C. C. Post mit. — Esce ogni mtrcoUdi * ventrdt — 6 Aprile I928. Posamezna itevilka 25 stotinK lzhaja vsako sredo in petek z jut raj. Si ane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmot št 28 V Gorici v petek 6. aprila 1928 Leto XI. Nefrankhana pisma •• ne sprejemajo. Oglat se računajo po dogo> voru in se plačajo t naprej. — List izdajt konsorcij »Got. Sit* ie«. — Tisk Katoliik* tiskarne v Gorici. Ri» va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniStvo; ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 30B. Ne boj se, mala čreda! Ko je Kristusove učence, prvič jiregiinjune od oblastnikov, zgrabil obup, jim je Gospod z vso močjo in prisrčnostjo zaklical: »Ne boj se, main čredu!« Fred njim so stali možje, ki so imeli nesti zastavo križa po vsem svetu. Dvanajst revnih mož, ribiči, delavci, neuki. Pač jim je lahko vztrepefalo srce od strahu, ko so pomislili, da se bodo proti njim vrgle v boj vse mogočne sile tega sveta. Dobro so vedeli, da bo šlo proti njim domače judovsko ljud; stvo, slutili so, da jih bo svetovno rimsko cesarstvo začelo preganjati, metati v ječe, moriti. Kako tezaven, obupen boj! Na eni strani četica vet vezev, ki niso imeli nič dvugega kot vero v srcih — na drugi strani pa neizmerne sile bogastva, velikanske armade, vsa državna moč z ječami in sodnijami, s sijajno kulturo in z neusmiljenim nasiljem. Kako naj pred temi silami obst ane jo, kako naj ves ta paganski svei premagajo in privedejo v njem do zmage na; čela »božjega kraljestva«. Obupani in potrti so klonili glave, ziikaj človeški pameti sc je zdela ta nulogn neizvršljiva. Pa se je pred njimi znivnul Gospod in jim zaklU cal: »Ne boj se, mala čreda!« V srcih dvanajsiorice je ta nebes; ški opomin vžgal nudčloveški po; gum, vzdramil nezlomljive sile. Možje, revni po si ami, toda bogati po spoznanju so se otresli vseh plaš; nih misli, razgnali so vse zle slut; nje, šli na delo in — zmagali. Moč; mi vera, ki hribe prestavlja, in po; žrtvovalna ljubezen za sveto, prat vično stvar sta bili gonilni sili nji; hovega dela. Pretrpeti so pri tern svojem vzvišenem poslanstvu mo; rali sicer vse, kar jim je v prvi šibki uri zalebdelo pred očmi. Ni jim bi; lo prizanešeno ne z mučenjem in ne z ječami, vlačili so jih po sodnijah in ziigovurjati so se morali pred kru; timi oblastniki in konečno so veči; noma vsi z mučeniško smrtjo pod; krepili svojo apostolsko besedo, to; da klonili niso. Zato so zmagali. Te dni se pripravljamo, da bi v pobožnem veselju praznovali vsta; jenje Gospodovo. Strahote velikega tedna trepečejo še v nasih srcih, spomin na grozotno Golgoto še kr; vavi v naših dušah, vendar že čuti; mo v sebi zarjo velikonočnega jii; tra, ko bomo slavili zmago Križa; nega. V tisiem svečanem trenutku naj se naša misel pobov.no skloni iudi pred dvanajstorico zaničevanih in pre'üi-mjanih, ki so s svojim ve; likim delom največ pripomogli, da se je Kristusova Cerkev dvignila iz kniiikomb in je zmagujoča zavla; diila človeštvu Njihovi močni veri in nesebični ljubezni naj bo posve; čena naša topla molitev. To vero in ljubezen presadimo tu; di v naše vsakodnevno zivljenje. V vsem svojem zasebnem in javnem udejstvovanju črpajmo iz teh dveh oživljajočih vrelcev. Naj se dvigajo pred nami gore tezav in zaprek, naj pretresa naša srca bojazen pred silo sveta, ne klonimo! Skrbimo, da bomo vedno vredni Kristusovega opomina: »Ne boj se, maia ere; da«! in ostali bomo kovači svoje bo; dočnosti. Kaj se godi po svetu? Skoraj nomine leto, da ne bimo* rali pisati, kako se kolonialna ljud? stva, ki trpe pod jarmom evropskih velesil, dvigajo, hoteč otresti raz sebe vezi modernega robstva. An* gleški imperij bolcha stalno na bo* lezni, ki se ji pravi samoodlooba narodov. Za ta vzvišeni cilj so se navidez tudi angleški polki pod Haighom borili pri Ypernu in na Sommi. a povojna angleška kolo* nialna politika noče o samoodloebi nieesar vedeti. V Delhih, staroslavnem mestu indijskih mogulov, se zbirajo pri* staši velikega narodne.aa borca Ghandija in obtožujejo angleški imperij. V Kahiri, pod palmami iz faraon? skih dob, napovedujejo e.