zamejskih in zdomskih revij. V svojih delih je z vseh zornih kotov osvetljeval prednosti in nujnost lastne države v svobodi. Veliko let je bil
Spominsko obeležje Francu Jezi, ki so ga postavili v okviru haj-dinske fontane, je oblikoval akademski kipar Viktor Gojkovič, odkrila pa sta ga pisatelj Boris Pahor in hajdinski župan Stanislav Glažar.
v svoji domovini pozabljen, tudi v občini Hajdina. Spomin nanj je po letu 1998 ponovno obudila študentka Vojka Ha-vlas. V uvodniku knjige Zakasnela pomlad in druge kratke zgodbe je takratni župan občine Hajdina Radoslav Simonič zapisal, da »/.../ Hajdinčani na Franca Jezo še čakamo oziroma čaka on na nas«.
V njegov spomin so v občini Hajdina ob letošnjem dnevu državnosti pripravili okroglo mizo, razstavo in mašo. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti pa je bil slovenski pisatelj Boris Pahor, ki živi v Trstu in je dobro poznal Franca Jezo. Opisuje ga kot izjemnega kulturnega politika, ki je pisal knjige o Sloveniji in dokumentirano prikazal, kako je slovensko gospodarstvo oškodovano zaradi Jugoslavije. Ob odkritju spominskega obeleželja Francu Jezi je dejal, da je čas, da ga odkrijemo tudi v Sloveniji. Za slovensko državo je živel noč in dan. Za to je žrtvoval svoje zdravje, zadnji denar, da je lahko objavil svoja razmišljanja o slovenski samostojnosti in demokraciji.
Deloval je v korist enotnega slovenskega kulturnega prostora. Jeza je zgled, kako mora slovensko ljudstvo biti ponosno, čutiti svoje sposobnosti. Slovenska politika danes nima pravega čuta za celotno slovensko identiteto; če ne bomo uspeli spodbuditi oziroma zgraditi slovenske zavesti pri mladih, nam preti poguba.
Na hajdinski slovesnosti ob dnevu državnosti je govoril tudi župan Stanislav Glažar. »V kratkem času smo v mladi državi, ki je 25. junija pred 21 leti dobila svojo temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli lastno državnost,
dosegli zavidljive rezultate na številnih področjih življenja in dela,« je povedal. »Veliko dela pa nas še čaka, da bo življenje naših državljank in državljanov še lepše. Praznik dneva državnosti je tudi dan spomina in zahvale vsem tistim, ki so za nastanek samostojne države naredili največ.«
MG
V kulturnem programu je nastopil oktet Sotočje iz Črnič na Primorskem, himno pa je zapel Primož Vidovič.
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • Zgodba nekega prekrška
Redarjem človeško razumljiva pojasnila niso dovolj
„Medobčinsko redarstvo Spodnje Podravje sodi med tiste represivne organe, ki vedno pogosteje otežujejo življenje in delovanje nekaterih prebivalcev najstarejšega slovenskega mesta. Res je, da smo v veliki meri za to krivi sami, saj prepogosto kršimo cestnoprometne predpise in nas nato ta služba brezkompromisno kaznuje. Polnjenje takšne ali drugačne blagajne je njen osnovni namen. Pri tem početju ne priznava olajševalnih okoliščin oziroma človeško razumljivih pojasnil, ampak deluje po znanem reku Ludvika XIV: 'Država, to sem jaz'," ugotavlja Aleš Arih, direktor PM Ptuj - Ormož, ko opisuje svoje bližnje srečanje z mestnim redarstvom.
Foto: Črtomir Goznik
Vošnjakova ulica bo končno tudi območje kratkotrajnega parkiranja.
Njegov primer nosi datum 10. november 2011, in kot pravi, še vedno ni pojasnjen. Tistega dne so v Miheličevi galeriji odpirali razstavo. Arih je avto parkiral na ploščadi pred galerijo, ker je na razstavo pripeljal gospo, ki uporablja berglo. Ko se je vrnil do avta, sta pristopila dva redarja in začela pisati obvestilo o prekršku. V burnem pogovoru jima je pojasnil vzrok za napačno parkiranje. Odšla sta brez besed, sam pa je v časovni stiski avto zapeljal v bližnjo mračno Vošnjakovo ulico, pri čemer ni opazil prometnega znaka, ki prepoveduje parkiranje, s tem pa nehote povzročil prekršek, ki ga bo stal 200 evrov, kot je v obvestilu o prekršku zapisala gospa Natalija Vrabl, pooblaščena uradna oseba.
Ko je natančneje pregledal obvestilo o prekršku, je ugotovil, da sta redarja zapisala napačno uro prekrška, namesto 18.21, ko sta fotografirala avto, sta zapisala 16.21. V tem času je bil avto parkiran na muzejskem parkirnem prostoru, Arih pa je sedel za pisalno mizo. Na izrečeno kazen se je pritožil, namerno pa ni hotel zapisati napačnega časa parkiranja, ker je s svojo častno besedo oziroma pričami želel dokazati zmoto redarske službe. Dvakrat je pisno in ustno pojasnjeval to zmoto pristojni službi, vendar zaman. Ptujska okrajna sodnica Petra Virt je odločila, da je kriv. Plačati mora 200 evrov in sodne stroške, pritožbe na njeno odločitev pa ni!
„Sprašujem se, ali v naši državi dana beseda, podkrepljena z izjavami prič, res nič ne pomeni. Kje so časi, ko je bila dana beseda enakovredna zapisani! A mora sodnik danes res slepo zaupati organu, ki je lahko tudi zmotljiv? A ni takšen način
dela sodišča dokaz, da ne moremo zaupati naši pravni državi? Moj eksperiment s pravno državo me bo krepko udaril po žepu; če pa bo spametoval uradnike pri njihovih odločitvah, sem svoj namen dosegel," dodatno pojasnjuje Aleš Arih, ki je že omenjeni sodnici poslal svoje „pojasnilo" o postopku prekrška. Zaveda se, da mora odločitev sodišča spoštovati, „dovolil" pa si je zapisati pojasnilo, ob katerem naj bi se sodnica in minister, tako upa, vsaj zamislila. Ko bo prejel še stroške postopka, bo celotno dokumentacijo poslal ministru, saj kot pravi, bo po njegovi sicer neprav-niški presoji ta vendarle moral reagirati. Prepričan je, da gre pri njegovem primeru za spodrsljaj.
Njegova pritožba na izrečeno kazen ni temeljila na višini kazni, čeprav je nenavadno visoka, „temveč na namernem preizkusu upoštevanja pisno in ustno izraženih dejstev ter izjav prič, ki so za svoje neresnično pričevanje lahko sodno preganjane," pravi Arih, ki tudi ugotavlja, da odločitev sodnice
pomeni, da v naši družbe beseda tako obtoženca kot njegovih prič nima nobene veljave, vsaj tako kaže njegov primer, ker se je v okviru postopka slepo zaupalo pooblaščeni osebi. Aleš Arih je pričakoval, da bo njegovo pojasnilo in pričevanje prič upoštevano.
Medobčinsko redarstvo na Ptuju po njegovi oceni sprejema vrsto neškodljivih in nehumanih odločitev, kar pa ne pomeni, da zagovarja cestnoprometne prekrške, ki resnično ogrožajo varnost ljudi in okolja. Kršitelje mora doleteti zaslužena kazen, kazen, ki je skladna z zakonom, pri odločitvah pa je vendarle treba ločiti zrnje od plev, predvsem pa upoštevati verodostojnost prekrška. Že nekaj časa je znano, da bodo kršitelji tudi javno spregovorili o delu Medobčinskega redarstva na Ptuju oziroma njegovih merilih za kaznovanje prekrškov, med njimi bo tudi sam, je Aleš Arih povedal za Štajerski tednik. Njegov protest, ki ga bo sicer drago stal, je protest proti uradnikom, ki s svojimi odločitvami kršijo osnovne človekove pravice, pravico do obrambe, še dodaja.
Mračna Vošnjakova kaznovala že mnoge
Nepravilno parkiranje v mračni Vošnjakovi ulici ni drago stalo samo Aleša Ari-ha, temveč številne druge, ki v to ulico prihajajo iz različnih krajev Slovenije, saj ima
v njej sedež tudi najstarejši ptujski butik, ki je še vedno aktiven in katerega stranke so pogosto zapuščale Ptuj z grenkim priokusom. V časovni stiski so namreč zapeljale mimo znaka v ulico in kratkotrajno parkirale, da
Svojo himno o minima-turantih so 20. junija zapeli na Mestnem trgu, kjer jih je pozdravil tudi ptujski župan Štefan Čelan. Zaželel jim je prijetne počitnice z željo, da čili in zdravi vstopijo v šol-
bi prevzele zašito oblačilo oziroma opravile pomerjanje. Verjetno pa je Arih eden izmed redkih, če že ne edini, ki se je „prepustil" sodni poti. Sonja Plavec iz butika Barbare Plavec Brodnjak je povedala, da je najmanj 15 njihovih strank od decembra lani do letos prejelo obvestilo o prekršku v višini 200 evrov. Da ne bi izgubili dobrih strank, da bi lahko nadaljevali delo, kajti samo stranke omogočajo njihov obstoj in razvoj, so pogosto kazen zanje plačali sami, ena od strank pa jim je višino kazni odštela od plačila za zašita oblačila, pri čemer pa jih tudi ni hotela prevzeti na Ptuju, zato so jih ji morali v Maribor dostaviti osebno.
Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj vendarle prinaša tudi svetlobo na to mračno ulico, dodajajo obrtniki in podjetniki v Vošnjakovi ulici ter nekateri drugi na tem območju, ker kot so povedali, so se jih mnogi kupci v zadnjih letih zaradi nezmožnosti kratkotrajnega parkiranja in visokih kazni začeli izogibati. Vsi njihovi protesti in življenjski predlogi, ki bi jim dali dihati, so žal doslej naleteli na gluha ušesa. Sprašujejo se, ali so jih z dosedanjim režimom „kaznovali" tudi za stroške postavitve rampe, ki je pozneje žalostno končala, postavili pa so jo za potrebe festivala poezije in vina. Mestni oblastniki načrtujejo, da bodo območje od Vo-šnjakove ulice 1 do križišča z Jadransko ulico uredili kot območje kratkotrajnega
ske klopi. Sok in bomboni so se 211 malčkom, kolikor je bilo letos minimaturantov, v tej vročini več kot prilegli. Pri njihovem slovesu od vrtca so jih spremljali tudi starši, ki kar nismo mogli
parkiranja do 30 minut, ker bodo s tovrstnim parkiranjem zadovoljili potrebe stanovalcev in podjetnikov na tem območju. Ob tem bodo s to spremembo odloka delno pomagali tudi obstoječim in morebitnim novim gostinskim lokalom, ki bodo nudili prenočišča, saj naj bi bila želja MO Ptuj spodbujati podjetništvo in ustvariti čim večje število turističnih nočitev v starem mestnem jedru, ki je povečini definirano kot območje za pešce. Podjetnikom v mestnem jedru pa želijo pomagati tudi s sprejemljivo ceno celodnevnega parkiranja v višini od štirih do šestih evrov na nekaterih območjih plačljive modre cone, s čimer bodo omogočili relativno poceni parkiranje gostov drugih subjektov, ki ponujajo prenočišča, ne nahajajo pa se na območju za pešce.
Obrtniki in podjetniki v Vošnjakovi, sicer zadovoljni, da končno prihaja do sprememb in spodbudnejšega poslovnega okolja tudi v starem mestnem jedru, ki bi brez njih še bolj životarilo, se ob tem sprašujejo, ali bi njihovi življenjski predlogi še dolgo ležali v predalu, če v mestnem jedru oziroma v njihovi neposredni bližini ne bi uredili novih turističnih postelj. Čisto drugo politiko pa mesto ubira na drugem koncu mesta, kjer pred hotelom Petovio ni nobenega brezplačnega parkirnega mesta za njihove goste, čeprav hotel sprejema goste na prenočevanje že od šestdesetih let prejšnjega stoletja.
MG
verjeti, da so njihovi malčki že tako zrasli, da bodo kmalu šolarji. Čeprav jim bo šola delo dala, se je kljub temu veselijo, so zapeli vrtcu v pozdrav.
MG
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: Črtomir Goznik
Minimaturanti
Ptuj • Vrteški minimaturanti
Odhaja 211 malčkov
Svoj pohod po ptujskih ulicah in trgih so po tradiciji tudi v šolskem letu 2011/2012 opravili malčki Vrtca Ptuj, ki bodo jeseni letos prvič sedli v šolske klopi.
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
Ptuj • Starši v pričakovanjih izračunov za plačilo vrtca
Koliko bo stal vrtec?
Za otroke, ki bodo 1. septembra prvič stopili v vrtce, te dni potekajo vpisi. Starše pa ob tem tarejo različne skrbi, od tega, da nestrpno pričakujejo odgovore, katero enoto vrtca bo otrok obiskoval, do najbrž še pomembnejšega: izračuna cene vrtca, ki je odvisen od višine določitve znižanega plačila.
Vstop v vrtec je izjemno pomemben dogodek tako za otroke kot njihove starše. Tisti, ki so se odločili, da bodo svoje otroke septembra predali v zavodsko varstvo, so ravno te dni prejeli vabila za podpis pogodb. V Vrtcu Ptuj so pozitivne odgovore poslali staršem in skrbnikom kar 235 otrok. Skupaj so prejeli 300 prošenj za vpis, kar pomeni, da je prostora za vse še vedno premalo. Po besedah ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž pa računajo, da bodo še približno deset otrok lahko sprejeli med letom.
Tisti, ki so imeli to srečo in so bile njihove vloge ocenjene z dovolj točkami za sprejem, pa sedaj urejajo druge stvari.
Starši, ki so se odzvali vabilu in svoje otroke na upravi Vrtca Ptuj že vpisali, morajo na centre za socialno delo oddati vlogo za znižano plačilo vrtca.
Pomembno je, da to oddajo vsi starši, saj se lahko ekonomska cena vrtca bistveno razlikuje od cene, ki jo bodo dejansko plačali. Subvencija občine je po novi zakonodaji lahko tudi 100-odstotna, tisti z najnižjimi dohodki so lahko plačila oproščeni v celoti in jim vrtca ni treba plačati.
Znižano plačilo vrtca pa lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, podeli pa se za obdobje enega leta ali do spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na priznanje pravice.
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj
Po novem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je vloga za znižano plačilo vrtca del enotne vloge za vse socialne transferje. Torej gre za enako vlogo, kot jo je treba izpolniti za socialno pomoč, otroški dodatek in ostale socialne transferje.
Dražji vrtec za marsikoga - se bo poznalo pri vpisu?
Višina plačila se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo. Starši, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok, z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ plačajo 30 odstotkov plačila za drugega otroka, kar jim je določeno kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega otroka pa so oproščeni plačila vrtca. Imajo pa centri za socialno delo tudi možnost, da v izjemnih primerih, v katerih bi plačilo programa vrtca ogrozilo socialno varnost oseb, določijo nižje plačilo. Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (in so zavezanci za doho-
dnino v Republiki Sloveniji), pa vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %).
Izračuni so potem podlaga za določitev cene, ki jo dejansko plačajo starši. Ekonomska cena za otroke pa se razlikuje tudi po starosti otroka.
Vrtec se je z novo zakonodajo za marsikoga precej tudi podražil. Varčevalni ukrepi se namreč poznajo tudi na tem področju.
Negativnih posledic, ki bi jih povzročila nova socialna zakonodaja, v Vrtcu Ptuj zaenkrat še ne čutijo. Kot pojasnjuje ravnateljica, je o tem preu-ranjeno govoriti, saj trenutno ne razpolagajo niti s polovico odločb: „Niti ne vemo, kako so starši razvrščeni v razrede oziroma kolikšen je njihov prispevek k ceni. Res je, da se je mnogim nekoliko zvišal prispevek. Mnogo staršev ima tudi poračune. V Vrtcu Ptuj smo se skupaj z MO Ptuj odločili, da staršem to poračunamo v več mesecih."
Izračuni bodo definitivno zelo pomembno vplivali na končno število vpisanih otrok.
Plačilo staršev v odstotku od cene programa
Dohodkovni razred	Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače	Plačilo staršev v odstotku od cene programa
1.	do 18 %	0 %
2.	nad 18 % do 30 %	10 %
3.	nad 30 % do 36 %	20 %
4.	nad 36 % do 42 %	30 %
5.	nad 42 % do 53 %	35 %
6.	nad 53 % do 64 %	43 %
7.	nad 64 % do 82 %	53 %
8.	nad 82 % do 99 %	66 %
9.	nad 99 %	77 %
„Zmeraj preprosto rečem, da si naj starši izračun razdelijo na 21 dni, kolikor je otrok pri nas, in na dan je to drobiž. Če razdeliš na deset ur, je to minimalni prispevek. Tega je treba primerjati s tem, kaj vse otrok v vrtcu dobi," pravi Bratuževa. Dejstvo je, da je otrok v vrtcu v lepem okolju, v družbi vrstnikov, s kakovostnimi programi, najboljšo didaktiko in skrbno pripravljeno prehrano. Ravnateljica ptujskega Vrtca, ki ima deset enot, pa še dodaja, da vrtci na ceno nimajo prav nobenega vpliva.
Kaj vpliva na oblikovanje skupin
Vsi starši pa ne dobijo zmeraj tiste enote, za katero so prosili. Faktorjev, ki vplivajo na oblikovanje skupin v vrtcih, je več.
Kot pojasnjuje Bratuževa, se trudijo, da je otrok uvrščen v tisto enoto, ki je najbližje domu ali delovnemu mestu staršev. Starši že sami v vlogah
Prejeli smo
navedejo enoto, v kateri bi želeli, da je njihov otrok. „Res pa je, da se pritiski na posamezne organizacijske enote spreminjajo. Včasih je naval na eno enoto, drugič spet na drugo," pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj. Zaradi tega se zgodi, da ne morejo sprejeti vseh otrok v tisti vrtec, ki si ga starši želijo. Staršem pa vedno svetujejo, da naj otroka kljub temu vpišejo in sočasno dajo prošnjo za premik. „Ko se prvo mesto v želeni enoti sprosti, otroka premestimo," še dodaja Bra-tuževa. To se lahko zgodi tudi čez leto, če starš tako želi. Po mnenju Bratuževe pa je bolje, da otrok zaključi šolsko leto in ga šele nato premestijo v drugo enoto.
Najlepši ali dotrajani vrtec -cena je enaka
Kar se pojavlja kot eden izmed pomislekov nekaterih staršev, pa je dejstvo, da na ceno vrtca ne vplivajo prostorske razmere. To pomeni, da starši otrok v dotrajanem vrtcu plačajo povsem enako kot tisti, ki imajo otroka v novih, sodobno urejenih prostorih. Tudi v Vrtcu Ptuj se pojavlja problem, saj starši niso zmeraj zadovoljni z enoto, ki jo bo otrok obiskoval.
Glede na precej dotrajano stavbo, v kateri se na primer nahaja enota Mačice, imajo
včasih težave, saj so določeni starši nezadovoljni z uvrstitvijo njihovih otrok v to enoto. Ta je sicer minuli teden dobila novo podobo in je, kot pojasnjuje Bratuževa, zelo lepo urejena.
O tem, zakaj podoba enote vrtca ne vpliva v določenem deležu tudi na ceno, pa ravnateljica Vrtca Ptuj pravi: „Na ceno ne vplivajo prostorski pogoji. Cena je sestavljena iz tistih stroškov, ki v nekem prostoru nastajajo. Vlaganje v prostor ali opremo je izven cene. Noben starš, ki ima otroka v vrtcu, ni v ceni plačeval prostora, ampak to, kar je otrok tam dobil." Poudarja pa, da so omenjeno enoto v Mači-cah s pomočjo ptujske občine in obrtnikov uredili in da ima takšne pogoje kot vse druge enote.
Glede na planiran razvoj dogodkov pa je preselitev Ma-čic še vedno v načrtu, in sicer na novo lokacijo. „Mi se s tem strinjamo, ampak 13 oddelkov, centralne kuhinje, pralnice in delavnice ne moremo preseliti ne vem kam. Potrebujemo nove prostore in ko bodo ti narejeni, se bomo z veseljem preselili," zaključuje ravnateljica. Do takrat pa bodo otroci v preurejenih prostorih, ki so kljub dotrajanosti lepo razporejeni, po novem tudi bolje urejeni, in kar je najpomembneje, tudi varni.
Dženana Kmetec
Umik razstave »Vojna za Slovenijo 1991« iz muzeja v Ormožu (3.)
Spoštovani profesor Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, v OZVVS Ormož smo prejeli vaše obvestilo o začasnem umiku razstave »Vojna za Slovenijo 1991« iz prostorov muzeja v Ormožu. Dovolite, da vam pojasnimo, zakaj nas je informacija o umiku razstave presenetila in prizadela.
Veterani vojne za Slovenijo v Ormožu nikoli nismo pretiravali z ocenjevanjem lastne vloge v vojni za Slovenijo leta 1991, prej bi rekel, da smo bili strpni in smo čakali čas, ko bodo čas in vloga udeležencev vojne v Ormožu objektivno ocenjeni. Seveda ves ta čas nismo sedeli križem rok in samo čakali. V minulih letih je OZVVS Ormož sodelovala v vseh projektih ormoškega muzeja, ki so bili vezani na vojno za Slovenijo '91 in dogodke v zvezi s tem. Za ormoške veterane je bilo sodelovanje z muzejem vedno izjemnega pomena, saj smo si obetali, da bomo na ta način oblikovali odnos do negovanja zgodovinskega spomina in skladno z muzealsko stroko zbrali pričevanja o vojni, ki bodo razbremenjena čustvenih vplivov. Verjeli smo, da je to dolgotrajni proces in da je sodelovanje z muzealsko stroko nujno. Z ormoškim muzejem smo sodelovali pri nastajanju brošure Ormož na barikadah leta
1991, pri nastajanju razstave ob 15. obletnici vojne, odzvali smo se vabilu na okroglo mizo ob 20. obletnici vojne ... in še bi lahko naštevali.
Pri oblikovanju in postavljanju razstave ob 15. obletnici vojne smo veterani (pripadniki TO, milice, gasilci ...) prispevali izvirne eksponate (spominske predmete iz vojne, dele orožja JLA, protioklepno orožje TO, uniforme, medalje in druge originalne predmete, ki smo jih hranili od leta 1991) ter se z avtorico razstave dogovorili, da bi razstava v gradu ostala kot stalna spominska zbirka. Ob 20. obletnici vojne za Slovenijo smo slutili, da je čas, ko bi bilo dobro razstavo aktualizirati, dopolniti ..., pa nam ni uspelo svoje namere doreči z go. Korpič. Namesto pričakovanega sodelovanja pri dograditvi razstavljene zbirke nas je dosegla vest, da razstave ni več, presenetilo nas je tudi to, da nas muzej o nameri o odstranitvi ni obvestil oziroma se z nami pogovoril o kakšni drugi možnosti.
Gotovo je vodstvo muzeja upravičeno do ravnanja z zbirkami v muzeju, smo pa veterani pričakovali vsaj malo spoštovanja do tistih sodelavcev, ki so v minulih letih brez zadržka odstopili osebne predmete (ki imajo veliko spominsko vrednost) in zagreto
sodelovali z muzejem ter avtorico razstave.
Iz povedanega s strani zaposlenih v muzeju ob našem vprašanju zakaj tako, nas je v OZVVS Ormož strah, da »začasno«, kot ste zapisali v svojem dopisu, pomeni dokončno. Da se naše zle slutnje ne bi uresničile, vas prosim za razgovor o nadaljnjem sodelovanju in o možnosti, da bi Ormož imel stalno zbirko o Vojni za Slovenijo 1991, ki bo skladna s kriterijem muzealske stroke in bo hkrati v ponos Ormožanom, ki so med prvimi doživeli grenkobo in ostrino vojne leta 1991.
Veterani vojne za Slovenijo si želimo resnega dogovora o sodelovanju z muzejem, ocenjujemo, da nobena naša aktivnost v okviru OZVVS ne more nadomestiti potrebe po strokovnosti pri raziskovanju izjemno pomembnega obdobja v slovenski zgodovino, kar je osamosvajanje in vojna za Slovenijo tudi bila. Prepričani smo, da pomanjkanje razstavnega ali muzejskega prostora v Ormožu ne bi smel biti razlog, da ta del zgodovine postane neaktualen ali nekurantna roba, ki bi jo lahko postavili v kot in se na njo spomnili le ob eminentnih jubilejih.
S spoštovanjem!
Miran Fišer,
predsednik OZVVS Ormož
Foto: DK
Cirkulane • Grad Borl gostil zaključek programa
Vikend v znamenju Terra Parzival
Minuli konec tedna, od 22. do 24. junija, so člani fundacije Terra Parzival skozi več vsebinsko raznolikih srečanj na različnih gradovih Spodnjega Podravja prikazali rezultate večletnih raziskav o vitezu Parzivalu, ki ga je v svojem delu kot eno izmed najveličastnejših oseb srednjeveške Evrope upodobil epski pesnik Wolfram von Eschenbach.
Terra Parzival je sicer star, interdisciplinaren, medgene-racijski in medkulturni projekt istoimenske fundacije, katere idejni vodja in eden od ustanoviteljev je znani umetnik, violinist Miha Pogačnik. Po prepričanju Pogačnika prav v Sloveniji ležijo korenine evropske identitete, ki se je kalila s kraljem Arturjem in vitezi okrogle mize, med katerimi je bil tudi iskalec grala - vitez Parzival. „Parzival ni le legenda, je eden izmed pravzorcev Evrope. Torej ena najpomembnejših evropskih kulturnih legend izhaja prav iz Slovenije. Fundacija Terra Parzival je bila ustanovljena z namenom, da bi s pomočjo umetnosti oblikovala okvire delovanja in notranje rasti, vodenja ter kompozicije evropske družbe. Sodelavci, ki prihajamo iz različnih okolij, kultur in kontinentov, smo umetnost 'uporabili' zunaj kulturnih okvirjev in na različnih dogodkih, srečanjih in konferencah predstavili umetnost kot pomemben razvojni proces tako na področju gospodarstva kot tudi politike in šolstva. Evropa je prostran vrt, kjer uspevajo zelo različne kulture. V vseh teh kulturah najdemo genialne ljudi in korenine evropske identitete. Vodenje gospodarstva bi se lahko naučilo gledati skozi prizmo Prešerna, Shakespeara, Van Gogha, Bartoka in vseh ostalih genialnih umetnikov, ki so individualizirali svojo kulturo in jo dvignili na nivo evropsko identitete. Ustvarjalnost se izraža v univerzalnem jeziku. Če torej po meddisciplinarnem principu
Takole je konjenica z gralsko čašo vkorakala na zunanje dvorišče gradu Borl, kjer se je zaključil letošnji tridnevni program Terra Parzival z Mihom Pogačnikom na čelu.
uspešno vključimo umetnost v gospodarstvo, če združimo nemoč umetnosti in moč gospodarstva, najdemo pot do prave podobe Evrope," je prepričan pravi Miha Pogačnik.
Letošnji program Terra Par-zival se je začel v petek zvečer v Mariboru s koncertom simfoničnega orkestra Camera-ta Labacensis in violinistom Miho Pogačnikom, hkrati pa je ustvarjal tudi slikar Jože Ciuha. Večer se je zaključil z izmenjavo izkušenj med udeleženci in licitacijo slik Jožeta Ciuhe. Sledila je še pogostitev ter razstava arhitekturnih predlogov petih evropskih univerz za revitalizacijo gradu Borl (predlogi so bili seveda pripravljeni precej pred nedavnim plazom, ki je pošteno zamajal kakršnekoli načrte v zvezi z nadaljnjo obnovo gradu, op. a.).
Drugi dan programa Terra Parzival se je začel dopoldne na gradu Štatenberg, kjer so dvignili zastavo fundacije, nato pa so si udeleženi ob pri-
povedovanju zgodbe in dialoga Parzifala Trevrizenta ogledali jamo Belojačo, popoldne pa so dvorišče Štatenberga zasedli folklorni plesalci. Sledilo je kovanje gralske čaše iz železa ob pomoči umetnika Mihe Krištofa, predavanje filozofa Davorina Peršiča o pomenu dialoga Prazivala v današnjem času, pa ogled vinske kleti, delavnice na temo viteških vrednot in trajnostnega razvoja in še predavanje Andreja Fištravca in Draga Purgaja o biodinamičnem kmetovanju.
V soboto zvečer se je pro-
gram nadaljeval na ptujskem gradu, kjer so se udeleženci priključili srednjeveškim igram, Pogačnik in Diane Baker na klavirju pa sta odigrala še svojo točko z naslovom Pot k svetemu gralu. Sobotni večer se je zaključil s srednjeveško gostijo ob melodijah Capella Carniola in Ljobe Jenče, ki je izvajala antične pesmi.
V nedeljo se je karavana udeležencev Terra Parzival najprej premaknila v Studeni-ce in tam nadaljevala izvedbe Parzivalove zgodbe, potem so si ogledali še mlin, vaško tržnico in prikaz kuhanja oglja v Križeči vasi, popoldne pa Ptujsko Goro, kjer je Pogačnik izvedel violinski nastop v tamkajšnji baziliki.
Zaključek letošnjega programa pa se je zgodil na gradu Borl, kamor je najprej vkorakala konjenica z gralsko čašo, potem so nastopajoči iz KUD Sredina z mladimi iz Nemčije in Skandinavije prikazali prvi prihod Parzivala na t. i. gralski grad, sledilo je še eno predavanje o Parzivalu in dilemi postavljanja pravih vprašanj, večer pa se je zaključil ob tabornem ognju.
SM
O fundaciji Terra Parzival
Fundacija Terra Parzival se je oblikovala iz 30-letne tradicije več kot 200 festivalov Idriart, ki so se zvrstili na vseh celinah. Njen glavni cilj je s pomočjo umetnosti združiti ljudi iz različnih kultur in raziskati različne vloge umetnosti v človeški družbi. Terra Parzival v najožjem smislu zajema le nekaj krajev na Ptujskem polju, v Dravinjski dolini in Halozah, kjer je dokazano živela rodbina viteza Parzivala (Cirkulane, Makole, Poljčane, Ptuj, Maribor in Majšperk). V širšem pomenu pa pripadajo Terri Parzival vsi kraji, ki se lahko pripišejo delu Wolframa von Eschebacha in ustvarjanju slavnega epa Parzival; gre za območje celotne Štajerske.
Ljutomer • Slovesnost ob dnevu državnosti
Pod stoletno lipo na Starem trgu
Ob dnevu državnosti je ljutomerska občina osrednjo slovesnost pripravila na prenovljenem Starem trgu.
V čudoviti sceni prekrasnega prostora pod stoletno lipo je v uvodu prireditve, ki jo zrežirala domačinka Cilka
Jakelj, številne obiskovalce nagovorila županja Olga Kar-ba, slavnostni govornik pa je bil Miran Puconja, profesor
Miran Puconja, slavnostni govornik
slovenskega jezika in filozofije na ljutomerski gimnaziji Franca Miklošiča. Puconja je sicer doktor etnoloških znanosti, ukvarja pa se z identiteto panonskega človeka, raziskovanjem in vrednotenjem slovenske književnosti ter s književnostjo drugih slovanskih narodov. »Naravni produkti, potrebni za življenje, izgubljajo ali so že kar povsem izgubili čar izvirnosti, neposrednega daru narave. A ne le mi, tudi narava izgublja fenomen neponovljivosti, pradav-nosti, starožitnosti. Mehanska produkcija in iz nje nastala po-stindustrijska in informacijska družba sta glede našega obstoja zameglila naravno smisel bivanja,« je dejal govornik in
poudaril, da tisti, ki nikoli ni vedel, kaj je dom, ne bo nikoli začutil domovine.
Jakljeva je v program prireditve vključila znanega slovenskega gledališkega igralca in pesnika Toneta Kuntnerja, v kulturnem programu pa so sodelovali še dekliški pevski zbor Pole poje, Ljutomerski oktet, folklorna skupina Le-ščeček, otroci vrtca Ljutomer in Pihalni orkester Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer. V sklopu slovesne prireditve je ob navzočnosti Mirka Pre-loga, prvega ljutomerskega župana, bila položena spominska plošča ob lipi, zasajeni ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991.
NŠ
Pa brez zamere
Pametni nateg
Mobilna realnost
Pred nekaj časa sem pisal o dobrih straneh tega, da človek na svojo domovino pogleda od zunaj, se pravi, da se odpravi v tujino, spozna nove dežele, ljudi, navade, splošno situacijo, potem pa pogled "od tam zunaj" spet usmeri nazaj v/ na svojo državo. Tako pridobljena slika je precej realnejša od tiste, ki si jo v glavi ustvari zgolj za zapečkom čemeč domorodec, ki mu povrh vsega bučo polnijo še nič kaj objektivni in neodvisni polnilci glav. A zahvaljujoč svetovnemu spletu lahko realnejšo sliko dobimo tudi v primeru, ko se zaradi tega ali onega razloga ne moremo podati izven naših meja. Sicer je tudi v tem primeru treba biti odprt za nove izkušnje, hkrati pa imeti posluh in premišljene odločitve, kaj in kje iskati. Zveni malce komplicirano in zagonetno? Morda, a v praksi lahko to naredi vsak in praktično na vsakem področju. Sledi opis takšnega "projekta", ki sem ga nedavno opravil sam - in to na dandanes popolnoma vsakdanjem področju - v sferi mobilne telefonije.
Mobilni telefon je v sedanjosti postal del nas, skoraj kot nek nov ud ali rezervni možgani. Izjemno redko najdete človeka, ki ga ne uporablja. In precej redko boste našli tudi koga, ki ne poseduje pametnega mobilnega telefona (smart phone), s katerim lahko počnete (oziroma ki namesto vas počne) praktično vse, kar ponuja današnja telekomunikacijska mašinerija. No, sam sem eden izmed teh. Zaradi narave svojega dela pač do sedaj nisem imel potrebe po tovrstni pridobitvi, hkrati pa imam še toliko pameti, da ne nasedam oglaševalskemu bombardiranju o nujnosti posedovanja najnovejšega kompaktnega dosežka mobilne industrije.
A časi se spreminjajo in z njim se spreminjamo tudi mi (ter vse ostalo). Tako je tudi zame potreba po prebiranju te ali one e-pošte ali spletne strani, ko sem izven območja osebnega računalnika, postala precej aktualna. Pa sem začel malce vohljati po spletnih portalih naših ponudnikov mobilnih storitev ter med seboj primerjati ponudbo, cene, zmogljivosti in ostale lastnosti naprav, kijih ponujajo v odkup; seveda pa tudi pogoje in ostale formalno-prave vezave, ki jih je pri tem ali onem treba skleniti, da se dokoplješ do svojega pametnega telefona. Tako sem se po nekaj dolgih razmislekih odločil za model telefona, ki se mi je zdel najprimernejši, hkrati pa sklenil tudi, da ne bom jemal opcij z "vezavo za 24 mesecev", ki jih ponujajo pri vsakem operaterju, ampak bom napravo kupil v celoti, torej ne na obroke in brez vezave. Kaj pa vem, kje bom čez eno leto, še posebej, če bo ta država tako tonila v kloake, kot to počne sedaj. Zakaj bi potem še eno leto plačeval nekaj, česar več ne bom potreboval (torej, naročnino), ko pa telefon lahko kupim v celoti in ob tem, gledano dolgoročno, celo prihranim. A seveda, tako napravo plačati naenkrat ni mačji kašelj: skoraj šesto evrov so naši "mobilneži" hoteli imeti za tisti kup plastike, procesorjev in baterijskega vložka.
V dvomih, ali naj dejansko plačam toliko in ali je ta telefon sploh res primeren zame, sem malce pobrskal še po tujih spletnih straneh. In glej, glej! Na enem izmed največjih nemških portalov, ki ocenjuje telekomunikacijske naprave, sem zraven testa omenjenega telefona zasledil tudi povezavo na spletno stran, ki navaja spletne trgovine, kjer ta izdelek lahko kupiš najceneje. In to nas pripelje do današnje poante - naslednji klik je bil dovolj, da sem tudi na spletu, ne da bi se odmaknil iz zapečka svojega računalnika, dobil še en kamenček v mozaiku, ki se mu reče realnost našega slovenskega vsakdana: telefon brez vezave, "odklenjen" (se pravi, da deluje s katerokoli SIM-kartico), popolnoma brez obveznosti, je stal - reci in piši - tristo petdeset (350!) evrov! Če k temu dodamo še stroške pošiljanja iz Nemčije v Slovenijo (petnajst evrov), vidimo, da popolnoma enak telefon v Nemčiji prodajajo za približno dvesto (200!) evrov ceneje kot pri nas.
Gre za nateg? Seveda! A ne za nemški nateg, saj gre za eno največjih nemških spletnih trgovin s tovrstno ponudbo, ne pa morda za kakšen kontrabant. Pri celi štoriji gre torej predvsem za slovenski nateg in sliko realnosti, ki vlada pri nas in ki jo je mogoče videti tudi pri na videz tako banalnih stvareh, kot so pametni telefoni.
Gregor Alič
P. s.: Kot najbrž veste, je bil včeraj dan državnosti, v petek pa proslava le-tega. Če imate ali ste imeli kaj proslavljati, krasno.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 104,3
www.radio-tednik.si
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Vzpostavljeni prvi stiki s knjižnicami pobratenih mest
V Burghausnu, srednjeveškem biseru ob reki Salzach
Na obisk mestne knjižnice v Burghausen sva se 11. in 12. aprila odpravila direktor mag. Matjaž Neudauer in knjižničar Robert Filipič. Namen obiska je bil osebna predstavitev projekta, navezava stikov in povabilo k sodelovanju s prispevki v predstavitveni monografiji in sodelovanju na strokovnem srečanju na Ptuju ter seveda ogled knjižnice.
V	monografiji se bodo predstavile vse knjižnice pobratenih mest (zgodovina in razvoj knjižničarstva v lokalni skupnosti, knjižne dragocenosti, lokalne posebnosti ...), strokovno srečanje pa bo priložnost za izmenjavo primerov dobrih praks in nadaljnjega trajnega mreženja knjižnic ter prijateljsko in kulturno sodelovanje.
Nemško bavarsko mesto Burghausen in sosednjo Avstrijo loči reka Salzach. Mesto se ponaša z bogato zgodovino, saj je v 13. stoletju tam bilo tudi nadomestno prebivališče bavarskih vojvod. Glavni vir mestnih prihodkov je bilo trgovanje s soljo, kar je trajalo vse do leta 1594, ko je bil vzpostavljen monopol nad soljo. Mesto je skoraj tri stoletja stagniralo v razvoju, vse dokler ni bila pripeljana železnica, nekoliko pozneje pa je bilo ustanovljeno podjetje Wacker Chemie, ki nudi zaposlitev številnim prebivalcem mesta ter bližnje okolice. Ponaša se z najdaljšim gradom na svetu (1043 m), ki ima kar šest dvorišč. Na pobočju grajskega hriba so pri načrtovanju mestnega vinograda sodelovali tudi vinarski strokovnjaki s Ptuja, tako da sta mesti še bolj povezani.
V	mestni knjižnici naju je sprejela vodja knjižnice gospa Christin Moll. Po izmenjavi promocijskih daril je direktor predstavil namen najinega
Foto: arhiv KIP
Robert Filipič in mag. Matjaž Neudauer v družbi župana občine Burghausen Hansa Steindla in direktorice knjižnice Christin Moll
obiska, direktorica pa nama je razkazala knjižnico in predstavila njeno delovanje. Zaposlujejo 3 redne in 4 knjižničarje, zaposlene za polovični delovni čas, ena delavka je zaposlena honorarno. Knjižnica nudi svojim bralcem okrog 45.000 enot gradiva. Letna članarina znaša 12 €, otroci in mladostniki do 18. leta pa enako kot pri nas ne plačajo članarine. Odprta je 39 ur 5 dni v tednu (za več informacij glej www.stadtbibli-othek-burghausen.de).
Nahaja se v starem mestnem jedru in zaseda dve nadstropji; ima oddelek za odrasle (tudi dostop do interneta) in za mladino ter svojim bralcem nudi bogat kulturni program in različne aktivnosti za mlade bralce.
Največji del uporabnikov knjižnice predstavljajo ženske v starosti med 30 in 50 let. Najbolje izposojeno gradivo je leposlovje, po zaprtju edine vi-deoteke v kraju pa tudi DVD-ji. Knjižnica ponuja tudi izposojo
e-knjig, vendar morajo uporabniki imeti lastne e-bralnike, prenosnike ali i-pade.
Po prijetnem delovnem in prijateljskem druženju smo se z direktorico odpravili na dogovorjeno srečanje z županom Burghausna, gospodom Hansom Steindlom.
Ob prijetnem in sproščenem pogovoru, izmenjavi daril, predstavitvi naše knjižnice in projekta sodelovanja knjižnic pobratenih mest je župan podprl samo idejo in sodelovanje knjižnice Burghausen ter sprejel povabilo, da ob naslednjem obisku Ptuja obišče tudi našo knjižnico.
Naslednji dan sva si z direktorjem ogledala še stari del mesta in najdaljšo grajsko obzidje na svetu, se poslovila od gostiteljice v knjižnici in se odpravila proti domu.
Robert Filipič
Foto: arhiv KIP
Mediateka v mestni knjižnici Burghausen
Ptuj • Sredi julija se prične festival Art Stays
Vsi kontinenti združeni v našem mestu
Deseti, jubilejni Festival sodobne umetnosti Art Stays, bo ponovno popestril poletno dogajanje na ptujskih mestnih ulicah. Združil bo več kot 300 umetnikov iz 26 evropskih držav in še preostalih šestih kontinentov.
10. Festival sodobne umetnosti Art Stays bo na različnih prizoriščih potekal v času od 18. julija do 1. septembra. Gre za enega najpomembnejših festivalov, ki se bodo zvrstili v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012. Odvijal se bo deseto leto zapored, četrtič v sklopu poletnih festivalov Art
Ptuj, združuje pa sodobne, predvsem vizualne umetnike iz celega sveta. Ti bodo ustvarjali pod sloganom DISPLAY (zaslon/prikaži). „Beseda 'display' ima veliko pomenov in prav vsi se skladajo z namenom festivala. Je izložba, prostor in dialog, ki smo ga vzpostavili z mnogimi umetniki, ki bodo na
Festival so predstavili: Janko Širec, Vladimir Forbici, Marika Vicari, Peter Tomaž Dobrina in Jernej Forbici.
Ptuju na ogled postavili svoja dela, izvedli predstavitve ali gostovali v umetniški rezidenci in ustvarjali v najstarejšem slovenskem mestu," pojasnjuje Jernej Forbici, umetniški direktor festivala. Ta pa bo letos še boljši, obsežnejši in privlačnejši kot doslej. Program je sestavljen iz predstavitve sodobne umetnosti 26 evropskih držav in ostalih šestih kontinentov. Predstavljena bo vsaka država posebej, prav vsaka pa bo imela po eno delo postavljeno tudi v Krempljevi ulici, kjer bo mesec in pol tudi mestna galerija.
Več kot 300 dogodkov - mesto bo živelo
Prizorišča bodo številna, dogajanje pa bo postavljeno v različne galerije, salone, na ptujski grad in prizorišča na prostem. Novost je oder na Slovenskem trgu, na katerem bodo tudi pogovori z umetniki in kustosi, ki
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile
Če vas vprašam, kaj pomeni kratica VIP - kdo ne pozna odgovora? Veze in poznanstva. Že za časa socializma, že od nekdaj ključ do zaposlitve. Takrat, ko je vladala partija, ključ do dobrih služb in visokih položajev.
Toda kje so tisti časi, ko je bila sramota ne imeti službe. Ko je veljalo, da so brez zaposlitve samo lenuhi. Da tisti, ki hoče, delo tudi najde. Da so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni samo brezdelneži.
Prišli so drugi časi, ko so brez službe ostali tisti, ki so rekli, da je to sramota, ko so se nehvaležnih pet let do penzije znašli na zavodu za zaposlovanje tudi vodilni propadajočih podjetij. Tisti, ki se v novem sistemu prihajajočega, trdega, primarnega kapitalizma niso znašli. Ko delavolj-nost več ni bila na prvo mesto postavljena vrednota. Brezkompromisna vladavina kapitala je na piedestal postavila profit.
Izginil je stari sistem, izgubile so se poti, po katerih se je nekoč dalo priti do dobre službe. Ustvarile so se nove. Obdobje poveličevanja in glo-rifikacije demokracije, ko se večina še pravzaprav ni zavedala, kaj to je in kako deluje, so znali izkoristiti mali in veliki ljubitelji takšnih in drugačnih diktatur. Tisto eno zveličano in edino diktaturo partije so zamenjali diktatorčki. Prijeli so žezlo v roke, sedli na prestol in na vprašanje zakaj, tako odgovorili: „Ker jaz tako pravim." Ker sem na položaju. Še iz časa partijskega enoumja, ustrahovane množice pa se niso in se še danes ne zavedajo, da je najslabši odgovor biti tiho ter na skrivaj po vogalih šepetati o nepravilnostih. Da se na tak način krepi samovolja vladajočih. Vsi ljudje vse vedo. Samo na glas je treba povedati. Kdo se boji črnega moža, in kdo sploh je črni mož? Na glas povejte, pa boste spoznali resnico starega slovenskega pregovora, ki pravi, da je strah na sredini votel, okoli ga pa nič ni. In zakaj je treba na glas povedati?
Ker so vodilni našega okolja, tudi Ptuja, šli predaleč. Ker na vodilna delovna mesta zaposlujejo izključno svoje politične somišljenike, ne glede na njihove sposobnosti. Ker si s politiko zaposlovanja delajo rezervacije za dobra delovna mesta, če se slučajno kje ne bo izšlo. Ker je zaposlitev družinskih članov, prijateljev ključ do utišanja preglasnih, utišanja kritičnih in garancija za leporečenje v javnosti. Ker jih je vedno več, ki ujeti v tovrstne mreže hodijo naokoli sklonjenih glav in upognjenih hrbtov. Ker so razpisi za dobra delovna mesta objavljeni tam, kjer se ve, da jih tisti, ki bi lahko povzročali probleme, ne bodo našli. Ker so pred objavo razpisa potencialni prijavitelji, ki bi lahko bili nevarna konkurenca, poklicani in podučeni, da se ne smejo prijaviti. Ker so tisti, ki so slučajno to storili, naknadno klicani na odgovornost, češ, kako si drzneš, ko pa smo imeli drugega kandidata, sedaj pa so naenkrat vse štrene zamešane. In krona ptujske zaposlitvene politike? Postaviti na dobro plačano delovno mesto nekoga, ki dela enostavno ne more opravljati, saj ne pozna slovenskega jezika. Saj ne razume, kaj v zakonodaji piše, kaj šele, da bi kontroliral, kaj počenjajo drugi, ter jih podučil, kako se to dela. In takega človeka je treba skriti pred očmi javnosti.
Tisti pa, ki to počnejo, desetletja sedijo na dobro plačanih vodilnih položajih, govorijo o racionalizaciji, o potrebi po znižanju stroškov v javni upravi in zmanjšujejo plače tistim, ki delo dobro opravljajo. Kako je to mogoče? Ker roka roko umije. Ti meni, jaz tebi. In ker tisti, ki to vedo in bi morali povedati »Predaleč ste šli!« v strahu v kotih čepijo.
jih bo vodila Sanja Selinšek.
Med drugim se bodo na letošnjem festivalu predstavili mnogi pomembni umetniki s celega sveta: dobitnica zlatega leva na Beneškem bienalu leta 2005 Regina Jose Galindo iz Gvatemale, lanski predstavnik Indije na Beneškem bienalu Gigi Scaria, poljski umetnik Lech Majewski, Tonis Saadoja iz Estonije, Yoko Ono, Ilona Nemeth iz Slovaške, čilska umetnika Fernando Prats in Ivan Navarro, Madžara Laszlo Laszlo Revesz in Eike Berg, nemško-kenijski par Ingrid Mwangi in Robert Hutter, ena najpomembnejših vietnamskih umetnic Tiffany Chung, Raymundo Sesma iz Mehike, Maitha Demithan iz Združenih arabskih emiratov, Marco Bernardi, Elena Mazzi in Roberto Fassone iz Italije, KinkI Texas in Christiane Draffehn iz Nemčije, Zoie So iz Hongkonga, Jose Molina iz Španije, Kensu-
ke Koike z Japonske, Marlon de Azambuja iz Brazilije, Cyryl Zakrzewski s Poljske ter mnogi slovenski umetniki.
Predsednik društva Art Stays Vladimir Forbici je ponosen je, da festival letos praznuje deset let, obenem pa poudarja, da je priprava zahtevala izjemno veliko dela. „Premetali smo kar nekaj klafter polen pod nogami." je pojasnil Forbici in dodal, da jim je kljub težavam uspelo pripraviti odličen program. Da je to res, je prepričan tudi Peter Tomaž Dobrina, pomočnik programskega direktorja Evropske prestolnice kulture 2012. Po njegovem gre za enega izmed dogodkov, ki Ptuj vrisujejo na zemljevid kulturniškega in umetniškega svetovnega dogajanja. Rast festivala je izjemna, v letošnji obliki pa spominja na velike kulturniške dogodke po svetu. Da je takšen, kot je, gredo zasluge v prvi vrsti
Jerneju Forbiciju, umetniškem direktorju festivala, Mariki Vi-cari, kreativni direktorici festivala, in Vladimirju Forbiciju, predsedniku društva Art Stays, ki so skupaj s še nekaterimi sodelavci in skupino kustosov vodilnih organizacij in galerij z vsega sveta pripravili tokratni dogodek.
Ocenjujejo, da naj bi festival stal 176 tisoč evrov; od tega sta Mestna občina Ptuj in Zavod EPK 2012 skupaj prispevala 60 tisočakov, nekaj je pomagalo tudi ministrstvo za kulturo, ostalo pa je bilo prepuščeno iznajdljivosti in vztrajnosti organizatorjev. Ti si bodo prizadevali, da se tradicija tega dogodka v našem mestu nadaljuje tudi v prihodnjih letih. Dejstvo pa je, da se ga bo letos treba naužiti; kajti takšen obseg, kot smo mu priča letos, bo po koncu EPK težko ponovno doseči.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Strelstvo
Petra Vernik do nastopa na EP v Bologni
Stran 12
Atletika
Veterani zmagovali v metalnih disciplinah
Stran 12
Kajak kanu
Tilen na članskem EP do finala B
Stran 13
Kikboks
Iz Bosne z dvema zmagama
Stran 13
Nogomet
Zaključek lig MNZ Ptuj kot ga še ni bilo
Stran 14
Nogomet
Najboljši visoko tudi v ferpleju
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij, prijateljski tekmi
Z močnimi Ukrajinci poraženi, z Romuni remizirali
Minuli ponedeljek so s pripravami na prvenstvo v 1. slovenski ligi pričeli nogometaši Aluminija. Najprej so opravili testiranja, da se je videlo njihovo delo v času dopustov. V sredo se jim je priključil prvi trener Bojan Flis, dan kasneje pa so že igrali prvo tekmo proti ukrajinskemu Vorynu, ki je v Kidričevem na pripravah. Za Ukrajince je nastopil tudi Leon Panikvar, nekdanji igralec Aluminija, Maribora in Pri-morja. Prvi tekmeci Aluminija so delovali impozantno: pokazali so zelo dobro in kombina-torno igro, ob tem pa odlično telesno pripravljenost, gibljivost, okretnost in moč v medsebojnih dvobojih in to kljub temu, da so vsi visoki, pravi košarkarji. Domači so se dobro držali v prvem polčasu, ko je
Prijateljski tekmi: ALUMINIJ - VORYN 0:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Šumaher (10.), 0:2 Šumaher (29.), 0:3 Pavlov (55.), 0:4 Subotič (59.), 0:5 Subotič (83.)
ALUMINIJ: Murko, Medved, Lonzarič, Bingo, Topolovec, Mujakovič, Pečovnik, Režonja, Kožar, Kurež, Petek. Igrali so še: Lipovac, Rešek, Krajnc, Draškovič, Spahič, Žagar, Tomažič - Šeruga, Štrukelj, Tisaj, Rovčanin, Prutina, Kapčiar. Trener: Bojan Flis.
ALUMINIJ - FC BRASOV 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Hadnagy (32.), 1:1 Topolovec (42.) ALUMINIJ: Murko, Petek, Topolovec, Lonzarič, Tomažič - Šeruga, Režonja, Žagar, Kožar, Rovčanin, Kurež, Rešek. Igrali so še: Lipovac, Krajnc, Bingo, Dolinar, Medved, Spahič, Mujakovič, Pečovnik, Štrukelj, Tisaj, Kapčiar. Trener: Bojan Flis.
praktično nastopila ekipa, ki je osvojila naslov prvaka v 2. SNL, razen Borisa Sambolca, ki je odšel v Zavrč. V drugem delu igre so gostje prevladovali in dosegli tri zadetke, ob tem pa
zapravili še nekaj priložnosti.
V soboto so Kidričani odigrali že naslednjo pripravljalno tekmo, njihov tekmec je prihajal iz Romunije. Trener Bojan Flis je poizkusil s kapeta-
^aP« t ■
_
^_
Foto: Črtomir Goznik
Trener Aluminija Bojan Flis in njegov pomočnik Miljenko Potočnik sta po nekaj dneh treninga svoje nogometaše že vodila na tekmah z ukrajinskim Vorynom in romunskim Brasovu, na katerih sta poizkušala različne postavitve.
nom Denisom Topolovcem
kot zadnjim možem obrambe.
Nogomet • EP 2012
Polfinale: Portugalska - Španija in Nemčija - Italija
Evropsko nogometno prvenstvo je tik pred sklepno fazo: do konca so na sporedu le še trije dvoboji, oba polfinalna in finalni. V četrtfinalu presenečenj ni bilo, prav vse favorizirane ekipe so napredovale v polfinale.
Najbolj izenačen dvoboj sta odigrali ekipi Italije in Anglije. Šlo je za »klasični« obračun na najvišjem evropskem nivoju, za pravo šahovsko partijo, v kateri pa ni manjkalo poskusov, s katerimi sta ena in druga ekipa poskušali tekmeca prisiliti k predaji. Pri tem so bili veliko aktivnejši Italijani, pri katerih bi lahko predvsem Mario Ba-lotelli tekmo odločil že v rednem delu, a tokrat ni bil pri strelu. Najnevarnejši italijanski napadalec se je znašel v vsaj treh odličnih priložnostih, a so angleški obrambni igralci s požrtvovalnimi manevri vedno preprečili žogi pot v mrežo. Tega pa niso mogli storiti pri zaključnih enajstmetrovkah, ki so dokončno odločile zmagovalca. Čeprav so Italijani prvi zgrešili strel z bele točke (Montolivo), pa sta v nadaljevanju prednost za Angleže zapravila oba Ashleya, Young in Cole. Italijani se bodo tako v polfinalu pomerili z Nemci, ki so izločili Grke. Ti so samo enkrat na tekmi zapretili, ko so izenačili na 1:1, vse osta-
Ronaldo je z zadetkoma odločil zadnji dve tekmi svoje ekipe: lahko vajo ponovi proti Špancem?
lo je bilo v popolni domeni Nemcev, ki se s svojo igro na celotnem turnirju postavljajo v vlogo favoritov tudi za končno zmagoslavje. Ker bodo imeli Nemci do polfinala dva dni odmora več od Italijanov, je pomembno vprašanje, koliko moči je Italijanom pobrala tekma z Angleži. Čeprav je za regeneracijo poskrbljeno na najvišjem nivoju, pa je številka pri letih Andrea Pirla vendarle višja kot pri Schweinsteigerju, Ozilu, Mullerju ... Poleg tega bodo ti veliko agresivneje od Angležev pritiskali nanj že na njegovi polovici, zato bo ideologu igre Italije izjemno težko, ta detajl pa lahko odloči tekmo.
V drugem polfinalu si bosta
nasproti stala tekmeca z Iber-skega polotoka: Portugalska in Španija. Šlo bo za izjemno čustven dvoboj, saj si kar sedem Portugalcev služi nogometni kruh v Španiji, med njimi izstopajo trije člani Reala: Ronaldo, Pepe in Coentrao. Ronaldo je v zadnjih dveh tekmah odločil zmagovalca, tokrat mu bo proti Špancem bistveno težje. Ti ga odlično poznajo in bodo še bolj pozorni nanj, prav v tem pa se morda skriva priložnost več za Nanija ali Postigo. Na drugi strani se zdi, da ima španski selektor del Boscque zaradi izjemne zvezne vrste neskončno možnosti za kombiniranje: kateregakoli lahko postavi bliže vratom tekmeca in
Rezultati četrtfinala:
Češka - Portugalska 0:1 (0:0); strelec: Ronaldo (79.)
Nemčija - Grčija 4:2 (1:0); strelci: Lahm (39.), Khedira (61.), Klose (69.), Reus (74.); Samaras (55)., Salpingidis (89./11-m)
Španija - Francija 2:0 (1:0); strelec: Xabi Alonso (19., 90./11-m)
Anglija - Italija 2:4 (0:0) /po 11-m
Polfinalna para:
Portugalska - Španija (sreda, 27. 6., ob 20.45)
Nemčija - Italija (četrtek, 28. 6., ob 20.45)
s tem nadomesti slabšo formo napadalcev, predvsem Torresa. Neskončne kombinacije Xavi-ja, Inieste, Alonsa, Fabregasa, Busquetsa in ostalih so morda komu res nadležne, vendar je treba sprejeti dejstvo, da tehnično dovršeni igralci pač izkoriščajo svoje največje adute. Takšna igra je za tekmece izjemno zahtevna, saj morajo ostati zbrani praktično v vsakem trenutku; le kratek padec koncentracije in sanje o »skalpu« Španije splavajo po vodi. To so še najbolj izkusili Hrvati, ki so poleg Italijanov edini pokazali, kako se je branilcem naslova možno postaviti po robu.
Finale Španija - Nemčija se tako zdi najbolj verjetno ...
Jože Mohorič
Rešitev se je izkazala kot dobra, vendar je to verjetno začasna rešitev, saj je Denis celo igralsko kariero doslej igral na levem boku. Da je dober in iznajdljiv, pa je pokazal v zadnjih minutah prvega polčasa, ko je po lepi podaji Režonje z glavo zadel v polno. V drugem polčasu so dobili priložnost še nekateri nogometaši. Igra res ni bila vrhunska, vendar tekaško zelo dobra. Še največjo priložnost za zmago Aluminija je imel Aljaž Medved, ki je v zadnjih
trenutkih tekme iz desne strani sprožil pravo »bombo«, ki pa je za kakšen centimeter zletela mimo desnega vratnika. Videlo pa se je tudi, da nekateri nogometaši, ki so v Kidričevem na preizkušnji, ne morejo igrati v 1. slovenski ligi. Res je v tem času težko najti dobre okrepitve, predvsem nadomestilo za izkušenega Sambolca. Priložnost za dokazovanje bi lahko dobil tudi kakšen mladinec iz Aluminijevega inkubatorja.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SNL
Komazec v Mariboru
Nogomet je zaradi EP trenutno prva tema športnih pogovorov, precej pozornosti pa pritegnejo tudi dogajanja v domačem prestopnem roku. Dogajanje je zaenkrat še zelo umirjeno, nekaj zanimivih prestopov pa smo že lahko ujeli.
Hitra zapolnitev ekip je zaenkrat najbolj pomembna za moštva, ki bodo sodelovala na evropskih prizoriščih v kvalifikacijah za Ligo prvakov (Maribor) in Evropsko ligo (Olimpija, Mura 05 in Celje). Mariborčani so kot zamenjavo za Daliborja Volaša pripeljali Srba Nikolo Komazca, ki je nazadnje igral za romunskega prvoligaša Petrolul Ploiesti, pred tem pa je bil član Hajduka iz Kule. Ob tem v Mariboru resno računajo na Alena Ploja, ki je nazadnje kot posojen igralec branil barve Aluminija.
Aktivni so tudi v prestolnici, kjer se je igralcem Olimpi-
je priključil Andraž Šporar.
Gre za enega najbolj obetavnih mladih napadalcev v Sloveniji, ki je doslej branil barve Inter-blocka. Za Šporarja se je zanimalo še nekaj klubov, Olimpija pa je z njim podpisala dolgoročno, 5-letno pogodbo in mu nadela dres s številko 10.
Iz Interblocka, ki v naslednji sezoni ne bo nastopil med dru-goligaši, je odšel tudi mlad vratar Mateo Barukčič. Ta bo kariero nadaljeval v Celju, kjer bo nad njegovim razvojem bdel Mladen Dabanovič.
Čeprav so pri Muri 05 pred kratkim podaljšali sodelovanje s trenerjem Antejem Šimun-džo, pa je ta v ponedeljek postal novi trener avstrijskega kluba GAK iz Gradca. Šimun-dža je na tem mestu zamenjal še enega slovenskega trenerja, Aleša Čeha.
JM
Strelstvo • SU Plzen, MT Suhl
Ormožanka Petra Vernik z uspešnimi nastopi do EP v Bologni
Od 7. do 10. junija se je slovenska mladinska reprezentanca mudila v češkem mestu Plzen, kjer je potekal prvi izmed dveh večjih mladinskih mednarodnih turnirjev v streljanju z zračnim in orožjem MK, imenovan Shooting hopes - Strelski upi Plzen 2012. V 13-članski slovenski zasedbi je v Plznu tekmovala tudi mlada ormoška strelka Petra Vernik, ki je nastopala v dvojnem programu, v treh različnih disciplinah, z zračno puško na 10 m in dveh disciplinah s puško MK na 50 m. Perspektivna ormoška strelka, ki je pred nekaj leti že osvojila laskavi naziv najboljše slovenske strelke - pionirke s serijsko puško, se je najprej preizkusila z zračno puško in to zelo uspešno. Po številnih težavah, ki so jo pestile v letošnji sezoni nastopanja z zračno puško, je mlada Vernikova s trdno voljo, marljivim treniranjem in odločenostjo preseči krizo, v Plznu uspela in z rezultatom 388 krogov pokazala enega svojih boljših nastopov z zračno puško do zdaj. S tem dosežkom je osvojila 34. mesto, za finalno osmerico pa je zaostala za 6 krogov. Njeni starejši kolegici iz reprezentance, Nina Juvan iz Olimpije in Bianka Vogrinčič iz Črenšovcev, sta s 391 in 382 krogi osvojili 14. in 55. mesto, v ekipnem seštevku pa so slovenske strelke dosegle 1161 krogov in osvojile 9. mesto.
Petrina najmočnejša disciplina na turnirju je bila disciplina s puško MK 60 strelov leže. Z dosežkom 582 krogov po serijah 95, 97, 100, 97, 98, 95, in osvojenim 41. mestom (od 82 nastopajočih strelk) je sicer za nekaj krogov zaostala za svojimi pričakovanji, vendar kljub temu potrdila stabilno formo, s čimer je bil zadovoljen tudi njen reprezentančni
Foto: Simeon Gönc
Slovenska mladinska reprezentanca na tekmovanju SU Plzen - Češka; skrajno desno stoji mlada ormoška strelka Petra Vernik, ki si je z uspešnimi nastopi na večjih mladinskih turnirjih po Evropi priborila vstopnico za EP z orožjem MK v Bologni ITA.
trener Aleš Debeljak. Prepričljivo zmago je slavila romunska strelka Roxana Tudose s 597 krogi in imela 6 krogov prednosti pred najbližjo zasle-dovalko na 2. mestu! V zadnji in najzahtevnejši disciplini streljanja v trojnem položaju s puško MK 3 x 20 strelov je Ver-nikova z dosežkom 544 krogov, leže 186, stoje 178 in kleče 180 krogov, bila sicer uvrščena bolj pri repu nastopajočih, glavni namen tega nastopa pa je bil zbirati pomembne tekmovalne izkušnje. Najboljšo uvrstitev v slovenski reprezentanci je z 2. mestom v disciplini zračne pištole dosegel kamniški strelec Rožle Repič, ki je z dosežkoma 577 krogov iz kvalifikacij ter finalnim 675,6 kroga izboljšal kar dva državna rekorda! Prejšnji kvalifikacijski rekord si je lastil Olimpijin strelec Peter Marinček s 576 krogi iz
Munchna 1996, lastnik starega finalnega rekorda pa je bil jur-šinski strelec Simon Simonič s 668,5 kroga.
Na drugem velikem mladinskem mednarodnem tekmovanju, ki je potekalo med 13. in 16. junijem v vzhodnonem-škem mestu Suhl, je slovenska reprezentanca nastopala praktično v identični sestavi kot pred tednom dni v Plznu. Vernikovi tokrat ni šlo vse po načrtih z zračno puško, saj je s 379 krogi osvojila 66. mesto, njeni kolegici iz reprezentance, Nina Juvan in Bianka Vogrinčič, pa sta s 391 krogi pristali na 27. in 30. mestu. V disciplini s puško MK 60 leže je Vernikova s 580 krogi po serijah 96, 99, 97, 96, 92, 100 osvojila 36. mesto ter zaostala za dosežkom iz Plzna. Svoj drugi rezultat MK iz Plzna pa je Vernikova izboljšala in v troj-
nem položaju s puško MK 3 x 20 strelov dosegla 556 krogov, leže 193, stoje 177 in kleče 186 ter osvojila 43. mesto.
Kljub temu da so mladi slovenski strelci z orožjem MK rezultatsko zaostali za reprezentančnimi kriterijskimi normami, se je vodja slovenske reprezentance Alojz Mikolič odločil, da bo trem strelcem ponudil priložnost nadaljnjega razvoja in jih pripravil za julijsko EP z orožjem MK v Bologni. Nastop na prvenstvu v Italiji sta si tako že zagotovila Ormožanka Petra Vernik s puško MK 60 leže in Kamničan Rožle Repič s pištolo MK, za tretje mesto pa se bosta v internih kvalifikacijah potegovala še Gregor Gotovina in Tadej Žalik, oba v disciplini s puško MK v ležečem položaju.
Simeon Gonc
Atletika • Atletski klub Cestno podjetje Ptuj
Veterani zmagovali v metalnih disciplinah
Državno prvenstvo v metalnem peteroboju v Ljubljani je bilo letos prvo večje tekmovanje na prostem za ptujske veterane. Miki Prstec in Dušan Koren sta v starostni kategoriji od 55 do 60 let zasedla prvi mesti. Prstec je bil od svojega klubskega tovariša boljši v štirih disciplinah: v suvanju krogle (12,13 metra), metu kladiva (34,76 metra), metu diska (35,35 metra) in metu gire (13,64 metra), Koren pa ga je ugnal v metu kopja (39,79 metra). Posebej velja omeniti zmago častnega člana AK Cestno podjetje Ptuj Marka Sluga, ki je zmagal v starostni kategoriji od 75 do 80 let. Največ je pokazal v suvanju krogle (10,20 metra), sicer pa je bil med vsemi veterani tudi najboljši v posebnem točkovanju vseh petih disciplin. Po tem točkovanju je bil Prstec drugi. V Ljubljani je v kategoriji od 45 do 50 let nastopil tudi Aleš Velikonja in zasedel 4. mesto.
V začetku meseca so ptujski
Najvztrajnejši ptujski atletski veterani - Prstec, Sluga in Koren - so na dveh tekmovanjih v Ljubljani in na Reki skupaj dosegli devet uvrstitev na zmagovalni oder.
veterani gostovali na 18. mednarodnem mitingu na Reki in osvojili pet prvih mest. Dve je prispeval najstarejši, Sluga, ki je slavil v skoku v višino (115
centimetrov) in metu kopja (33,76 metra). Prstec je bil najboljši v krogli (12,50 metra), pa še v skoku v višino (156 centimetrov). V isti kategoriji
in disciplini je bil Koren drugi s preskočenimi 144 centimetri, zmagal pa je v metu kopja (41,23 metra).
Uroš Esih
Tenis • 1. ženska liga
Ptujska ekipa osvojila končno 3. do 4. mesto
Konec tedna sta bila odigrana oba polfinalna dvoboja v končnici 1. ženske lige. Med seboj so se merile štiri najboljše ekipe iz rednega dela, med njimi je bila tudi ekipa TK Terme Ptuj.
Ta se je v polfinalu pomerila s prvimi favoritinjami za končno zmago, ekipo LTC Ljubljana. Ljubljančanke so status favoritinj upravičile in zmagale s 3:1. Edino zmago za Ptujčanke je osvojila Tamara
Nogomet
Štajerska liga bo
Zidanšek, Pia Čuk in Marina Baklan sta svoji srečanji izgubili, prav tako dvojica Zidan-šek/Čuk.
V drugem polfinalnem dvoboju sta se ekipi ŽTK Maribor in TK Triglav Kranj
razšli z neodločenim izidom, v finale pa se je zaradi boljšega izkupička osvojenih iger uvrstila ekipa Maribora. Ta bo v sredo ob 15.00 tudi gostiteljica finalnega obračuna.
JM
Veliko je bilo v zadnjem času govora o tem, ali bo Štajerska nogometna liga s tekmovanjem nadaljevala tudi v naslednji sezoni, potem ko v njej ne bodo igrali klubi iz MNZ Ptuj. V četrtek, 21. junija, sta vodstvi MNZ Celje in MNZ Maribor podali uradno izjavo: »Po uradni informaciji MNZ Ptuj o izstopu vseh njegovih ekip iz tekmovanja v ŠNL, je skupen sklep IO MNZ
Nogomet
Celje in IO MNZ Maribor, da omenjeni MNZ nadaljujeta z izvedbo Štajerske nogometne lige. Za sestavo lige in ostale tehnične zadeve je zadolžena koordinacija v sestavi predsednika MNZ Celje in MNZ Maribor. Vodenje ŠNL za naslednji dve sezoni prevzame MNZ Celje.«
Liga naj bi v naslednji sezoni štela dvanajst klubov.
Danilo Klajnšek
Ljutomer novi član 3. SNL vzhod
Iz Medobčinske nogometne zveze Lendava, ki bo naslednji dve sezoni vodila tekmovanje v 3. SNL vzhod, so sporočili, da je prosto mesto v tretjeligaški konkurenci zasedla članska ekipa NK Ljutomer. Ljutomerčani so v minuli sezoni v pomurski nogometni ligi osvojili 2. mesto, napredovali pa so, ker Stojnci niso zaprosili za tekmovalno
licenco (2012/13), prav tako pa v 3. SNL vzhod ni izpadel noben klub iz druge slovenske lige. NK Ljutomer s 64-letno tradicijo je v večini tekmovalnih sezon sodeloval v pomurskih nogometnih ligah, nazadnje pa je v takratni območni ligi vzhod (primerljiva z današnjo 3. SNL) igral v sezoni 1982/83.
NŠ
Planinski kotiček
Zibelka »srečanja treh dežel« ...
Sv. Višarje, 1766 m-Kamniti Lovec, 2071 m
Sobota, 7. 7. 2012
Ob četrti uri zjutraj se bomo s parkirišča pod gradom podali skozi Krajnsko Goro proti sosednji Italiji, mimo Trbiža. Pričakala nas bo Žabnica, kjer bo naše izhodišče. Nekaj časa pot poteka po cesti, ki se hitro spremeni v kolovozno pot in nas mimo Višarskega grabna pripelje na Višarsko planino, ki je »posejana« z nekaj hišami. Pot nas vodi navkreber in ob njej opazimo nekaj zaporednih kapelic -postaje križevega pota s čudovitimi poslikavami. Slabo uro hoda in pogled objame višarsko cerkev in strnjene hiše okrog nje.
Svete Višarje so že od 16. stoletja romarski kraj Slovanov, Germanov in Romanov. Goro so imenovali božjo pot treh narodov, danes pa ji pravijo tudi božja pot Evrope. Posvečena cerkev višarski Kraljici, je bila v letu 2000 prenovljena. Le nekaj let pozneje pa so na Svete Višarje postavili novo krožno kabinsko žičnico.
Po krajšem počitku se bomo podali na bližnji vrh Kamniti lovec (Monte Cacciatore). Zložna pot se prične kmalu vzpenjati in nas iz vzhodnih pobočij pripelje na zahodna po melišču pod Beraškim križem. Sledi nekoliko strmejši vzpon do krnice in že je pred nami naš Kamniti lovec. Pot je lepo nadelana in na nekaj mestih zavarovana z jeklenico.
Po dobri uri in pol vzpona bomo deležni čudovitega razgleda na Kanalsko dolino, bližnji Viš, Montaž, na domače gore z markantnim Mangartom ... V kolikor bi kateri izmed udeležencev želel, lahko med vzponom na Kamnitega lovca počaka na Višarjah.
Sledil bo sestop do Višarij in nazaj do izhodišča (možen spust z gondolsko žičnico)! Oprema naj bo trenutnim vremenskim razmeram in zahtevam ture primerna (dobri čevlji, pohodne palice). Ne pozabimo na rezervna oblačila, v nahrbtniku naj bo dovolj tekočine in pa kak priboljšek. Na Višarjah bo mogoče zaužiti topel obrok.
Skupne hoje bo za cca 7-8 ur. Strošek izleta je 31 €. Prijave sprejemamo do 3. 7. Vrnitev domov bo med 20. in 21. uro. Ne pozabimo na potrebne osebne dokumente (osebna, planinska izkaznica)! Vse dodatne informacije v pisarni PD v času uradnih ur ali na 041 237 010.
Izlet vodi Miran Ritonja, vodnik PZS
Športni napovednik
Nogomet • Kvalifikacije za uvrstitev v 2. SML/SKL vzhod
Sreda, 27. 6., ob 15.30: NŠ Poli Drava - NK Zreče (kadeti) ob 17.30: NŠ Poli Drava - NK Zreče (mladinci) Dosedanja srečanja:
NK Zreče - NK Miklavž/Dobrovce (kadeti) 2:0 NK Zreče - NK Miklavž/Dobrovce (mladinci) 4:2 NK Miklavž/Dobrovce - NŠ Poli Drava (kadeti) 0:8 NK Miklavž/Dobrovce - NŠ Poli Drava (mladinci) 1:5 Trenutna lestvica:
1.	NŠ POLI DRAVA	2 2 0 0 13:1
2.	NK ZREČE	2 2 0 0 6:2
3.	NK MIKLAVŽ/DOBROVCE 4 0 0 4 3:19
6 6 0
JM
Mali nogomet
Liga ŠD As
REZULTATI 9. KROGA: FC Opti-mnisti - UŠR Višnjica 1:3, Koranti Demoni - KMN Draženci 1:5, ŠD AS - ŠD AS Evroavto 3:7, Joe Fernades - ŠD Majski Vrh 0:9, ŠD Tr-žec Bar Osmica - KMN Majolka 0:3 b. b., ŠD Majski Vrh - KMN Majolka 1:3, Koranti Demoni - ŠD AS Evro-avto 2:4, ŠD AS - ŠD Majski Vrh 1:4
1.	SD MAJSKI VRH 9
2.	UŠR VIŠNJICA 7
3.	KMN MAJOLKA 8
4.	AS EVROAVTO 6
5.	FC OPTIMISTI 7
6.	J. FERNANDES 8
7.	KMN DRAŽENCI 8
8.	SD POBREŽJE
9.	KORANTI DEM.
10.	MIX TEAM
11.	ŠD TRŽEC
12.	ŠD AS
2 3 2 2 2 1 1 1 1 1 O 2
64;21 33:12 21:8 28:11 20:10 14:24 16:20 11:10 23:43 13:20 16:38 11:35
1:1, ŠD Rim - Okrepčevalnica Pumpa 3:0
1.	BAR ŽABICA
2.	ŠD. RIM
3.	VIN. TOPLAK
6. KMN DRAŽENCI 2
RLMN Haloze
REZULTATI 8. KROGA: ŠD Žeta-le - ŠD Rim 1:1, ŠD Stopno - ŠD Cirkovce 0:3 b. b., ŠD Stoperce -Plajnsko 0:3 b. b., TD Naraplje - ŠD Ptujska Gora I. 0:3 b. b.
3	0	0	10:3	9
3	0	0	9:3	9
2	0	0	7:3	6
1	1	1	5:5	4
1	0	2	5:6	3
1	0	1	4:7	3
0	1	1	1:3	1
0	0	3	6:11	0
0	0	3	2:8	0
LMN Juršinci
REZULTATI 3. KROGA: Bar Žabica - ŠD Kenguru - Mitmau 3:2, Sadjarstvo Lovrec - KMN Draženci 2:3, ŠD Polenšak - Sakušak - Puch
1.	PLAJNSKO
2.	ŠD RIM
3.	ŠD ŽETALE
4.	ŠD CIRKOVCE
5.	PTUJ. GORA I.
6.	PTUJ. GORA II.
7.	ŠD STOPERCE
8.	ŠD STOPNO -1
9. TD NARAPLJE -3 8
5	2	0	29:8 17
5	2	0	24:5 17
5	1	1	30:15 16
5	1	1	26:11 16
3	0	4	15:21 9
2	0	5	15:26 6
2	0	5	12:31 6
1	0	6	11:24 2
1	0	7	9:31 0
			DK, JM
Šahovski kotiček
Društveni šahovski turnirji ob polčasu
V mesecu juniju se je končala prva polovica ciklusa šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj v hitro-poteznem in pospešenem šahu. V mesecu juniju je bila udeležba tekmovalcev nekoliko slabša, saj je večina, predvsem mlajših, v tem času sodelovala na številnih drugih tekmovanjih v Sloveniji.
Branko Orešek prvi v hitropoteznem šahu
Na hitropoteznem turnirju za mesec junij je zaradi boljšega rezultata po Sonneborg-Bregerjevem sistemu zmagal Branko Orešek. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Branko Orešek in Igor Iljaž po 6 točk, Janko Bohak in Boris Žlender po 4 točke, Leon Seli-šek 3,5 točke, Martin Majcenovič 3 točke itd.
Ob polovici ciklusa vodi Igor Iljaž s 64 točkami (4 turnirji) pred Borisom Žlendrom 62 (6 turnirjev) in Zlatkom Žerakom z 59 točkami (4 turnirji) itd.
V pospešenem šahu zmagal Janko Bohak
Na turnirju v pospešenem šahu so bili doseženi naslednji rezultati: Janko Bohak 5,5 točke, Branko Orešek 5 točk, Martin Majcenovič in Milan Fijan po 4,5 točke, David Murko 3,5 točke, Ciril Kužner 3 točke, Leon Selišek 2 točki itd. V skupnem seštevku je v vodstvu Janko Bohak 76 točk (5 turnirje) pred Danilom Polajžerjem 53 točk (3 turnirji) in Klemnom Janžekovičem 52 točk (4 turnirji) itd.
Tekmovanje v obeh kategorijah se bo nadaljevalo v mesecu septembru.
Janko Bohak
V Apačah prvi Ciril Kužner
Športno društvo Apače na Dravskem polju je ob prazniku občine Kidričevo izvedlo tradicionalni šahovski turnir. Prvo mesto je osvojil Ciril Kužner, drugi je bil Leon Selišek, tretji pa Silvo Zajc.
DK
Od leve proti desni: Leon Selišek, Ciril Kužner in Silvo Zajc
Kajak in kanu na mirnih vodah • EP v Zagrebu
Vidovič 16. v Evropi
Najboljši tekmovalci in tekmovalke v kajak in kanu sprin-tu so se zbrali na evropskem prvenstvu v Zagrebu. Med elito je bil v slovenski reprezentanci tudi izredno nadarjen kajakaš Tilen Vidovič. Za člana BD Ranca s Ptuja je bilo to drugo prvenstvo tega ranga, saj je lani že tekmoval na podobnem tekmovanju na Madžarskem. Mladi veslač je nastopil na 500-metrski razdalji, kjer je po nastopu v kvalifikacijah, polfinalu in finalu B osvojil končno zelo dobro 16. mesto. Tiha želja Vidoviča je bila, da bi se uvrstil v finale A, med deveterico najboljših kajakašev v Evropi, a so bili konkurenti tokrat še premočni za odličnega ptujskega športnika. Evropski prvak je postal Šved Anders Gustafsson, sledila sta mu Poljak Harek Twardowski in Čeh Josef Dostal. Tudi Slovenija je po zaslugi Špele Ponomarenko Janic dobila bronasto medaljo
Tilen Vidovič: »Šestnajsto mesto je glede na mojo starost kar velik uspeh. Hkrati pa sem uspel dokazati, da nisem prišel na to tekmovanje po naključju, ampak s trdim delom, ki mi je tudi prineslo dobre rezultate na izbirni tekmi za slovensko reprezentanco. S svojim nastopom v finalu B sem zadovoljen, saj sem v zelo izenačeni tekmi prehitel dva kajakaša in sem na koncu osvojil 16. mesto. Manj pa sem zadovoljen s svojim pol-finalnim nastopom, kjer sem na nek način čutil utrujenost in se v izredno izenačeni konkurenci nisem uspel uvrstiti v finale A.«
Foto: Črtomir Goznik
v kajak sprintu na 500 metrov. Tako Špelo Ponomarenko Janic, katere naslednji velik cilj bo nastop na OI v Londonu, kot tudi Tilna Vidoviča, trenira v glavnem Stjepan Janic.
Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) je uspešno nastopal na članskem evropskem prvenstvu v Zagrebu.
Naslednja velika tekma, na kateri bo nastopil Vidovič, bo v sredini meseca julija nastop na EP mlajših članov na Portugalskem. Na Hrvaškem pa je ptujski kajakaš s 16. mestom v članski konkurenci dosegel enega svojih največjih uspehov.
David Breznik
EP v Zagrebu, 500 metrov:
1.	Anders Gustafsson (Šve)
2.	Harek Twardowski (Pol)
3.	Josef Dostal (Čeh) 16. Tilen Vidovič (Slo)
Kikboks m Tešanj open
Iz Bosne z dvema zmagama in desetimi medaljami
Ekipa ptujskih kikbokserjev se je v soboto, 16. junija, udeležila mednarodnega turnirja »Tešanj open« v Bosni in Hercegovini. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 400 tekmovalcev iz 12 držav, zato je bila konkurenca v večini kategorij zelo velika. KBV Ptuj je tokrat sodeloval z 9 tekmovalci, predvsem v mlajših starostnih kategorijah. Ptujčani so nastopali v disciplini semi kontakt in so osvojili dve 1. mesti, pet 2. mest in tri 3. mesta.
Rezultati:
1.	mesti sta osvojila Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 32 kg) in Simon Kaisers-berger (kadeti nad 69 kg);
2.	mesto so osvojili Timi Sitar (ml. kadeti do 37 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg), Nina Duh (ml. ka-
Ekipa KBV Ptuj v Bosni
detinje do 46 kg), Simon Ka-isersberger (kadeti do 69 kg) in Vito Curin (kadeti nad 69 kg);
3. mesto je osvojil Timi Sitar (ml. kadeti do 42 kg), Nejc
Popošek (ml. kadeti do 47 kg) in Vito Curin (kadeti do 69 kg).
Ostali naši tekmovalci (Nino Bratušek, Niko Ri-tlop, Gašper Mlakar) se niso
uvrstili med prve tri, vendar je vodstvo ekipe zadovoljno z njihovimi borbami, saj je večina izgubila tesno, za eno ali dve točki.
Skoraj vsi tekmovalci so nastopali v dveh kategorijah. Rezultati so posebej razveseljivi, saj so morali tekmovalci na poti do medalj zmagati kar nekaj borb. Na tekmovanju je kot edini slovenski mednarodni sodnik sodil Edvard Štegar s Ptuja. Ekipo Ptuja sta tokrat spremljala trenerja Vladimir Sitar (ki je v Bosni kot predsednik predstavljal Kikboksing zvezo Slovenije) in Luka Vin-diš.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano in člani KBV Ptuj so že potrdili prihod v Tešanj naslednje leto, saj to tekmovanje postaja tradicionalno.
Franc Slodnjak
Kasaške dirke v Ljutomeru
Izenačen rekord hipodroma, štiri zmage Sagaju
Nedeljske kasaške dirke v Ljutomeru so bile v znamenju Jožeta Sagaja mlajšega (KK Ljutomer), ki je nastopil v vseh sedmih točkah sporeda in pri tem štirikrat zmagal, dvakrat bil drugi in enkrat tretji. Izmuznil se mu je sicer najpre-stižnejši pokal za osvojeno 1. mesto v spominski dirki Janka Makoterja, saj mu je s 16-letnim Lesterjem pripadel le prvi tek, drugega - in hkrati odločilnega pri skupni zmagi - pa je dobil Marko Gorenc (KK Ljubljana), ki je z 11-letnim Angelom Sirriusem s kilometrskim časom 1:13,6 izenačil rekord ljutomerskega hipodroma. Dosedanja rekordna znamka iz leta 2004 je pripadala takrat 6-letnemu odličnemu žrebcu Denu MS z rejcem in voznikom Markom Slavičem (KK Ljutomer). Tretjo spominsko dirko Mirka Hanžekoviča je dobil njegov sovaščan Mirko Šonaja iz Veržeja, na drugo mesto pa so se uvrstili kar trije kasači.
Rezultati
1. dirka za 3-14-letne slovenske kasače, zaslužek do 1400 evrov, 1600 metrov: 1. Florida (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:17,3, 2. Prior Right (Franko, Šentjernej) 1:17,7, 3. Delfina (Plečko, Slov. gorice Lenart) 1:18,1. 2. dirka v spomin Janka
Makoterja, za 3-letne in starejše kasače, 1600 metrov, 1. tek:
1. Lester (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:15,0, 2. Angel Sirrius (Gorenc, Ljubljana) 1:15,1, 3. Cash Hammering (M. Žan, Komenda) 1:15,4. 3. dirka v spomin Mirka Hanžekovi-ča, denarni handicap, za 3-4-le-
Marko Gorenc (desno), zmagovalec spominske dirke Janka Makoterja
tne slovenske kobile, od 21402200 metrov: 1. Inerra (Šonaja, Ljutomer) 1:17,8, 2. Dobra Kobra DŽ (Debelak), Daisy (Plečko, oba Slov. gorice Lenart) in Melissa (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) - 1:19,5. 4. dirka, denarni handicap za 3-4-le-tne slovenske žrebce in kastrate od 2140 - 2200 metrov: 1. Arrived Dream (Ja. Sagaj) 1:19,4, 2. Leo Gerd (De. Jureš) 1:19,9, 3. Lucius (Jo. Sagaj ml., vsi Ljutomer) 1:22,0.
5.	dirka, prvi pred tek Trojne krone Agronatur Maribor za 3-14-letne kasače, zaslužek do 10.000 evrov, 2600 metrov: 1. Mrs Kramer (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:19,3, 2. Izmir (Gregorc, Komenda) 1:19,5, 3. Pen Star (Gorenc, Ljubljana) 1:19,7.
6.	dirka v spomin Janka Makoterja, 2. tek: 1. Angel Sirrius (Gorenc, Ljubljana) 1:13,6, 2. Lester (Jo. Sagaj ml.) 1:13,8, 3. Leonidas OZ (Hanžekovič, oba Ljutomer) 1:14,4.
7.	dirka za 3-14-letne slovenske kasače, zaslužek do 5000 evrov, 1600 metrov: 1. Menelik (Jo. Sagaj ml.) 1:15,7, 2. Glori Sage (Fras, oba Ljutomer) 1:15,9, 3. Mata Hari Peška (Dolinšek, Ljubljana) 1:16,2.
NŠ
1
3
1
3
3
3
5
5
6
7
Foto: NŠ
Nogomet • Zaključek tekmovanj v MNZ Ptuj
Zaključek, kot ga še ni bilo
Zaključek tekmovanj, ki jih vodi Medobčinska nogometna zveza Ptuj, so za sezono 2011/2012 odlično organizirali spodnjepolskavski nogometni zanesenjaki. Lepo vreme, izjemna kulisa na igrišču ob OŠ Antona Ingoliča, najboljši nogometaši v pretekli sezoni in veliko število nogometnih gostov, s predsednikom MNZ Ptuj Stankom Glažarjem na čelu, je dan nogometa na Spodnji Polskavi postavilo v središče dogajanja ptujske nogometne zveze. »Odlična organizacija, najboljši zaključek, ki smo ga imeli doslej ob koncu tekmovalne sezone,« sta v en glas povedala vodja tekmovanja Janko Turk in Danilo Levačič, član izvršnega odbora MNZ Ptuj.
Ob tem smo videli kar štiri zanimive tekme. V prvi tekmi so bile deklice Rudarja - Ška-le iz Velenja boljše od svojih vrstnic, novoustanovljenega kluba MSM Ptuj s 3:2. V atraktivnem srečanju reprezentance Regions Cup MNZ Ptuj, ki je letos zaigrala v finalu tega tekmovanja, in prvaka 1. lige MNZ Ptuj, ekipe Središča ob Dravi,
žal kljub dobri igri obeh ekip nismo videli zadetkov. Takoj po tekmi so nogometaši Središča prejeli pokal kot prvaki prve ptujske lige in oddrveli na slavje, ki so jim ga v domačem kraju pripravili navijači in občinska uprava.
V tretji tekmi, ki je bila posvečena pionirju nogometa v Spodnji Polskavi in ptujski MNZ, Srečku Juriču, je veteranska reprezentanca MNZ Ptuj premagala domače veterane, ekipo Polskave, s 4:1. Za
Polskavo je zaigral tudi župan Slovenske Bistrice dr. Ivan Žagar. Začetni udarec na tej me-morialni tekmi je po minuti molka v čast Srečku Juriču izvedel njegov sin Robert Jurič. Takoj po tekmi je delegacija MNZ Ptuj položila venec na grob nekdanjega vodje tekmovanja v MNZ Ptuj. Na zadnji tekmi dneva so se med seboj že tradicionalno »udarili« sodniki in trenerji; slednji so bili boljši za dva zadetka.
Po končanih tekmah je
Janko Turk, vodja tekmovanja pri MNZ Ptuj
USEIS!
BE
Veteranska ekipa Spodnje Polskave
Nogomet • Statistika lig MNZ Ptuj
Najboljši visoko tudi v ferpleju
Končano je prvenstvo v vseh ligah, ki jih je vodila MNZ Ptuj. Gledalci so lahko videli dobre nogometne predstave. V 1. ligi MNZ Ptuj, ki je štela 14 klubov, je število navijačev izstopalo in s tem smo lahko vsi zadovoljni. Prav tako je bilo napeto tekmovanje v 2. ligi MNZ Ptuj, kjer sta po igrah, rezultatih in obisku gledalcev izstopala nova člana 1. lige MNZ Ptuj, Tržec in Majšperk. Pohvale si zaslužijo vsi, tudi tisti, ki so stali nekako v ozadju in so manj vidni, vendar brez njih v nogometu ne gre.
Sezona 2011/12 se je s podelitvijo priznanj in odigravanjem revialnih srečanj svečano zaključila v soboto v Spodnji Polskavi.
1. LIGA MNZ PTUJ
STRELCI: 25 - Kajetan Brodnjak (Skorba), 21 - Rok Zorko (Bukovci), 16 - Miha Leben (1A Avto Gerečja vas)
FERPLEJ: Bukovci 136, Središče 141, 1A Avto Gerečja vas 163, Ro-goznica 168, Lovrenc 176, Skorba 190, Gorišnica 194, Videm 200,
Foto: Goran MOK
Veteranska reprezentanca MNZ Ptuj
sledila podelitev pokalov in priznanj najboljšim klubom in posameznikom v minuli sezoni, od 3. SNL vzhod do tistih najmlajših, ki so tekmovali pod ptujsko MNZ. Organizacija, scena in izvedba so bile na visokem nivoju, kar pričajo tudi številne pohvale, ki so jih prejeli organizatorji - Športni klub M in NK Spodnja Polska-va. »Upam, da so se številni nogometni in drugi gostje dobro počutili v Spodnji
Polskavi, da smo uspeli v svoji nameri in da smo upravičili zaupanje, ki smo ga bili deležni s strani MNZ Ptuj. Spet se je pokazalo, da prireditve lahko uspejo le z dobrim sodelovanjem, zato gre velika hvala tako občini Slovenska Bistrica kot krajevni skupnosti Spodnja Polskava, gasilcem iz Spodnje Polskave, Gostilni Vintar, sosednjemu nogometnemu klubu Zgornja
Polskava in domačim nogometnim zanesenjakom ter vsem pokroviteljem. Brez njih projekta ne bi mogli izpeljati. Dobitnikom nagrad pa ob tej priložnosti čestitam za odlične rezultate v pretekli sezoni,« je po koncu Finala MNZ Ptuj 2012, kot so ga poimenovali organizatorji, povedal vodja organizacijskega odbora Nani Matjašič.
UR
Foto: Goran MOK
Foto: Goran MOK
Finale 2012 MNZ Ptuj, rezultati:
MSM Ptuj - Škale Rudar Velenje (deklice U-12) 2:3
MSM Ptuj: Vesna Brenholc, Ana Majerič, Nina Vau-potič, Vita Žolek, Alja Janžekovič, Sara Vugrinec in Vita Čančar: Trener: M. Zorčič.
Škale Rudar Velenje: Anja Legnar, Nataša Maksimo-vič, Maruša Ledinek, Ines Pijukovič, Tamara Jankovič, Lejla Gavranovič in Jerneja Mavh. Trener: S. Pranjič.
Reprezentanca Regions Cup MNZ Ptuj -NK Središče ob Dravi 0:0
Reprezentanca Regions Cup MNZ Ptuj: Tomaž Mur-šec, Andraž Korošec, Matej Pal, Nani Matjašič, Boštjan Kurež, Roman Kranjc, Rok Kranjc, Mitja Dolenc, Sandi Mertelj, Vasja Koren. Goran Kranjčič/Leon Kodrič. Trener: G. Šket.
NK Središče ob Dravi: Davorin Šnajder, Josip Novak, Boštjan Zemljič, Marjan Ivanuša, Božo Klanjčar, Gregor Nemec, Grega Borko, Boštjan Osterc, Boštjan Krajnčec, Miha Sakelšek, Tomaž Dogša/Sašo Koren, Martin Mar-čec, Žiga Mlinarič, Robert Kirič, Aleš Lesjak. Trener: L. Sakelšek.
Veteranska reprezentanca MNZ Ptuj -Veterani NK Polskava 4:1
Veteranska reprezentanca MNZ Ptuj: Renato Bra-čič, Leopold Šmigoc, Maksim Mohorko, Vinko Ciglar, Dejan Fridauer, Danijel Koren, Nives Ovčar, Goran Pavlovič, Igor Kokol, Tomaž Komperšak, Miran Tušek, Bojan Novak, Jože Podplatnik, Jože Magdič, Miran Lah, Robert Jauševec. Trener: D. Jeza.
Veterani NK Polskava: Marjan Klanček, Boštjan Koren, Matjaž Ramšak, David Ramadani, Dejan Teran, Nani Matjašič, Ivan Žagar, Uroš Jurič, Borut Horvat, Boris Goričan, Igor Ritonja, Robert Leitinger, Boštjan Tro-pan, Slavko Trol, Boštjan Žlof. Trener: M. Zajšek.
Sodniki MDNS Ptuj - Trenerji DNT Ptuj 0:2
SODNIKI MDNS Ptuj: Tadej Horvat, Roman Glažar, Danilo Levačič, Alen Hliš, Janez Bezjak, Sebastijan Jam-briško, Nejc Ogrinc, Gregor Turlep, Viktor Hotko, Boris Grabar, Aleš Rumež, Nejc Podlplatnik, Denis Kouter In Robert Travnikar. Trener: R. Kranjc.
TRENERJI DNT Ptuj: Tomaž Muršec, Damjan Berjak, Sandi Vernik, Sandi Mertelj, Boštjan Kurež, Stanislav Mesarič, Aleš Jurčec, Kristjan Ljubec, Igor Levstik, Robert Jaušovec, Boja Novak, Marjan Železnik. Trener: S. Mesarič.
Apače 209, Oplotnica 213, Hajdina 227, Podvinci Agrocenter Ptuj 234, Makole 235, Dornava Vrtnarstvo Kovačec 247
2. LIGA MNZ PTUJ
STRELCI: 34 - Joži Emeršič (Tržec), 28 - Vojko Tominc (Majšperk), 17 - Robert Pečnik (Tržec)
FERPLEJ: Majšperk 119, Cirku-lane 120, Slovenja vas 125, Pod-lehnik 136, Leskovec 146, Tržec 149, Hajdoše 153, Grajena 155, Zgornja Polskava 158, Markovci
174, Spodnja Polskava 177, Pra-gersko 238
MLADINA - VZHOD
1.	NŠ DRAVA PTUJ 15 15	0	0 108:7	45
2.	CIRKULANE 15 11 1	3	44:17	36
3.	DORNAVA 15 5	4	6 40:56	19
4.	STOJNCI - BUK. 15 4	2	9	46:59	14
5.	ROGOZNICA 15 3	3	9	28:77	12
6.	ZAVRČ - GOR. 15 0 4	11 25:75	4
STRELCI: 18 - Lučo Kočar (NŠ Poli Drava Ptuj), 15 - Mitja Zagor-šek (Dornava), 13 - Žiga Šoštarič (NŠ Poli Drava Ptuj)
FERPLEJ: NŠ Poli Drava Ptuj 23, Zavrč - Gorišnica 68, Dornava 80, Stojnci - Bukovci 83, Rogoznica 99, Cirkulane 117
MLADINA - ZAHOD
3.	BISTRICA
4.	ALUMINIJ
5.	ZAVRČ
6.	STOJNCI
7.	BOČ
8.	PODVINCI
9.	GEREČJA VAS
10.	MAKOLE
11.	H
20 20 20 20 20 20 20 20 20
STRELCI: 46
Poli Drava Ptuj), rič (Ormož), 27 -vrč).
14	3	3 112:24
14	2	4 141:29
10	1	9 85:70
9	2	9 85:69
9	1	10 69:58
7	0	13 45:76
4	0	16 39:119
3	0	17 38:196
0	0	20 12:223
-	Žan Susman (NŠ 36 - Mitja Gašpa-
-	Patrik Vinter (Za-
MLAJSI DEČKI - VZHOD
1. ALUMINIJ	14 13	0	1	97:10	39
2. BOČ	14 11	1	2	48:23	34
3. HAJDINA	14 8	2	4	52:43	26
4. APAČE	14 6	1	7	41:43	19
5. VIDEM	14 5	2	7	35:39	17
6. MAJŠPERK	14 3	1	10	25:64	10
7. OPLOTNICA	14 3	2	9	27:48	9
8. TRŽEC	14 2	1	11	16:71	7
STRELCI: 28 - Nejc Senkiš (Apače), 19 - Blaž Dobaj (Aluminij), 16 - Matic Kmetec (Hajdina)
FERPLEJ: Aluminij 6, Hajdina Golgeter 35, Tržec 38, Apače 43, Boč 59, Videm 81, Majšperk 99, Oplotnica 136
KADETI
Foto: Goran MOK
Ekipa Središča ob Dravi je osvojila 1. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj.
1.	NS POLI DRAVA 14 13 0 1
2.	PODVINCI B. K. 14 12 1 1
3.	HAJDINA GOLG. 14 5 4 5
37:34
6 39 0 37 19
Foto: Goran MOK
Priznanje za najboljše v mladinski konkurenci je podelil predsednik MNZ Ptuj.
4.	PODLEHNIK	14 6 1 7 29:51 19
5.	STOJNCI	14 5 2 7 28:45 17
6.	GRAJENA	14 4 3 7 23:44 15
7.	GORIŠNICA	14 4 1 9 29:84 13
8.	ROGOZNICA	14 1 0 13 13:90 3 STRELCI:	26 - Domen Zupanič
(NŠ Poli Drava Ptuj), 19 - Rok Sven-šek (Podvinci Betonarna Kuhar), 14 - Jernej Orovič (Podvinci Betonarna Kuhar)
FERPLEJ: NŠ Poli Drava Ptuj 7, Podvinci Betonarna Kuhar 41, Gorišnica 43, Rogoznica 44, Grajena 66, Stojnci 68, Hajdina Golgeter 79, Podlehnik 84
STAREJŠI DEČKI
1 NŠ POLI DRAVA 20 20 0 0 170:12 60 2. ORMOŽ 20 15 1 4 124:44 46
1.	NŠ POLI DRAVA 22	21
2.	GER. VAS GOLG. 22	18
3.	STOJNCI 22	14
4.	ZAVRČ - ORMOŽ 22	13
5.	LESKOVEC
6.	BUKOVCI
7.	POLI DRAVA B
8.	DORNAVA
22 13 22 12 22 11
10. VIDEM 11 SREDIŠČE 12. CIRKULANE
0 184:9 3 133:35 7 93:33
7	92:45
8	102:63 8 109:59 7 64:37
3 12 44:62
0	16 51:115 3 14 46:113
1	20 10:202 0 21 37:192
MLAJSI DEČKI - ZAHOD
18 18
2.	ALUMINIJ B 18 14
3.	A. E. BISTRICA 18 12
4.	BOČ	18 12
5.	A. E. BISTRICA B 18 9
6.	PRAGERSKO 18
7.	ZG. POLSKAVA 18
8.	SKORBA GOLG. 18
9.	OPLOTNICA 18
10.	LOVRENC 18
0 211:4 3 128:30 5 104:25 5 89:37 5 65:57
1	10 44:113
2	12 25:86
3	13 20:114 2 15 20:114 1 15 31:157
54 43 37 37 31 22 14 9 8 7
DK
12
Markovci • Kljub razdeljeni politični volji in oviram napredujejo
Še ta mesec bodo pričeli z gradnjo novega vrtca
TUdi predpočitniška seja sveta občine Markovci je bila v četrtek, 21. junija, precej vroča in razgibana, saj se je - kot že tolikokrat doslej - pokazala županova nemoč zaradi razdeljenega in neodločenega razmerja sil (5:5) med vladajočo koalicijo županove LDS in NSi ter opozicije iz vrst SDS in SLS.
Foto: M. Ozmec
Z zanimanjem so prisluhnili le projektantu Iztoku Vodušku, ki je predstavil tri nove investicijske projekte, ki jih načrtujejo v občini Markovci.
Med zanimivimi pobudami in vprašanji svetnikov na sicer 11. redni seji občinskega sveta je bilo zagotovo vprašanje Maksimilijana Sakelška, ki ga je zanimalo, kako daleč so priprave na gradnjo novega vrtca v Markovcih; župan Milan Ga-brovec je namreč z veseljem pojasnil, da so končno izbrali ustreznega izvajalca del in da je gradnja tik pred pričetkom. Na razpisu je bilo kot najugodnejše izbrano podjetje Jelovica, ki bo v Markovcih zgradilo sodoben in energijsko varčen vrtec. Pogodbo o njegovi izgradnji, vredno dobra dva milijona evrov, so podpisali prejšnji teden, začetek gradbenih del pa je predviden že za 26. junij.
Nov lesen vrtec, ki ga bo Jelovica postavila v Markovcih, bo že sedmi veliki vzgojno-izobraževalni objekt, ki jih je Jelovica postavila v preteklih dveh letih. Vrtec bo sofinanciran s pomočjo nepovratnih sredstev iz Eko sklada, zanj bo pridobljena energetska izkaznica, saj bo energijsko učinkovit. Gre za izredno velik in lep objekt, ki meri skoraj 2.000 m2 v dveh nivojih, z
Zbornik zajema referate, posvečenem življenju in delu ameriško-slovenske-
Foto: Viki Ivanuša
Dr. Matjaž Klemenčič, urednik zbornika o Vincencu Cajnku, rojaku iz Jastrebcev, ki je v Ameriki postal Vincent Cainkar in pustil globok pečat v društvenem in kulturnem življenju Slovencev v ZDA.
devetimi igralnicami nadstan-dardne kvadrature, osrednjim športnim prostorom, delilno kuhinjo ter servisnimi prostori. Vrtec bo izdelan v niz-koenergijskem standardu, ki predvideva majhno porabo energije - manj kot 25kW/h. Zanj bo izdelana tudi energetska izkaznica. Jelovica bo vrtec v uporabo predala popolnoma opremljen, vključno z ureditvijo zunanjih igrišč. Dela na zemljišču se bodo začela že prihodnji teden, predaja končanega objekta z
ga politika, društvenega in kulturnega delavca ter dolgoletnega predsednika Slovenske narodne podporne jednote Vincenta Cainkarja, ki je bil kot Vincenc Cajnko rojen leta 1879 v Jastrebcih pri Kogu. Ob koncu 19. stoletja se je izselil v Ameriko. Od leta 1918 pa do svoje smrti leta 1948 je bil Vincent Cainkar predsednik Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) in je pustil globok pečat v društvenem in kulturnem življenju Slovencev v ZDA. SNPJ je ena od bratskih podpornih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanjem zavarovanja slovenskih izseljencev v ZDA, delovale so na etnični osnovi.
Urednik zbornika je Matjaž Klemenčič, redni profesor na Univerzi v Mariboru, zbornik
uporabnim dovoljenjem pa je predvidena za začetek februarja 2013. Devetoddelčni vrtec z izredno zanimivo arhitekturno zasnovo je, po besedah župana občine Markovci, največja infrastrukturna investicija v zgodovini te občine. V Jelovici, kjer imajo s postavitvijo lesenih hiš in objektov najdaljše, že več kot 70-letne, izkušnje v Sloveniji, so v zaključni fazi postavitve vrtca tudi v Preddvoru, kjer gradijo prvi pasivni vrtec v skladu s smernicami EKO sklada.
pa zajema delo in življenje Vincenta Cainkarja, opisuje Kog in življenjske razmere v takratnem času, delovanje društev in organizacij v ZDA in presenetljivo dejstvo, da se je Cainkar na čelu SNPJ obdržal kar dolgih 30 let. Prireditve sta se udeležila predstavnik urada za Slovence po svetu Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih, prišli so tudi predstavniki Slovenske izseljeniške matice, ki bodo zbornik ponesli med izseljence v ZDA, zato je zbornik napisan v slovenskem in angleškem jeziku. Izšel je v nakladi 350 izvodov. Za glasbeni okvir prireditve sta poskrbeli učenka Nika Novak, ki jo je s klavirjem spremljala Darja Horvat Žganec iz Glasbene šole Ormož.
Viki Ivanuša
Proti novemu odloku, čeprav je stari v nasprotju z zakonodajo
Po tem ko so brez težav potrdili dopolnjen predlog Odloka spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Novi Jork, se je zapletlo pri predlaganih spremembah odloka o komunalnem prispevku v občini Markovci. Čeprav sta župan Milan Gabrovec in direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko pojasnila, da so spremembe tega odloka nujne zaradi opozorila Ministrstva za infrastrukturo in prostor, da je sedanji občinski odlok v neskladju z veljavno prostorsko zakonodajo in poudarila, da ga morajo uskladiti do 27. junija, svetnikom to ni bilo po volji, saj je jasno, da bi šlo za precejšnje povišanje komunalnega prispevka. Za povprečno gradbeno parcelo, veliko 10 arov in s 150 kvadratnimi metri stavbnega zemljišča, bi po sedanjem odloku znašal komunalni prispevek 375 evrov, po predlagani spremembi, ki jo zahteva ministrstvo, pa bi ta znašal 596 evrov. Slavko Rožmarin je menil, da je takšen porast višine prispevka nedopusten in do krajanov nepošten. Tudi Franc Rožanc je menil, da so že v prejšnjem mandatu vložili veliko truda, da bi bil komunalni prispevek za občane čim nižji; a če že morajo odlok na zahtevo ministrstva uskladiti z zakonodajo, je predlagal, da bi obdržali vsaj olajšave, ki bi znesek komunalnega prispevka vendarle nekoliko znižale. Sledilo je še nekaj mnenj za in proti predlaganim spremembam, kljub prizadevanjem in opozorilom župana, da morajo slediti zakonodaji, pa so
predlog odloka opozicijski svetniki zavrnili.
Brez zapletov so potrdili dopolnitve odloka o občinskih cestah, ki so bile potrebne zaradi neupoštevanja projektnih pogojev k idejni zasnovi za gradnjo bioplinske naprave s pomožnimi objekti, pri čemer je določeno, da je smer dovoza na objekt izključno iz smeri Markovci-Novi Jork-Sobetinci. V času obratovanja bioplinarne namreč do objekta dostopajo iz smeri Sobe-tinc, torej s ceste Ptuj-Ormož, kar pa bremeni tako na novo urejeno občinsko cesto naselja kot tudi prebivalce tega območja, zato je dostop iz te smeri prepovedan. Kršitelje tega odloka pa čakajo globe od 500 do 5000 evrov. Soglasno so potrdili tudi Pravilnik o dodeljevanju občinskih socialnih pomoči, ki so ga morali uskladiti z novo zakonodajo, ter sklep o spremembi rabe proračunske postavke. S slednjim so ugodili prošnji PGD Nova vas, ki je predlagala spremembo namenskosti porabe dodeljenih sredstev za PGD Nova vas pri Markovcih v sprejetem proračunu za leto 2012. Ta je določal, da se sredstva namenijo sofinanciranju skupne reševalne opreme za potrebe reševanja iz vode, po spremembi pa bodo ta sredstva namenili za dokončno ureditev okolice gasilsko-vaškega doma in igrišča za odbojko na mivki, s čimer bodo društvu omogočili, da ob 90-letnici zaključi investicijo in dom preda svojemu namenu.
Opozicija proti ureditvi centra Markovcev
Markovski svetniki so z zanimanjem prisluhnili projektantu Iztoku Vodušku iz mariborskega podjetja A biro, ki jim je predstavil tri nove investicijske projekte, ki jih načrtujejo v občini Markovci. Brez pripomb so potrdili DIIP za gradnjo večnamenskega centra v Sobetincih, ki naj bi veljal okoli 62.000 evrov, saj se z njegovo vsebino strinjajo tudi vaščani Prvencev. Potrdili so tudi DIIP za gradnjo dvigala ob občinski stavbi v Markov-cih, pri čemer je župan Milan Gabrovec pojasnil, da so uspeli pridobiti okoli 107.000 evrov za ureditev mansarde, zato želijo sočasno urediti
tudi dvigalo, ki bo starejšim in gibalno oviranim osebam ter invalidom omogočilo dostop do vseh štirih etaž občinskega poslopja. Ponovno pa se je zataknilo pri obravnavi DIIP-a za ureditev vaškega centra Markovci. Po tem ko je Ivan Svržnjak (SLS) menil, da je takšna ureditev trga prenagljena in da bi bilo treba najprej urediti dodatne površine za športnike ter nove prostore za slačilnice, so mu prisluhnili še drugi svetniki iz opozicije. In tako se je župan spet znašel v pat poziciji, saj je bilo 5 glasov vladajoče koalicije za, 5 iz opozicije pa proti, tako da DIIP ni bil sprejet. Do podobnega razpleta je prišlo tudi, ko so razpravljali o predlogu za nakup dveh stanovanj v novi poslovni stavbi v Markovcih, ki naj bi bili za potrebe občine kot neprofitni stanovanji. Svetnik Marjan Meglič (SDS) je namreč menil, da je proti takemu nakupu, saj naj bi bili bodoči, imenoval ju je socialni stanovanji, preveliki in tudi cenovno predragi. Zato se je strinjal, da bi občina kupila kvečjemu le eno stanovanje, saj naj bi bili dve prevelik zalogaj. Na dodatno pojasnilo župana, da so prisluhnili zahtevi opozicijskih strank s prejšnje seje in na njihovo zahtevo pridobili še dve novi ponudbi, pa je reagiral Ivan Svržnjak (SLS), ki je podprl Megličev predlog, da bi kupili le eno stanovanje. Da bi bilo v času recesije smiselno kupiti kvečjemu eno stanovanje, je menil tudi Igor Ambrož (SDS), vendar mu je (kot tudi ostalim iz gasilskega lobija) župan Milan Gabrovec zabrusil: »Nič pa ni bilo narobe, da smo v času recesije kupili kar dva precej draga gasilska avtomobila. Ne morem se strinjati, da govorite o varčevanju in recesiji, na drugi strani pa z izsiljevanjem dosežete svoje zahteve.« In rezultat takega prerekanja je bil, da so bili za nakup dveh stanovanj le štirje, proti pa pet svetnikov, Megličev predlog, da kupijo le eno stanovanje pa je potem podprlo osem svetnikov. Preden so se razšli, pa so sprejeli še nekaj predlaganih premo-ženjsko-pravnih zadev, seznanili pa so se tudi z oceno izvajanja občinskega programa varnosti, ki ga je svetnikom predstavil Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Takšen naj bi bil videti nov nizkoenergijski lesen vrtec v Markovcih, ki ga bo Jelovica zgradila za dobra dva milijona evrov.
Ormož • Po simpoziju izdali tudi zbornik
Predstavili zbornik o Vincentu Cainkarju
Zgodovinsko društvo Ormož je v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Turističnim in kulturnim društvom Kog ter Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož v Beli dvorani Grajske pristave pripravilo predstavitev zbornika referatov o Vincentu Cainkarju.
Kidričevo • Prvi dan invalidov in bolnikov
Skrb za invalidne in gibalno ovirane osebe je pomembna naloga
V okviru 15. praznika občine Kidričevo so v nedeljo, 17. junija, v dvorani restavracije Pan proslavili prvi dan invalidov in bolnikov občine Kidričevo, ki se ga je poleg domačega društva udeležilo prek 200 članov društev Invalid iz vse Slovenije.
Poleg članov domačega društva Invalid Kidričevo so se proslave prvega dneva invalidov in bolnikov v dvorani restavracije PAN udeležili tudi gostje iz društev Invalid Brežice, DI Brezno - Podvelka, Konovo, Ruše, Termoelektrarne Šoštanj in Vuzenica. Kot je poudaril Silvester Skok, predsednik društva Invalid Kidričevo, so pričeli delovati novembra leta 2000 pod imenom Društvo invalidov Kidričevo. Tedaj je bil na pobudo iniciativnega odbora sklican ustanovni občni zbor, na katerem so člani iniciativnega odbora izstopili iz članstva Društva invalidov Majšperk in Kidričevo ter ustanovili samostojno Društvo invalidov Kidričevo. S tem pa je iz prvotnega društva izstopila tudi večina vseh drugih članov iz občine Kidričevo, ki so se nato včlanili v novo-nastalo društvo. Odločitev in nadaljnja samostojna pot ni bila lahka, saj so ob samostojnem delovanju naleteli na kup težav. Poleg sprejema društvenega statuta, izvolitve organov in registracije je bilo treba zagotoviti prostore za delovanje društva, izdelati program dela, ga izvajati in si na podlagi tega pridobiti status invalidske organizacije. Za dosego skupnih ciljev so se povezali v zvezo sorodnih invalidih društev na območju celotne države in tako postali upravičeni do sredstev za izvajanje posebnih socialnih programov, ki se sofinancirajo iz mednarodne fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij
Foto: M. Ozmec
Silvester Skok, predsednik društva Invalid Kidričevo se je zahvalil občini Kidričevo za nesebično skrb za invalidne in gibalno ovirane osebe.
- FIHO. Od tedaj je društvo delovalo pod okriljem Zveze društev invalidov Slovenije. Leta 2004 pa je bila ustanovljena sedanja Zveza društev Invalid kot Zveza društev gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Slovenije, ki združuje 8 društev in ima sedež v Velenju. To so društva Invalid Bohinj, Brežice, TEŠ Šoštanj, Konovo, Vuzenica, Brezno - Podvelka, Ruše in Kidričevo. V društvu je povezanih 250 članov, med katerimi ima skoraj 85 odstotkov članov urejen status invalidnosti, 15 odstotkov članov pa predstavljajo njihovi družinski člani, sorodniki in prijatelji. V okviru zveze Invalid Slovenije izvajajo posebne socialne programe za izboljšanje zdravja invalidov na državni in lokalni ravni. Največ aktivnosti je namenjenih izvajanju programov športa in rekreacije, delavnicam ustvarjalnosti, napotitvam članov v slovenske terme, organizaciji letovanja na morju in drugim prostočasnim aktivnostim. Uspešno sodelu-
jejo tudi z drugimi društvi na območju občine, največ z DU Kidričevo, Lovrenc na Dr. polju in Cirkovce.
Kot je poudaril Silvester Skok, je društvo Invalid Kidričevo naletelo pri vodstvu lokalne skupnosti na izreden posluh, predvsem pri pridobitvi prostorov za delovanje in delno sofinanciranje za izvajanje programa dela. V letu 2011 jim je občina Kidričevo dodelila nove prostore v zgradbi nove športne dvorane, pred nekaj tedni pa je uredila še dohod za gibalno ovirane v pritličje občinske zgradbe. Županu in svetnikom se je zahvalil, da so na pobudo društva soglasno sprejeli sklep, da se 16. junij praznuje kot dan invalidov in bolnikov občine Kidričevo.
Odločitve o praznovanju prvega dneva invalidov in bolnikov občine Kidričevo je bil vesel tudi Karol Stra-šek, predsednik Zveze društev Invalid Slovenije, ki je poudaril, da je združevanje invalidov na lokalni ravni zelo pomembno. Poleg tega,
Foto: M. Ozmec
Karol Strašek, predsednik Zveze društev Invalid Slovenije (levo), je pohvalil tudi razstavo spretno izdelanih ročnih del članov iz vse Slovenije.
da tako lažje dosegajo svoje cilje, delujejo tudi združevalno, kar je vsekakor pozitivno za občine. Občini Kidričevo se je zahvalil za izdatno skrb za invalide, čestital je tudi ustvarjalcem iz posameznih društev, ki so v dvorani postavili razstavo svojih ročnih del ter jih pozval, da tudi v bodoče posvečajo posebno skrb druženju in ustvarjanju invalidnih oseb. Ker so v društvih poleg invalidov tudi ne-invalidne osebe, ki skrbijo za večjo mobilnost tistih, ki so priklenjeni na vozičke, pa se je zahvalil tudi vsem tistim, ki skrbijo zanje, vse skupaj pa je pozval, naj drug drugemu pomagajo nositi svoje breme. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je poudaril, da v občini Kidričevo posvečajo skrbi za invalidne osebe veliko pozornost, saj delujejo v občini kar tri tovrstna društva; poleg društva Invalid deluje namreč še društvo slepih in slabovidnih ter društvo sladkornih bolnikov. Ob tem, da so poskrbeli za nove društvene prostore društva Invalid Kidričevo, so soglasno sprejeli sklep o tem, da je odslej 16. junij praznik invalidov in bolnikov občine Kidričevo, ob vhodu v zgradbo občine so uredili dostop za invalidne osebe, obljubil pa je, da bodo tak dostop uredili tudi ob ureditvi dvorca Šterntal, bodočega občinskega središča.
Praznovanje prvega dne invalidov in bolnikov občine Kidričevo so popestrili s kulturnimi programi posameznih društev. Nastopili so trio klarinetistov Fantastični trije iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, folklorna skupina društva Invalid iz Vuzenice, godci in pevci iz društva Invalid Termoelektrarne Šoštanj, društvo Invalid Brezno - Podvelka se je predstavilo z ljudskima pevcema, DI Brežice z godci na doma izdelana glasbila, člani DI Ruše, DI Konovo iz Velenja so sodelovali z razstavo ročnih del iz delavnic ustvarjalnosti. Domače društvo Invalid Kidričevo se je predstavilo s pevci Fantje treh vasi, od katerih so kar trije člani društva Invalid Kidričevo, ter skupino ljudskih pevk Vesele Polanke, članice društva pa so se uspešno predstavile na razstavi izdelkov iz delavnic ustvarjalnosti.
M. Ozmec
Od tod in tam
Videm • Ob zaključku bralne značke
Foto: arhiv OS Videm
V osnovni šoli Videm smo pred dnevi opravili še zadnje dejanje ob letošnjem branju za bralno značko.
Pavčkove besede o branju in iskanju novih podvigov spodbujajo učence k branju. Tako smo podelili 206priznanj, 17 devetošolcempa še nazive zlati bralec, ker so vsa leta osnovnošolskega šolanja pridno brali in dosegali bralno značko. Zaključno prireditev je popestrila učiteljica naše šole Ana Koritnik, ki se pogumno podaja na pisateljsko pot; napisala je že tri otroške slikanice in eno najstniško povest.
(T. P.)
Videm • Basni, postavljene na glavo
Foto: arhiv OS Videm
31. maja so se v pravljični sobi Knjižnice Ivana Potrča Ptuj predstavili sedmošolci OŠ Videm Blaž Glogovčan, Nuša Štrafela, Lucija Vaupotič, Anja Horvat, Nina Ose-njak, Jakob Mesarič, Sebastjan Vinko, Luka Dominc in Katja Bedrač s svojo knjigo Basni, postavljene na glavo. V knjižnici so bili lepo sprejeti - za njih so se zelo potrudili in tako v mladih ustvarjalcih vzbudili prijetne in nepozabne občutke. Naši učenci zelo radi literarno ustvarjajo - branje in poslušanje literarnih besedil doživljajo kot nekaj lepega, prijetnega; se poigravajo z ustvarjalnimi besedami, jih spreminjajo, si izmišljajo nove domišljijske svetove, se potepajo med pravljičnimi temami in jih postavljajo na glavo ... In ravno v tem gre iskati razloge za nastanek omenjene knjige - zbirke desetih besedil, za katero se mi je ideja porodila ob branju in popravljanju izvirnih preverjanj pred pisno nalogo in nato same pisne naloge. Torej le po poteh domišljije!
Ana Koritnik
Mednarodna izmenjava s Švedsko
Foto: arhiv OS Ljudski vrt
Od 20. do 26. maja smo se učenci in učitelji OŠ Ljudski vrt Ptuj skupaj z nekaterimi starši teh otrok mudili na mednarodni izmenjavi v mestu Saffle, na Švedskem.
Izmenjave med šolama potekajo že od leta 2002, ko sta se ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj Tatjana Vaupotič Zemljič in takratni ravnatelj šole iz Sdffla Srečko Mlakar dogovorila za tovrstno sodelovanje. Učenci, njihovi starši, učiteljice in ravnateljica smo bili gostje tamkajšnjih učencev, učiteljev in njihovih družin. Spoznavali smo njihov vsakdan, navade, šolski sistem, kulinariko in se ob tem urili v sporazumevanju v angleškem jeziku. Učenci in učiteljice smo nekaj časa s svojimi gostitelji preživeli v šoli, pri pouku. Bilo je zelo zanimivo. Naši gostitelji so za nas pripravili različne dejavnosti: vikinški dan ob reki, ogled lesenega podeželskega dvorca iz 18. stoletja ter otoka Luro. Slovo je bilo težko: nekatere solze so se posušile šele uro po odhodu. Ostali so lepi spomini in vsi skupaj komaj čakamo maj 2013, ko bomo švedske učence, njihove starše in učitelje gostili v Ptuju.
Romana Pukšič, OŠ Ljudski vrt
Poletni horoskop
Ljubezen vedno prinese nekaj pozitivnega in odnese tisto, kar je nekdo prerasel. Sleherni posameznik mora slediti sebi in svojim idealom. Poletje je čas za ugodne rešitve in iskanje ravnovesja v sebi. Čas je namenjen tudi zabavam in naj vas vodi misel, da ni srečen tisti, ki ima veliko, ampak tisti, ki ima notranji mir.
Oven	(21. 3. - 20. 4.)
Določiti si boste morali meje in pravila igre. Užitki se bodo stopnjevali in odlikovala vas bo dodatna energija. Junij bo za vas zelo delaven in marljiv. Meseca julija pa boste uživali v prijetni družbi in se predajali užitkom. Nekaj časa lahko preživite na morju in obetajo se kreativne počitnice v hribih.
Bik	(21. 4. - 20. 5.)
Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti. S svojo magnetično energijo boste znali osrečiti druge. Julija na svoj način hrepenite po čustveni varnosti in si postavljate prijetne zadolžitve. Mnogo časa preživite na intenziven način in boste pri tem zelo kreativni. Popazite na svoje misli in zaupajte v dobro.
Dvojčka
(21. 5. - 20. 6.)
Zvoki kitare bodo prinesli naravno obliko ravnovesja. Rdeča nit poletja bodo odnosi in delo na sebi. Seveda vam bodo pri tem v pomoč prijatelji in znanci. Iz zvezdnih namigov je razbrati, da vas bo spremljala sreča v ljubezni. Naravna oblika meditacije bo poslušanje šuma morja in opazovanje valov.
Rak
(21. 6. - 22. 7.)
Vaše misli bodo usmerjene v pozitivno. Pokukali boste v tiste dejavnosti, ki imajo pridih mistike in duhovnosti. Popaziti bo treba na zdrav način življenja. Pozitivna sprememba bo, da si boste umislili aktivne počitnice. Določiti si boste morali osebne meje in čas v svojem bistvu prinaša čarobne spremembe na bolje.
Lev	(23. 7. - 22. 8.)
Ognjeno srce bo zaščitni znak poletja. Znali se boste boriti zase in za tisto, kar vam je blizu. Poiskati bo potrebno navdih in doživite razcvet na osebni ravni. Počitnice bodo čas za iskanje notranje umiritve in osebnega napredovanja. Kulinarične dobrote ne bodo samo mikavne, ampak tudi balzam za dušo.
Devica	(23. 8. - 22. 9.)
Pokukali boste v skrivnostni svet narave. Vir navdiha bo moč najti med ljudmi. Po zvezdnih namigih se družite s tistimi, ki vam bodo v prenesenem pomenu učitelji in učenci. Ljubezen bo sol in aroma življenja - pravilno pa bo zaupati v dobro in slediti svojim sanjam. Nakazano je, da bo poletje čas pozitivnih odločitev.
Tehtnica (23. 9. - 23. 10.)
Sledili boste glasu svojega srca. Ne pozabite se zabavati in uživati v vsakem trenutku. Odprle se vam bodo nove poti in čudovite priložnosti na bolje. Od vas bo odvisno, kaj vam bo bolj in kaj manj pomembno. Srečo in blagostanje bo občutiti v ljubezni. Nujno je, da znate na pravilen način reči bobu bob.
Škorpijon (24.10 - 22.11.)
Spremeniti boste morali način mišljenja. Dobro je, da si vzamete čas zase in za drobne spremembe na bolje. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. Poletje bo v znamenju sladkih navad in razvad. Zmerna telesna aktivnost bo poplačana in zagorelost vas bo še
daleč v jesen spominjala na veselje poletja.
Strelec (23. 11. - 21. 12.)
V svoje življenje boste privabljali zanimive ljudi. Iz zvezdnih namigov je razbrati, da se obveznosti lotite na intenziven način in skozi preizkušnje napredujete. Zelo blizu in poučne vam bodo tehnike daljnega vzhoda - meditacija ali joga. Čarobno se počutite v družbi in sreča vas čaka pri vseh družabnih dejavnostih.
Kozorog
(22. 12. - 20. 1.)
Pomemben napredek bo najprej v ljubezni. Sprejeti boste morali ključ do osebne odločitve. Poletje je čas za raziskovanje, odkrivanje novosti in predajanju užitkov. Preživeli boste harmonične dni na morju ali nekje, kjer se odlično počutite. Zavedajte se, da svetle misli prinesejo blagostanje in da se dobro z dobrim povrne.
Vodnar	(21. 1 - 18. 2.)
Poletje prinaša v svojem bistvu polno prijetnih presenečenj. Obiskala vas bo muza ustvarjalnosti in našli boste svojo ljubezen. Slednje bo veljalo za samske predstavnike. Vaše ideje bodo zanimive in iskane. Odlično se počutite v skupinskih opravilih. Na počitnicah boste torej vi tisti, ki boste znati motivirati ostale.
Ribi	(19. 2 - 20. 3.)
Glasba bo zdravilo za dušo. Ključno bo, da boste pozabili na skrbi in se soočili z radostjo. Napredek bo pri vas morda nekoliko bolj počasen, ampak toliko bolj zanesljiv. Odprle se vam bodo čudovite možnosti in obiskala vas bo muza ustvarjalnosti. Poletje bo čas za prenovo doma in za razvajanje v dvoje ali v krogu družine.
Obiščete me lahko na www.tadej-sink.si.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Midva • Partnerski odnosi
Mož objema drugo
Preživljam najbolj temačne dni svojega življenja. Oba sva stara čez trideset in do sedaj nisva imela težav. Pred kratkim sem prebrala moževa SMS-sporočila. Mož je do ušes zaljubljen v družinsko prijateljico. Pravi, da jo je samo objel in da me ni prevaral. Kako naj vem, kaj je res? Ta ženska je naša soseda in vsako jutro, ko gre v trgovino po žemljice za najine otroke, nese žemljice še njej. Pravi, da je težko prekiniti dogovorjeno. Veliko tudi koketira z drugimi. Pravi, da tak pač je, da ni prav nič narobe, ker ga imajo ženske rade. In da ni sam kriv, da je v ženski družbi priljubljen.
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
Lepo pozdravljeni!
Kot pišete, preživljate težke trenutke, v katerih ste sami in nerazumljeni. Lahko vas začutim v tej stiski. Ob tem, ko težko najdete stik z možem, ki trenutno živi v svojem svetu, čutite nemoč in obup. Želite si, da ne bi bilo res, pa vendar vam že pogled na moža in njegovo vedenje govori drugo zgodbo.
Potreben bo temeljit in iskren
pogovor. Predvsem pa morate vi pri sebi jasno vedeti, kaj želite od odnosa in kaj pričakujete od moža. Kaj je za vas sprejemljivo in kaj ni? Danes ni nikomur več nujno vztrajati v odnosih, ki so zlorabljajoči in boleči. Čeravno veliko žensk zatrjuje, da vztrajajo zaradi otrok. Ne želim vas spodbujati, da zapustite moža, le pričakovanja in svoje lastne meje dvignite do točke, da bo vaš mož vedel, do
kje lahko gre v odnosih z drugimi. Najverjetneje ima tudi sam razrahljane meje na tem področju. Lahko pa prideta skupaj na razgovor v naš center, kjer vama bomo pomagali zgraditi zdrav odnos.
Če želita v odnosu graditi zaupanje, varnost, toplino in razumevanje, se morata odpovedati vsem koketiranjem izven odnosa in se odločiti, da bosta energijo vlagala samo v vaju. Odnos je nenehna
rast. Naučita se nekaj iz težav, ki jih imata, in pojdita naprej. Težko je ohranjati topel objem doma, medtem ko veste, da mož uhaja k sosedi. Hkrati pa niti ne veste več, ali mu še lahko zaupate. Toplino in ljubezen v odnosu lahko gradita samo, če si popolnoma zaupata in se počutita varno.
Vse dobro vama želim v prihodnje.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije Midva - Zakonski in družinski center, Trstenjakova ulica 9
Na valovih časa
Torek, 26. junij
Danes goduje Stojan.
Danes je dan boja proti zlorabi mamil in svetovni dan podpore žrtvam mučenja.
1824 se je rodil eden največjih matematikov in fizikov id. stoletja Thomson Kelvin.
1869 se je rodil danski pisatelj Martin Andersen Nexo. 1881 se je rodil v Ihanu slovenski jezikoslovec Andrej Breznik. 1945 se je končala v San Franciscu mednarodna konferenca, na kateri so predstavniki 5i držav podpisali ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
1991 je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom zahodnih držav in generalnemu sekretarju OZN s prošnjo za mednarodno priznanje Slovenije.
2000 je mednarodni konzorcij Projekt človeški genom sporočil, da je njegovim znanstvenikom uspelo razvozlati 97 odstotkov dedne zasnove človeka.
Sreda, 27. junij
Danes goduje Ema.
Danes je dan slovenske policije.
1846	se je rodil irski narodni voditelj in bojevnik Charles Steward Parnell. 875 se je rodil slovenski skladatelj Gojmir Krek.
1881	se je rodil v Kamniku slovenski kemik Maks Samec.
1882	se je rodil nemški kulturni filozof in pedagog Eduard Spranger. 1921 so v Kraljevini SHS uvedli zdravstveno in nezgodno zavarovanje delavcev.
1940	so SZ še kot pomoč Nemcem vkorakale v Romunijo.
1941	so ustanovili v Beogradu Glavni štab NOB za Jugoslavijo. Četrtek, 28. junij
Danes goduje Hotomir.
1389 je turška armada v bitki na Kosovem polju premagala srbsko fevdalno vojsko.
1577 se je rodil flamski slikar Peter Paul Rubens.
1586 je umrl utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar.
1712 se je rodil francoski filozof Jean-Jacques Rousseau.
1904 se je rodil v Loki pri Zidanem mostu slovenski pisatelj in pesnik
Ludvik Mrzel.
1914 je 9. zbor Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Ljubljani sklenil, da premestijo sedež strankinega izvršnega odbora v Trst z utemeljitvijo, da je Trst največje slovensko delavsko mesto. Petek, 29. junij
Danes godujeta Peter in Pavel.
1793 se je rodil češki izumitelj Jossip Resel, oče ladijskega vijaka. Josip Resel je bil po rodu Čeh, ki pa je delal in živel v Sloveniji. 1798 se je rodil veliki italijanski pesnik Giacomo Leopardi. 1801 se je rodil francoski makroekonomist Frédéric Bastiat. Bil je zagovornik optimistične, strogo liberalne klasične šole.
1877	se je rodil bosanski pisatelj Petar Kočič. Njegovo najbolj znano delo je ostra satira tedanjih razmer Jazbec pred sodiščem.
1908 je papež Pij X. javno razglasil, da so zaključili z modernizmi v Rim-ksokatoliški cerkvi.
1913 se je začela druga balkanska vojna.
1930 se je rodila italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci.
Njena knjiga Bes in ponos, ki jo je izdala leta 2002 po terorističnem
napadu na ZDA, opozarja Evropejce na nevarnost islama in je po svetu
zbudila veliko pozornost.
Sobota, 30. junij
Danes goduje Emilija.
1688 je angleški parlament odstavil kralja Jakoba II., za njegovega naslednika so določili Viljema III.
1884 se je rodil francoski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in literarni kritik Goerges Duhamel. Bil je tudi kirurg in član Francoske akademije. 1893 se je rodil vzhodnonemški politik Walter Ulbricht, predsednik DR Nemčije med letoma i960 in WS.
1908 je padel na Zemljo najsvetlejši meteor, ki ga opisuje zgodovina. Padel je na območje Tunguske s osrednji Sibiriji. 1934 so v »noči dolgih nožev« v Münchnu elitno nacistični Hitlerjevi oddelki SS pobili Ernsta Röhma in vse vodstvo SA. Hitler je tako dobil trdno oblast v stranki.
1997 je Hongkonk v noči iz današnjega na jutrišnji dan po 156 letih
prešel iz britanske pod kitajsko oblast.
Nedelja, 1. julij
Danes goduje Bogoslav.
Danes je mednarodni dan zadružništva.
69 se je za rimskega cesarja oklical Vespazijan, ki se je pred tem odlikoval v bojih oziroma zatiranju Judov.
1646 se je rodil nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz. 1804 se je rodila francoska pisateljica George Sand. S svojimi romani se je zavzemala za svobodno ljubezen, emancipacijo žensk in socialno pravičnost.
1867 je začela veljati ustava Severno-nemške zveze 22 držav in svobodnih mest severno od majnske črte. Bila je nov korak na poti k združeni nemški narodni državi.
1878	je bila ustanovljena Prizrenska liga, prva nacionalistična organizacija Albancev, ki je dokazala obstoj nacionalnih teženj pri tem narodu. 1900 je opravil prvi polet zrakoplov grof Zeppelina.
1903 se je začela v Parizu prva kolesarska dirka Tour de France. Ponedeljek, 2. julij Danes goduje Marija.
1566 je umrl je francoski zdravnik in astrolog Nostradamus, znan po svojih velikih in usodnih prerokbah. Rodil se je 14. oktobra 1503. 1714 se je rodil nemški skladatelj Christoph Willibald Gluck. 1724 se je rodil nemški pesnik Friedrich Gottlieb Klopstock.
1847	se je rodil francoski geolog Marcel-Alexandre Bertrand, ki je razvil teorijo, da so določena gorovja nastala z gubanjem Zemljine skorje. 1925 se je rodil kongovski politik, prvi ministrski predsednik Demokratične republike Kongo Patrice Lumumba. Umorili so ga leta 1961. 1976 sta se uradno združila Severni in Južni Vietnam.
1703 so ustanovile Uršulinke v Ljubljani prvo dekliško javno šolo, ki je ostala 170 let edina javna šola za dekleta.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Za nami je prvi vročinski val
Vreme je ponovno pokazalo svojo pestrost, saj smo v dnevu ali dveh iz jopic presedlali na kratke hlače in majice brez rokavov, hitro pa tudi ponovno nergali, kako je vroče. Če se vi niste dobro počutili vi, se prav gotovo niso dobro počutile tudi rastline. Žal je vročinski val v nekaj dnevih »posušil« tudi našo zemljo, ki se dokončno ni napila že od lanskega leta. Zemlja je poleg tega, da je zelo suha, tudi močno zbita, rastline imajo zato težave. Je pa vročina ustavila razvoj krompirjeve in drugih plesni, zato lahko tretiranja ogroženih rastlin zredčimo. Res pa je, da so se zelo razmnožili škodljivci. Dela nam torej še ne bo zmanjkalo.
.H-
.,•; -t-:.:-- - '
V, • •

V trenutku, ko pripravljam ta prispevek, se ponovno bližamo velikim težavam s sušo, vendar danes vremenska napoved še obeta nekaj padavin v pričetku naslednjega tedna. Za te padavine bo sicer prepozno, a vseeno bom napisala za naslednjič, ko bo situacija enaka, kaj je treba narediti v takem primeru, da bodo padavine kar najizdatneje zalegle.
Zelo pomembno je, da tla pred napovedanimi padavinami niso zbita, saj po takih tleh odteče veliko vode, ki se potem ne vpije v zemljo okoli korenin. Prav v poletni vročini in zaradi pogostega namakanja, pa tudi močnejših poletnih neviht je poleti zemlja pogosto sesedena, zbita in spokana, kar ni dobro ne za korenine rastlin, ne za zadrževanje vlage v tleh. Zato je pred padavinami treba poskrbeti, da zemljo okoli rastlin zrahljamo, prekopljemo, kakor koli že temu rečemo. Najuporabnejše v ta na-
Zdravstveni nasveti
Odvisnost (3.)
men je posebno orodje s tremi roglji, ki ga mi Slovenci veliko premalo uporabljamo.
Če bodo padavine padle na povsem izsušeno zemljo, bo večina vode odtekla v podtalnico in se ne bo zadržala ob koreninah rastlin. Zato je nujno, da zemljo namočimo TUDI pred padavinami in ne čakamo na darilo iz nebes. Če bomo naredili oboje, se bo v zgornji plasti zemlje, kjer so korenine rastlin, zadržalo tudi do 50% več vode, kot če ničesar ne ukrenemo.
Zbijanje zemlje preprečimo z zastirkami
Na vrtovih so primernejše organske, naravne zastirke, tudi na ekoloških njivah se raje odločimo za njih. Na večjih površinah, kjer pridelujemo zelenjavo, pa je to seveda folija. Prav tako je folija priporočljivejša v rastlinjakih , saj tam preprečuje tudi višjo zračno vlago. Naj-
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Podatki kažejo, da je kokain na drugem mestu glede povzročanja odvisnosti in druga najbolj škodljiva droga. Njegovi učinki lahko trajajo od 20 minut do več ur, odvisno od količine vzetega kokaina, čistosti in metode odmerjanja. Glavni znaki stimulacije so hiperaktivnost, nemirnost, povišan srčni pritisk, povišan srčni utrip in evforija. Evforijo včasih spremljata občutek nelagodja in depresije in sla po ponovnem doživetju droge. Pojavi se lahko povečano zanimanje za užitke. Stranski učinki vključujejo trzanje, paranojo in impotenco in se običajno pojavijo pri rednih uživalcih. Pri prekomerni ali daljši uporabi lahko droga povzroči srbenje, motnje srčnega ritma, halucinacije in paranoidne blodnje. Prekomerni odmerki povzročajo izrazito povišanje krvnega pritiska. Ti učinki so lahko življenjsko ogrožujoči, še posebej, če ima uporabnik že obstoječe kardiova-skularne težave. Zloraba kokaina lahko vodi v smrt zaradi odpovedi dihanja, kapi, krvavitve v možgane ali odpovedi srca. Kokain povzroča tudi stimulacijo in povečano mišično aktivnost, ki povzroči povečano nastajanje toplote. Zraven razdražljivosti, sprememb razpoloženja, nemirnosti, paranoje in slušnih halucinacij, povzroča uporaba kokaina še številna druga nevarna fiziološka stanja. Kokain pogosto povzroči zmanjšan vnos hrane, mnogi kronični uporabniki pa izgubijo apetit in lahko doživijo resno nedo-hranjenost in veliko izgubo teže.
Kokainska odvisnost (ali zasvojenost) je fizična in psihična odvisnost od redne uporabe kokaina. Toleranca se razvije hitro. Daljše uživanje sproži mučne telesne stranske učinke in veliko psihološko škodo.
Prisotnost kokaina v krvi lahko dokažemo še 1 do 2 dni, v urinu pa še 4 dni po uporabi s hitrimi standardiziranimi testi.
Ekstazi (ecstasy)
Pod tem imenom se prodajajo različne substance. To predstavlja za uživalce veliko potencialno nevarnost. Gre za t. i. party droga, ki jo uživalci dobijo v obliki tablet z vtisnjenimi motivi. Uživanje droge v prvi fazi povzroči notranjo pomiritev, pozitiven odnos do življenja, dobro telesno počutje in magično doživetje. Ima pa ekstazi zelo nevarne stranske učinke. Povzroča motnje spanja, povečan utrip, slabost, suha usta, depresivno počutje. Dolgoročne posledice so še bolj nevarne, saj lahko pride do kolapsa krvnega obtoka, do odpovedi srca, psihotičnih stanj in možganske okvare in še bi lahko naštevala. Prisotnost droge je možno dokazati v urinu s hitrimi testi 2 do 4 ure po zaužitju. Fizična in psihična odvisnost Večkrat je bila omenjena ena in druga. O fizični odvisnosti govorimo takrat, ko telo potrebuje drogo, ne glede na duševno počutje in razpoloženje; brez nje organizem ne deluje več normalno (po prenehanju jemanja se pojavi abstinenčni sindrom -močno potenje, slabost, diareja, kašelj, občutek difuzne bolečine po vsem telesu, nespečnost). Pri psihični odvisnosti pa gre le za zadovoljevanje duševnih potreb, odpravljanje neprijetnih občutkov pri težavah s komuniciranjem, težavah z nasprotnim spolom. Je močna nepremagljiva želja po psihoaktivni snovi. Kako prepoznamo zasvojenost in kako lahko ukrepamo?
Zlasti nas skrbi za naše otroke in mladostnike. Starši se velikokrat sprašujemo, ali o zlorabi drog vemo dovolj. Delujemo prepričani, da se to našemu otroku ne more zgoditi. Kljub temu pa tu in tam v nas zavrta dvom. Zlasti zato, ker v svoji neposredni bližini praviloma vidimo starše, ki so težavo svojega otroka zaznali sorazmerno pozno. Seveda vsaka sprememba v vedenju otroka ne pomeni, da ima opraviti
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
z uživanjem nedovoljenih drog. Mladostniško obdobje samo po sebi prinaša spremembe v vedenju, čustvovanju, odnosu do bližnjih in do okolice. Obstajajo pa nekateri znaki, ki morajo v nas sprožiti alarm. Odvisnik praviloma niha v razpoloženju - med evforijo in depresijo. Namesto da bi bil živahen in poln življenja, je nedružaben in velikokrat potrt. Praviloma se tudi izogiba družinskim dogodkom, praznovanjem, celo skupnim kosilom. Spremeni slog oblačenja in krog prijateljev. Ne zanimajo ga več šport in konjički, popusti v šoli, izostaja od pouka. Nato pridejo še telesne spremembe, kot so krvave oči, razširjene zenice in upadel obraz, kronično vnete nosnice in smrkav nos, pogosti prehladi, vneto grlo in kašelj, vrtoglavica, negotova hoja in tresoče roke, pobitost, mlahavost in hujšanje. Seveda pa marsikatera navedena lastnost izostane in jo imajo tudi neuživalci mamil. Žal se pogosto prvi opozorilni znaki spregledajo in se najpogosteje odvisnost prepozna v napredovali fazi, ko se pojavijo prve zdravstvene težave (motnje odvajanja blata, glavoboli, halucinacije, vnetja žil in srčne mišice, hepatitis ...). Teža in poglabljanje sindroma odvisnosti so odvisni od oblike drog, pogostosti uživanja in nenazadnje od dostopnosti posameznih substanc.
Smiljana Markež, mag. farm., Lekarna Ptuj
več zračne vlage namreč povzroča izhlapevanje vode iz namakane zemlje.
Naravne zastirke so lahko katere koli zelene, pokošene rastline, lahko pa tudi slama ali seno. Spomladi, ko je treba zemljo tudi ogreti, priporočam slamnato zastirko. Posebej v tako hladni pomladi, kakor je bila letošnja, bo slamnata zastirka pripomogla tudi k temu, da bo zemlja toplejša. Slamnato zastirko lahko uporabimo samo, če imamo opravek z dobro, humusno prstjo. Poleti pa bolj priporočam uporabo zelenih zastirk. To so pokošene zelene rastline. Najpogosteje je to pokošena trava, lahko pa so tudi koprive ali rastline za zeleni podor. Pomembno je le, da ta zelena zastirka ne gnije. To preprečimo tako, da najprej malo ovene kar tam, kjer smo jo pokosili, ali pa jo naslednji dan, ko smo jo nanesli, malo privzdignemo z grabljami. Zastrta tla so bolj zračna, manj pa so izpostavljena tudi poletnim nevihtam, ki uničujejo strukturo zemlje. Poleg tega se temperatura zastrtih tal počasneje spreminja, tla se ne pregrevajo, pa tudi ne ohlajajo tako hitro. Tako je življenje mikroorganizmov v tleh lažje, močnejše, s tem pa imajo več hranil na razpolago tudi vrtnine. Zelena zastirka tudi neposredno gnoji naše vrtnine, saj je v sokovih pokošenih rastlin še nekaj hranil. Res pa je, da se lahko v taki zastirki skrivajo polži. Če so z njimi težave, jih rešujemo tako, da zastirki dodamo bezgove liste, gozdno praprot ali po-košene dele bele gorjušice. Okoli gred lahko namestimo pregrade iz narobe obrnjenih starih žlebov; teh polži ne bodo prekoračili. Za-stirko moramo ves čas obnavljati, saj se hitro razkraja.
Kako v poletni vročini pomagati rastlinam na vrtu
Vsako poletje prinese obdobja vročine in suše. Takrat je seveda zalivanje na prvem mestu. Sama imam raje izraz namakanje kakor zalivanje, saj bolje opiše, kako moramo rastlinam dodajati vodo. Največja napaka je namreč površno zalivanje, kjer namočimo samo zgornji centimeter zemlje. Zemljo je treba dobro napojiti z vodo v vsej globini koreninskega sistema, drugače se le-ta razvije samo v zgornjem delu zemlje, s tem pa rastlinam ne omogočimo, da bi prišle do hranil, ki so v celotni globini, kamor njihove korenine lahko sežejo. Zato so rastline slabše prehranjene in imajo tudi kasneje več težav. Namakamo torej redkeje, a takrat obilno in globoko. Tako pripravljena zemlja bo tudi bolj pripravljena sprejeti padavine, ki nam jih vendarle nakloni vreme. Povsem izsušena zemlja ne sprejema in shrani toliko vode, kolikor bi lahko. Saj poznate tisti sistem izsušenih lončkov doma, ko voda kar steče skozi lončke. Tako se zgodi tudi v izsušeni zemlji na vrtu. Ali pa voda odteče po površini, skratka po dežju voda ni prišla do korenin.
Če ste pričeli namakati prepozno, potem se je treba tega dela lotiti postopoma. Najprej odpremo namakalni sistem za pol ure, nato pa namakanje za nekaj časa, uro ali dve, prekinemo. Potem ponovno spustimo vodo, tokrat za nekoliko dalj časa, morda uro ali dve, in spet prekinemo. Čez nekaj časa pa namočimo do konca. Če ni namakalnega sistema in namakamo s cevmi, potem se počasi pomikamo po vrtu, in ko zaključimo prvič, gremo ponovno od začetka in nato čez uro ali dve še enkrat. Podobno ravnamo tudi na njivah, ko namakamo z rolomati. Ti naj gredo čez isto površi-
MM !f§,: g
' ' -: 'i-Foto: M. Pušenjak
Zastiranje tal okoli plodovk je odlična odločitev v vročini.
i. umri "'T'
Foto: M. Pušenjak
Namakanje je trenutno najpomembnejše opravilo na vrtu.
no v takih vremenskih razmerah vsaj dvakrat v razmaku. Najprej zalijemo celo njivo, nato pa se ponovno vrnemo na začetek in postopek ponovimo. V prvem zalivanju namreč večina vode odteče v globino, s postopnim zalivanjem pa dosežemo, da se zadrži dalj časa v območju korenin. Na vrtu tla po namakanju zastremo, da bodo ostala hladnejša in dalj časa namočena.
Šele nazadnje pa rastlinam pomagamo tudi tako, da jih zalivamo ali škropimo s pripravki, ki jih lahko naredimo sami za namakanjem kopriv, ognjičevih cvetov ali cvetov regrata. Te rastline lahko uporabimo sveže ali pa posušene. Če pa nimate časa za pripravo teh pripravkov, potem v trgovinah poiščite pripravke, ki so narejeni iz izvlečkov morskih alg ali pa vsebujejo vitaminsko-aminokislinske sestavine. Pripravke uporabljamo redno, enkrat na teden, če se razmere nenehno in hitro spreminjajo tako kakor letos ali pa vročina kar traja in traja. Prvič pa jih je treba uporabiti takoj, ko naši vremenoslovci napovedo pričetek vročine.
Plodovke zdaj nujno potrebujejo listno gnojenje s kalcijem, ki ga dodajamo najmanj enkrat na teden. Danes so na tržišču že kombinirana gnojila, ki vsebujejo tako aminokisline kakor kalcij. Veliko kalcija vsebujejo tudi namočene koprive ali razredčeno mleko.
Miša Pušenjak
',	...J
: v < J- z -¿m -'-mmefr *
Foto: M. Pušenjak
Listi paradižnika se zvijajo zaradi močnega sončnega obsevanja in vročine, vzrok ni bolezen ali škodljivec.
S svetovne
g/asbene
scene
V zadnjem času so vse glasnejše govorice o tem, da naj bi se na svetovno glasbeno sceno vrnila George Michael in Andrew Ridgeley, člana nekoč zelo popularnega britanskega dueta Wham. Letos namreč mineva natanko 30 let od izida njunega prvega singla Wham Rap! (Enjoy What You Do). Zasedba Wham je bila na vrhuncu svoje slave v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega tisočletja, ko sta fanta tudi posnela svoje največje uspešnice, kot so Club Tropica-na, Wake Me Up Before You Go-Go, Freedom, Faith, Careless Whisper, A Different Corner in seveda veliko božično uspešnico Last Christmas. Okroglo obletnico naj bi obeležila z velikim koncertom.
®®®
Po dvoletnem premoru se z novim singlom na svetovno glasbeno sceno vrača popularna ameriška pevka
George Michael
Foto: wordpress.com
Pink (pravo ime Alecia Beth Moore). Nova skladba z naslovom Blow Me (One Last Kiss) bo utirala pot njenemu novemu studijskemu albumu. Pink je svoj zadnji studijski izdelek Funhouse posnela leta 2008. Naslov in točen datum izdaje novega
albuma še nista znana. ®®®
Popularna angleška pevka Joss Stone (rojena kot Joce-lyn Eve Stoker) bo meseca julija na trgovske police poslala svoj novi studijski album. Na novi zgoščenki, ki bo nosila ime The Soul Sessions Volume 2 bo 11 novih skladb. Omenjeni album bo nadaljevanje njenega istoimenskega debitantskega albuma iz leta 2003. Znan je že tudi prvi singel z novega albuma, to bo skladba z naslovom The
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
3.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CALL MY NAME - CHERYL
2.	WHISTLE - FLO RIDA
3.	SING - GARY BARLOW/COMMONWEALTH BAND
NEMČIJA
1.	EUPHORIA - LOREEN
2.	TAGE WIE DIESE - DIE TOTEN HOSEN
3.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
High Road. Joss Stone je v svoji dosedanji karieri prejela številne glasbene nagrade, med njimi tudi obe najbolj pomembni (grammy in brit). V glasbeno zgodovino, pa se je vpisala z naslednjimi uspešnicami; Fell In Love With A Boy, Super Duper Love, You Had Me, Right To Be Wrong
in Spoiled.
®®®
Slovita nemška zasedba Scorpions, ki je napovedala slovo s svetovne glasbene scene, si bo kot vse kaže premislila. Član zasedbe Matthias Jabs je pred dnevi povedal, da obstaja velika možnost za njihov nastop na otvoritvi svetovnega nogometnega prvenstva leta 2014 v Braziliji. Skupina Scorpions je v več kot štirih desetletjih svojega delovanja po celem svetu prodala več kot 100 milijonov albumov in sodi med najboljše nemške rock skupine vseh časov. V tem obdobju so fantje posneli tudi nekaj velikih uspešnic, kot so Holiday, Always Somewhere, Still Loving You, Rock You Like A Hurricane, Big City Nights in seveda nepozabno zimzeleno uspešnico
Wind Of Change.
®@®
Legendarni ameriški pevec Bob Seger intenzivno dela na novem studijskem projektu. Kot vse kaže, bo to njegov zadnji studijski izdelek, saj je pred kratkim v nekem intervjuju dejal, da je že prestar
za koncerte in resno razmišlja o zaključku svoje kariere. Točen datum izdaje novega albuma, za katerega ima pripravljenih več kot 70 skladb, še ni določen. Album, za katerega še ni narejen celoten izbor skladb, naj bi nosil ime Wonderland. Bob Seger je s svojo spremljevalno zasedbo Silver Bullet Band po celem svetu prodal več kot 51 milijonov albumov. Prav tako je za svoje delo prejel številna glasbena priznanja, vključno z grammyjem. Poslušalcem se je najbolj vtisnil v spomin s skladbami, kot so Turn The Page, Night Moves, Katmandu in seveda skladbo Rock And Roll Never Forgets. Leta 2004 je bil sprejet tudi v Rock and Roll
Hall Of Fame.
®®®
Slavna ameriška pop zvezdnica Katy Perry je pred kratkim za ameriško glasbeno revijo Billboard izjavila, da bo kmalu ustanovila svojo lastno glasbeno založbo. 27-letna pevka se lahko v svoji dosedanji glasbeni karieri pohvali z nekaterimi velikimi uspehi. Med drugim se je kar enajstim njenim singlom uspelo uvrstiti na prvo mesto uradne ameriške glasbene lestvice, samo na področju ZDA je uspela prodati več kot 3,7 milijona svojih albumov. Pred dnevi pa so začeli tudi predvajati njen dokumentarni film Katy Perry: Part of Me 3D.
V prodaji je že nov album slovitega mehiškega kitarista Carlosa Santane. Na album z naslovom Shape Shifter je ta popularni glasbenik uvrstil 12 instrumentalnih skladb in zgolj eno pesem z vokali, ki sta jo prispevala Andy Vargas in Tony Lindsay; gre za pesem Eres La Luz. Santana je v svoji izjemno bogati karieri prodal že več kot 90 milijonov albumov, prav tako pa je prejel številne pomembne glasbene nagrade, med njimi je kar 10 grammyjev.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Pravna država
Radi govorimo o nečem, čemur pravimo pravna država. Radi se pritožujemo, kako naša to ni. Pa me je zadnjič nekako prešinila takšna bogokletna misel o dvoličnosti. Predvsem v razmerjih državljan - država in država - državljan. Med tema je namreč gromozanska razlika.
Pozabljamo namreč, kaj država v svojem bistvu sploh je. To ni neka institucija, nek organ, podjetje, ki posluje tako ali drugače. Ne, to smo mi. Ljudje, državljani. In država je ravno toliko kakovostna, pravna in poštena, kot so ljudje, ki v njej živijo.
Seveda razumem, da se človek morda celo nekoliko bolje počuti ob zgražanju nad nemoralo drugih, še posebej, ko se ta kaže po televiziji, redko pa se ljudje sami postavimo v tisto vlogo. Kraje in prirejanje dokumentov na vsakem koraku, ponarejanje, korupcija, utaje davkov, nekonkurenčnost, siva ekonomija in tako dalje ... Saj ta država gre vendar k vragu! No, tako se vsaj zdi. Še posebej, ko trume vestnih in poštenih državljanov visoke morale takšna dejanja strogo obsojajo in zahtevajo sekanje prstov. Da, kdo bi lahko zares pomislil, da je ubog slovenski narod nekako že desetletja ujet v kremplje do kraja pokvarjene „države", medtem ko se pa ljudje ravnajo po strogih moralnih načelih.
Pa tako seveda ni. Kajti država so ljudje. Nikomur se namreč ne zdi sporno, če kaj odnese iz službe, niti če kdo tu in tam napolni svoj rezervoar s službeno kartico, če uporablja službeni telefon kar tako vse povprek, pa če se kje ne izda račun ali pa se izda za nižji znesek in tako naprej. Da pa vsaj polovica s. p.-jev daje še zobno pasto in špecerijo v „stroške", je pa tako ali tako javna tajna. Enako je z utajo davkov ali pa prikazovanjem nižje plače od realne, z (ne)upoštevanjem prometnih predpisov ter seveda alkoholom.
Vendar vse to „je nekaj čisto drugega", bi se kdo izrazil. Seveda, kajti mi vsi smo samo ubogi majhni državljani, nenehno zatirani s strani države in mi to lahko. Ker se ne govori o milijonih, kaj šele milijardah. No, saj tudi prav, samo ne potem sanjati o kakšnem pravnem redu in čem podobnem. Kajti korupcija je očitno tolerirana, celo dobrodošla, če jo imaš pred nosom, še bolj, če si del nje.
Matic Hribersek
www.radio-ptuj.si
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPS
2.	SLAVE TO THE MUSIC - JAMES MORIS
3.	EUPHORIA - LOREEN
4.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE feat. KIMBRA
5.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
6.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
7.	FRIENDS - AURA DIONE feat. ROCK MAFIA
8.	TIME BOMB - KYLE MINOGUE
9.	PRINCESS OF CHINA - COLDPLAY & RIHANNA
10.	BACK IN TIME - PITBULL
11.	DRIVE BY - TRAIN
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8* 98,2* 1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 26. junija 2012
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
piščančji zrezki v smetanovi omaki s sirom, zelena solata SREDA
zelenjavna mineštra z govejim mesom ČETRTEK
popečen mlad krompir, kumarična solata s smetano PETEK
lignji v solati*, polnozrnat kruh SOBOTA
lepinja, pleskavica, mešana solata NEDELJA
francoska čebulna juha, marinirani svinjski zrezki na
žaru, zelenjava
PONEDELJEK
grahova juha z gobami in paradižnikom**, palačinke
*Lignji v solati
Sestavine: 1 kg očiščenih lignjev, pol sveže rdeče paprike, pest črnih oliv, pol pesti zelenih oliv, 4 stroki česna, pest peteršilja, olivno olje, sok ene limone, bal-zamični kis, sol, ščep bazilike
Lignje (ki so vam jih predhodno očistili v ribarnici) damo kuhat v vročo vodo za približno 5 minut. Ohlajene zrežemo na kolobarčke, lovke kar dodamo. Narežemo črne in zelene olive, dodamo na drobno zrezano papriko. Posebej stisnemo česen, dodamo sesekljan peteršilj in olivno olje ter malo soli. Vse skupaj dobro premešamo in polijemo po solati, dodamo limonin sok, balzamični kis, sol, po okusu poper in baziliko. Dobro premešamo in postavimo na hladno za kakšno uro ter postrežemo.
**Grahova juha z gobami in paradižnikom
Sestavine: 4 dl izluščenega graha, 1 nastrgan korenček, 25 dag šampinjonov ali drugih gob, 4 paradižniki, 4 dag masla, 2 žlici sesekljane čebule, sol, poper, peteršilj
Grah kuhamo v litru in pol osoljenega kropa ali juhe iz kocke. Gobe očistimo in narežemo. Na maslu steklasto pražimo čebulo, dodamo na kocke narezan paradižnik in kmalu nato še oprane in narezane gobe. Dušimo 15 minut. Ko je grah napol kuhan, stresemo v lonec še gobe s paradižnikom. Kuhamo do mehkega. Juho solimo, popramo in potresemo s peteršiljem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
smetano
Smeh ni greh
PREHITRO
Pijanec na železniški postaji vstopi v taksi in reče: »Na železniško postajo!« »Pa saj ste že na železniški postaji!« se začudi taksist. Pijanček izvleče denarnico in taksistu izroči deset evrov. »Drugič pa vozite počasneje!«
lovni obleki, ki je splezal na telefonsko govorilnico. »Idiot! Tako slabo pa spet ne vozim!«
RAČUN
Peter je v avtomehanično delavnico pripeljal avto na redno servisiranje. Ko se je popoldan vrnil ponj, so mu izročili račun. Zrl je vanj in ni mogel verjeti temu, kar je videl. »Je kaj narobe, gospod Peter?« ga je vprašal mehanik. »Ne vem, ali je to račun za popravilo ali je predračun za nov avto!«
PRAKTIČNO DARILO
»Kaj boš letos podaril ženi za
rojstni dan?«
»Nekaj zelo praktičnega! Album za parkirne listke!«
BLEŠČANJE
Zdravnik je blondinki pregledoval uho. Med pregledom ji je rekel:
»Prosim, pokrijte si drugo uho, ker mi sonce preveč blešči v oči.«
VOŽNJA V PORODNIŠNICO Ženska reče taksistu: »Peljite me v porodnišnico!« Šofer na vso moč požene avto, potnica pa se oglasi: »Saj vam ni treba tako hiteti! Jaz sem tam zaposlena.«
SEDEM LET
Zapornik gleda fotografijo novega sojetnika.
»Tako lepa žena te že ne bo čakala sedem let!« mu je dejal. »Pa bo! Ona je dobila deset let!«
IDIOT
Starejša ženska se je z avtom peljala po mestni ulici, ko je zagledala delavca v modri de-
BOLJE MU JE
»Si slišal, da je Bogdana zapustila žena?«
»Res? In kako je prenesel?« »Zdaj je že precej bolje, prvi teden pa se mu je skoraj zmešalo od veselja.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
SESTEVEK, ZNESEK, SUMA
SLOVENSKO-BISTRIŠKI JUDO KLUB
NAŠ ZBOROVODJA ŠKOBERNE
OLJEVINA
GOD SV. ELIJE
FRANCE ARKO
VASICA PRI PREDGRADU
RASTLINA S SUHIMI OVRŠNIMI LISTI
PREČEN DROG NA KMEČKEM VOZU
JAPONSKA PRESTOLNICA
SPANSKI DIRKAČ (FERNANDO)
PRIVRŽENKA TAOIZMA
OBOLELE BEZGAVKE, BRAMOR
RANA OD UDARCA
REKA V AZOVSKO MORJE
OKOLIŠČINA
OLGA MEGLIC
REZLJANJE FIGURIC IZ PAPIRJA
PEVEC JÜRGENS
TURŠKI ATENTATOR
SEČEVOD, URETRA
PREBIVALEC IRAKA
REKA V ČRNI GORI
BLAGOST, DOBROHOTNOST
HOLMIJ
MORSKA RIBA, BRADAČ
JAJČASTA POSODA
MIZARSKO DLETO
UBOŽICA
3
AFRIŠKA DRŽAVA
ATA, OČE
NEMŠKI ZLOČINEC (FRITZ)
DRAGO ČUDEN
ESTONEC
NOVINAR (MILAN)
KVAŠA
TRESENJE
MORSKA RIBA
IGRALEC RADKO POLIČ
GRŠKI OTOK
MOTIV MATERE BOŽJE
PREDPRAŽNIK
VULKANSKA KAMNINA
TONE KUNTNER
JANEZ ERŽEN
NAPAD BOLEZNI
ZNAK ZA ENAKOST
ODMEV, EHO
OGRODJE ZA SATNICO
FRANCOSKI DRAMATIK (JEAN)
PTIČJA SAMICA
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: INSULT = napad bolezni, JERAN = mizarsko dleto, OLOVAR = pivovar (star.), RIOLIT = vulkanska kamnina, SCHREIER = nemški operni tenorist in dirigent (Peter, 1935-), SKROFELJ = obolele bezgavke, bramor, TODT = nemški nacistični vojni zločinec (Fritz, 1891-1942), VIMOLJ = vasica pri Predgradu.
■aiejs 'eupey '^mjes
'^ajpo Tegeua 'nnsiu 'mou 'gonjo 'ejajd 'sai} 'eoed 'jsab^ 'qq '¡jj 'eAai 'uejaf '|bao 'oh '}so|!wopn[j 'eA|d 'eo§v !IV '°Pn '!we3uo 'jsouio^o '[jap^s 'isouljaz 'iua|o 'o^hiai '|oduu| 'ejosA :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Govori se...
... da je dobra polovica politikov v deželi pod Alpami baje znova obolela za politično demenco. Tako hudo, da celo sami verjamejo v svoje laži in častijo konvertitstvo ter demenco kot svojo odre-šiteljico. Posebej očitno se to odraža v mikrosferi, saj so prišli na oblast v dementnem vedenju do lastnih obljub in do tega, kar so zagovarjali, ko so bili še v opoziciji.
... da so v majhni haloški občini z največjim mejnim prehodom osnovnošolski deca več mesecev ostali brez telovadbe, ker je novo, veliko telovadnico zalila voda. Lahko bi se sicer učili plavanja, pa bojda med učitelji ni niti enega plavalnega mojstra .
... da so se v šterntalski občini kljub zameram zaradi nameravane priključitve vrtcev k šolam vsi po vrsti veselili in mastili ob brezplačnem volu na žaru; prvi mož občine pa
je tudi ob prazniku nadaljeval v svojem stilu - tokrat je podložnikom postregel s pravljico o Alici v čudežni deželi.
... da v eni najbogatejših občin niže Ptuja, baje zaradi recesije, niso našli dovolj razumevanja za nakup dveh neprofitnih stanovanj, brez težav pa so kupili dve gasilski vozili, dražji od stanovanj.
. da imajo pri poetovion-ski medobčinski žogobrcar-

ski zvezi očitno zelo dobro izdelano taktiko formiranja Super lige: kar tri klube so namreč uspeli zavesti in jih proti njihovi volji vključiti v projekt.
Vidi se ...
. da se v eni od slovensko-goriških občin kljub več kot šestim desetletjem še vedno niso rešili predvojnih označb svojega kraja v okupatorskem jeziku.
[ort: TRtuETNITZ 1 GEMEINDE : WITTMANNSBERB LANDKREIS: PETTAU	mi 1
	
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 1. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Kristina Škrlec, Podgorci 47, 2273 Podgorci.
Foto: Kancler
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Mali Ivo Kancler je bil za 1. maj na morju in sporoča: »Sonce je vroče, morje slano, mivka odlična. Le morje je še malo hladno, zato priporočam, da z dopusti počakate vsaj še do julija.«
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			9	2				
9		4	1	5		6		2
	1							
	2			4		1		
		8	3		2	4		
		1		7			8	
							2	
7		5		3	6	8		4
				9	7			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥»¥	©	€€	000
Bk	VV	©©©	€	0
Dvojčka	V	©©	€€	000
Rak	¥»	©©©	€	00
Lev	VVV	©	€€€	00
Devica	V	©©	€€€	0
Tehtnica	VVV	©©	€	000
Škorpijon	V	©©©	€€	0
Strelec	VVV	©©	€	00
Kozorog	VV	©©©	€€	0
Vodnar	VVV	©©	€€€	00
Rbi	V	©©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 26. junija do 2. julija 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

„Bolečina uvaja v premišljevanje. Kdor ni šel skozi šolo bolečine, je kakor nepismen človek pred knjigo življenja. " Zenta M. Raudive
„Velika bolečina more pogosto postati največja vrednota našega življenja." Theodor Fontane •k**
„Bog zadaja rano in jo zdravi, udari in s svojimi rokami ozdravlja." Job
•k**
„Najhujše ni dokler lahko rečemo: 'To je najhujše'. " William Shakespeare
•k**
„ Samo iz bolečine se, kakor trnjev cvet, porajajo velike stvari in vznikajo močni značaji." Giuseppe Giusti
„Trpeti pomeni imeti skrivnost skupaj z Bogom." Soren Kierkegaard
„Trpljenje je prednost v življenju, tako kot tudi sreča." Heinrich Blücher
•k**
„Vsak nosi svoj križ." Latinski pregovor •k**
„Vse je drago; samo trpljenje sveta je poceni; trpljenje sveta je zastonj." Victor Hugo
•k-k-k
„Zemeljski otroci izražajo svojo ljubezen z rožami. Gospod pa kot glasnike svoje ljubezni pošilja trnje." Terezija iz Avile „Določeno dostojanstvo je tudi v bolečini, in kdor je moder, ga mora ohraniti."Seneka
Ptuj • S tiskovne konference podjetij Teleing in KKS Ptuj
Z vstopnimi mesti brezžičnega interneta do večjega mestnega pretoka
Na Slovenskem trgu, kjer je imela do nedavnega sedež PeTV Ptuj, je novi sedež KKS Ptuj, d. o. o, na tem naslovu pa so 21. junija odprli tudi prvo Telein-govo info točko na Ptuju. Na tiskovni konferenci sta ob tej priložnosti Janez Smolkovič, direktor Teleinga, d. o. o., in Branko Brumen, direktor KKS Ptuj, d. o. o, predstavila brezžično internetno omrežje na območju mesta Ptuja in projekte, ki jih že izvajajo ali načrtujejo v bližnji prihodnosti.
Foto: MG
Na tiskovni konferenci sta sodelovala Janez Smolkovič, direktor Teleinga, d. o. o., in Branko Brumen, direktor KKS Ptuj, d. o. o.
V poletnih mesecih bodo postavili 10 vstopnih točk za brezžični internet, ki bo brezplačen eno uro na dan in bo namenjen predvsem obiskovalcem. Nova info točka je namenjena naročnikom Teleinga na Ptuju in širše. V teh dneh mineva osem let, odkar so prevzeli skrb za obratovanje in vzdrževanje omrežja KKS Ptuj in šest let, odkar so na Ptuju pričeli ponujati svoje storitve širokopasovnega dostopa do interneta in kabelske telefonije, je povedal direktor Teleinga Janez Smolkovič. Ena od obvez, ki so jo dali ob prevzemu upravljanja KKS Ptuj, je tudi postavitev brezžičnega omrežja na območju mesta Ptuja, 21. junija so vključili prvo vstopno točko, ki bo pokrivala Slovenski trg in bližnjo okolico, v poletnih mesecih pa bodo postavili še preostalih devet vstopnih točk za brezzični internet na območju mesta Ptuja, s katerimi bodo pokrili osrednje turistične in druge točke, kar bo lep prispevek k večji kvaliteti bivanja Ptujčanov in turistični ponudbi Ptuja. Z njimi bodo pokrili območja, kjer je največ obiskovalcev, saj je
namenjen prav njim. Sicer pa načrtujejo, da bodo na celotnem območju, kjer ponujajo svoje storitve, postavili več kot 100 vstopnih točk brezžičnega interneta.
Teleing je na Ptuju prevzel skrb za vzdrževanje in obratovanje omrežja KKS v letu 2004. Čez dve leti je začel ponujati storitve kabelskega interneta in kabelske telefonije tudi v omrežju KKS Ptuj, leta 2010 pa je prevzel v upravljanje KKS za obdobje 28 let z obvezo, da bo obnovil obstoječe kabelsko omrežje KKS Ptuj in tudi zgradil novo na območju MO Ptuj, kjer tovrstnega omrežja doslej še ni. V tem trenutku poteka gradnja hrbteničnega optičnega omrežja, s katerim bodo nadomestili primarne koaksialne kable z optičnimi. Tako naj bi do konca letošnjega leta zgradili še nekaj več kot 4,5 km optike in postavili 15 optičnih vozlišč. S tem bodo zagotovili zanesljivejše delovanje omrežja in višjo kakovost storitev na področju obstoječega sistema KKS Ptuj. Že to jesen bodo pričeli graditi optično omrežje na območju naselij Kicar in
Spodnji Velovlek, kjer so tudi pokazali največji interes in potrebo po širokopasovnem dostopu. Gradnjo optičnega omrežja pa v naslednjih letih načrtujejo tudi v preostalih naseljih MO Ptuj, kjer doslej tovrstnega omrežje še ni in kjer bodo tudi pokazali dovolj velik interes.
Janez Smolkovič, direktor Teleinga, d. o. o., je na tiskovni konferenci 21. junija poudaril, da tudi v bodoče želijo svojim naročnikom zagotavljati vse najsodobnejše telekomunikacijske storitve, zato povsod, kjer ponujajo
storitve na bakrenih omrežjih kabelske televizije pospešeno gradijo optično omrežje, ker se zavedajo, da jim bo le tovrstno omrežje omogočilo, da se bodo tudi v bodoče obdržali kot konkurenčen ponudnik telekomunikacijskih storitev, s čimer bodo ohranili zdajšnjih 29 delovnih mest in omogočili odpiranje novih. Samo letos so zaposlili tri nove sodelavce. Sodelujejo pa tudi z nekaterimi zunanjimi izvajalci in kooperanti. Trenutno ponujajo storitve v omrežjih kabelske televizije na območju 12 občin Spo-
Društvo je skozi čas uspešno delovalo in 1928. je bila nabavljena prva ročna brizgalna, sledila je nabava avtomobilov, žal pa je bil v II. svetovni vojni porušen stari dom in so se bili gasilci prisiljeni preseliti v prostore stare hranilnice in izposojevalnice, ostali pa so brez vsega. Po vojni so dobili motorno brizgalno in star avtomobil, ki so ga preuredili za potrebe reševanja ter do leta 1973, ko se je pričela gradnja današnjega doma, ostali v starih prostorih. Nov dom je bil prevzet leta 1977, ob 90-letnici delovanja društva. Z leti se je spreminjal način gašenja iz njim tudi gasilska oprema. Večji požar na farmi je pvzročil, da so nabavili večjo cisterno, ki drži kar 8000 litrov vode, je povedal predsednik PGD Središče ob Dravi Željko Škorjanec.
dnjega Podravja, Prlekije in delno Prekmurja, v odprtem širokopasovnem optičnem omrežju, ki so ga zgradili z evropskimi sredstvi, pa na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Zadovoljni so, da jim število naročnikov raste iz meseca v mesec. Največji porast beležijo pri naročnikih, ki se ob storitvi kabelske televizije odločajo tudi za njihovo paketno ponudbo širokopasovnega dostopa do interneta in kabelske telefonije. V gradnjo optičnega omrežja in nakup omrežne opreme vlagajo vsa svoja razpoložljiva lastna sredstva in tudi kredite. Samo letos bodo za investicije namenili več kot 850 tisoč evrov.
Po besedah Branka Bru-mna, direktorja KKS Ptuj, d. o. o., je bil Ptuj med prvimi slovenskimi mesti, ki je vzpostavil kabelski komunikacijski sitem. Zaradi neurejenih lastniških razmerij in organizacijskih rešitev, pa ni uspel slediti naglemu razvoju na telekomunikacijskem področju. S podelitvijo koncesije podjetju Teleing za 28 let naj bi zamujeno nadoknadili in omogočili pospešeno
V društvo je včlanjenih 119 članov. Predsednik pravi, da so dobro opremljen in da težav pri delu nimajo. V zadnjem času se ukvarjajo z obnovo doma: lani so obnovili streho, prihodnje leto se nadejajo stavbnega pohištva, potem pa bo treba urediti tudi kurjavo.
Zveza že četrto leto
Gasilska zveza Središče ob Dravi je bila ustanovljena konec leta 2008. Deluje v prostorih PGD Središče. V prvem letu delovanja so prevzeli gasilski prapor, letos pa so na pobudo GZ društvom dvignili kategorizacijo. Tako je sedaj PGD Središče v III. in PGD Obrež v II. kategoriji. Spremembo so naredili zato, da se društva lahko prijavljajo na različne razpise za domača in evropska sredstva. PGD Obrež bo namreč v prihodnosti nabavljalo novo vozilo in se bo tako lahko prijavilo za evropska sredstva. Glede investicij imajo 5-letni plan, ki se ga držijo, je povedal predsednik GZ Središče ob Dravi Toni Jelovica.
Slovesnosti se je udeležil tudi podpredsednik GZ Slovenije Janez Merc ter sredi-
modernizacijo obtoječega omrežja ter izgradnjo novega širokopasovnega optičnega omrežja, kar MO Ptuj glede na razpoložljiva sredstva ne bi mogla sama izvesti v kratkem. Posebej pa Brumna veseli, da so v času, ko je v starem mestnem jedru vse več poslovnih prostorov zaprtih, uspeli v dogovorih z MO Ptuj in koncesionarjem obnoviti poslovni prostor na eminentni lokaciji Slovenskega trga 1 ter z info točko kvalitetno obogatili ponudbo mesta. »Med prvimi mesti v Sloveniji bomo vzpostavili tudi 10 vstopnih točk za brezžični internet na območju Ptuja, kar bo zagotovo lep prispevek h kvaliteti bivanja Ptujčanov in turistični ponudbi Ptuja - zakladnice tisočletij in partnerskega mesta v projektu EPK 2012, oziroma k večjemu pretoku ljudi v starem mestnem jedru, da ne bomo imeli več občutka, da smo v popoldanskem času prišli v mrtvo mesto,« je ob odprtju Teleingove nove info točke na Ptuju in odprtju novega sedeža podjetja KKS Ptuj, d. o. o., še dodatno izpostavil Branko Brumen.
MG
škim gasilcem čestital in jim zaželel, da si postavijo smele cilje za naprej in storijo še veliko dobrega za ljudi, za gasilske vrednote in za svojo dušo. „Število gasilcev se povečuje, delo se po strokovni plati izboljšuje. So pa tudi nevarnosti, ker prihaja med gasilce vedno več politike. Status gasilca je marsikje zlorabljen, kajti za tako zahtevne naloge in tako veliko dela, kot ga gasilci opravimo, bi morali v tej družbi dobiti tudi ekvivalent. Ko naj bi končno do tega prišli, so vsi zraven, ko pa je treba delati, smo samo gasilci. To neskladje se bo moralo končati, kajti če ljudje hočejo vedno več materialnih dobrin, kapitala, bo to v nasprotju z gasilskimi vrednotami in ideali in bo gasilcev vedno manj," je prepričan Janez Merc.
Ob tej priložnosti so podelili tudi več priznanj za 10- in 20-letno opravljanje gasilske službe, za 30 let pa je priznanje prejela Sonja Šavora. Priznanje
I.	stopnje je prejel Samo Šala, priznanje II. stopnje pa Metka Belec, Simon Zorec in Anton Marčec. Gasilsko odlikovanje
II.	stopnje so podelili Branku Veselku.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Dva praznika srediških gasilcev
Število gasilcev se povečuje
PGD Središče je bilo ustanovljeno 6. marca 1887. Domačini so sklenili, da vzpostavijo protipožarno brambo že dve leti prej, saj so vlogo podali že 1885, a ji oblasti niso ugodile, ker so zahtevali poveljstvo v slovenskem jeziku. Prvi predsednik društva je bil Tomaž Senekovič.
Foto: Viki Ivanuša
V Središču so praznovali 3. dan gasilcev občine Središče ob Dravi in 125-letnico tamkajšnjega PGD. Za glasbo je skrbela središka godba, ki si je nedavno na tekmovanju godb v zabavnem programu prislužila prvo mesto med godbami z manj kot 40 godbeniki.
Prireditvenik
Torek, 26. junija
09:00 Sv. Tomaž: 6. občinski praznik, medobčinsko tekmovanje v visečem kegljanju za pokal občine, DU Sveti Tomaž
Sreda, 27. junija
11:00 Sv. Tomaž: 6. občinski praznik, srečanje starejših občanov
18:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje,
otroška lutkovna predstava Pogumnega viteza je strah 18:00 Ptuj, CID: delavnica romskih plesov, romski inf. center
Romic iz M. Sobote 20:30 Slovenska Bistrica, gradv: koncert Oto Pestner in Katja Koren z Big bandom GŠ Sl. Bistrica
Četrtek, 28. junija
15:00 Sv. Tomaž: 6. občinski praznik, tekmovanje med vasmi v
streljanju z zračno puško, strelsko društvo Katja 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka 2
Petek, 29. junija
09:00 Sv. Tomaž: 6. občinski praznik, športno-družabne igre
za predšolske otroke, DPM Sv.Tomaž 20:00 Majšperk, osnovna šola: koncert tamburaškega orkestra Majšperk; gostje: pevka Ana Karneža, operna pevca Petra Turk Rupreht in Sergej Rupreht, pevski zbor KUD Črešnjevec
20:00 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v
narečju Jesenska poroka 2 20:00 Vurberk, letni oder na gradu: predstava Gospodična
Mici Gledališkega društva Vurberk 21:00 Kidričevo, Talum - hala B: predstava MG Ptuj V samoti
bombaževih polj Bernarda Marie Koltesa 21:00 Lenart, športna dvorana: poletje v Lenartu - LenArt,
nastop folklornih skupin iz Peruja in Italije 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, koncert Bilbi
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 28. junij: 19:00 Sol življenja. Petek, 29., sobota, 30. junij, in nedelja, 1. julij: 17:00 Poba-linka; 19:00 Sol življenja; 21:00 Habemus papam -Imamo papeža.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 26. 6.
SREDA 27. 6.
00:00 Video strani 8:00 Letni koncert AFS študent Maribor 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Pevci KD Bud i na z gosti se predstavijo 21:20 Destrnik - Iz domače skrinje 22:35 Polka in Majolka 23:35 Ptujska kronika 23:50 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz Občine Hajdina 8:45 Ljudski pevci na Hajdini 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Košnja v Gerečji vasi 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 28. 6.
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Prireditev ob prazniku Občine Domava 9:30 Ujemi sanje 11:00 Utrip iz Ormoža 12:10 Video strani
18:00 Domava - Oddaje iz preteklosti 20:00 Zaključna prireditev Vrtca Domava 21:10 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
MEDICINSKA PEDIKURA na Ptuju in v Gorišnici je rešitev za vse probleme vaših stopal. T. Škri-njar, s. p., Gorišnica 66, tel. 041 396 330.
KMETIJSTVO
NESNICE - MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 17. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
Prodam bukova drva, razrezana na 25 in 33 cm ali metrske cepanice, dostava z dvigalom. Telefon 040 167 035.
PRODAM čebelje družine na AŽ satju, samonakladalno prikolico, sip prikolico 1 7. Telefon 031 57 57 20.
NEPREMIČNINE
PTUJ - CENTER: PRODAMO večjo poslovno stanovanjsko hišo z dvoriščem, večji del obnovljen, možne vse dejavnosti, ugodno. Telefon 070 350 853.
PTUJ - NOVA VAS: PRODAMO hišo z lepo ohišnico v izmeri cca 900 m2, je delno obnovljena, lepa lokacija, cena 75.000 evrov. Telefon 070 270 130.
RAZNO
UGODNO PRODAM 4 letne gume Stel Radial Marshal 155/70,R 13, rabljene 2 meseca. Tel. 041 221 920.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
Mineva 1 leto, odkar nas je zapustil naš dragi brat in stric
Darko Kokol
2. 8. 1966-26. 6. 2011 IZ BREZOVCA 31 a
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečo.
Tvoji najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si!
SPOMIN
25. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga
Angela Bela
IZ ZABOVC 85
Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečko. Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
Štčtj&ufca, buduka,
89,8 98,a 104,3 Ml*
)Q>ifuîa.jte nai tudi na ipletu: www. radio-ptu.^. iL
r IU, IS KB TELEVIZIJA
Torek 26.6. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon, 9:25 Kuhinjica - por. 9:50 Inf o kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. ' 0:20 Info kanal UD Modro-pon. 1:30 Info kanal
peoD
11:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 EPK napovednik-pon.
2:50 Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik-pon. '3:45 Info kanal 5:35 Kuhlnjlca 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal 0:30 Prodajno okno 7:00 Kultura na dlani-pon. 7:55 Info kanal 3:00 Ptujska kronika-pon. 3:20 Moto scena- pon. 3:40 Info kanal :30 Zemlja in mi - pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Sport(no) - pon. 20:50 Ptujske odrske deske - pon. 21:15 Poslanski utrip - pon. 22:10 Ptujska kronika-pon. 22:30 Epk napovednik-pon. 23:00 Info kanal Sreda 27.0. 3:30 Prodajno okno . 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 3:25 Kuhinjica- pon. 0:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 0:20 Info kanal 100 Modro - pon. 1:30 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Info kanal 2:50 Prodajno okno 3:05 Poslanski utrip - pon. 14:00 Prieki-Med Muro in Dravo -
1. oddaja - pon. 14:45 Info kanal 15:35 Kuhi nji ca
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 0:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost - pon. 7:35 Info kanal 13:00 Povabilo na kavo 13:35 Kulturo na dlani - pon. 19:30 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 JO. Poli maraton - pon. 20:35 Sport(no)- pon. 21:05 Epk naiiovednik-pon. 21:35 Povabifo na kavo-pon 22:10 Moto scena-pon. 22:30 Regj TV Gorišnica 23:30 Info kana
Četrtek 20.0. 0:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhlnjlca-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujssa kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:55 Info kanal 13:00 Prodajno okno 13:15 Info kanal 15:35 Kuhlnjlca 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 10:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:35 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Linea Snella - pon. 13:35 Enfn kanal
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 EPK najiovednik 20:5010. Poli maraton - pon. 21:05 Ptujske odrske deske-pon.
21:30 Zemlja in mi-pori. 22:00 Ptujska kronika - pun. 22:20 XI. repta Ptujianka - pon. 22:35 Info kanal