<4iptovskl študentje polrii zanosa in mladost* nega navdušenja za svobodo domo* vine, svoje shade. Na grobu svoje* ga mrtvega vodje Zaglul paše jih prešine sveti ogenj. da se upirajo angleški samosilniški in osvojevatU ni politiki. Iben Saud, vodja Arabcev, kliče k svojim šotorom brze konjenike in jih podžiga k vstaji za svobodo do= movinc. Angleški kolonialni urad v Lon> donu pa pošilja v uredništva glav« nih listov norbčila. da so vsi narod* ni borci v njenih prekomorskih de- želak podkupljeni od Angliji so* vražnih sil. Ne smc da se resno vzeti raznih pojavov v Indiji, Egip* tu, Arabiji, Transjordaniji in dru? ;god-. Predno pa mi svojo besedo reee* mo, je prav in potrebno, da razgr* nemo sliko narodnostnega gibanja v nekaterih angleških koloniah. Kar vclja za anglcške, drži tudi za fran» coske ali holandske ali druge izko^ riščevavce ljudstev. Tožba iz Delhija. Če govorimo o angleškem zati* ranju, kaj bi morali šele reei o po? litiki drugih držav. Sai je znano, da Anglež, brihtni trgovec, ve, da je treba vajeti malce popustiti, da več nese. Dosti je pa drugih narodov, oziroma politikov, ki menijo, da bo konj boli tekel, če ga vedno z bi=> čem bijeio. Toda danes ni vee mogoče oma? miti zahtev po narodnih svobosei* ] nah ne z mamljivimi obliubami, nc ' s polovičnim popuščanjem, šc manj j pa s silo. Pogleite, kako ic na In? j dijskem. Znano ie, da tarn pod Hi? J malajo v rodovitnih ravnieah Gan> ga in Inda 300 miljonski narod že leta in leta zahteva svojo svobodo. Saj hoče dati Angležu razne trgov? ske prednravicc, a naj mu pusti na= rodno svobodo. Za to sveto naeclo se bore in so se borili vsi narodni borci, ki so že izčrpani po ječah in pregnanstvu legli v grob. Pred desetimi leti je britanska vlüda dala Mdiji ustavo. Kralj je nato imenoval sedem angleških po- slancev v komisijo, ki naj hodi po Indiji ter ugotovi, ali so domaeini zadovoljni z angle&ko ustavo ali ne. V Londonu so namrcč hinavsko menili, da so Indijcejn dali vse, kar so mogli. Indijski narodni borci so pa upravičcno ogorčeni, da ni no» ben Indijec clan odbora, ki naj pro* učuje, ali je ljudstvo zadovoljno z ustavo ali ne. Jasno je, da bo onih sedem An? gležev, ki naj preiskujejo dobrote angleških svoboščin, kar navduše? nih za velikodušnost angleške vla^ de. Ljudstvo pa, ki na lastni koži čuti angleške postave in postopa- nje britanskih oblastev, bo imclo drugo sodbo. In res. V februarju se je zbral v Delhih indijski par lament. Tedaj je vstal indijski narodni voditelj La; la LaipatraL.Kot prorok je v belem plašču dvignil svojo košeeno roko proti tribuni podkraljevi in tiral Anglijo pred tribunal svetovne ve? sti: »Nikdar ni Anglija prinesla Indiji nieesar dobrcga. Prišli stc zaradi lastnega dobička. Strašite nas z anarhijo, ki bi zavladala po vašem odhodu? Toda je li boljše, če ljudstvo ne odločuje o lastni usodi? Tisočkrat ljubši nam je kaos kot vaš rcdi« Za njim so se dvigali drugi in govorili iz srca in> dijskemu narodu. hlcpečemu po svobodi kot preganjana srna po svežern studencu. Ni li to zname? nje, da bo prišlo do dneva, ko bo borec Lala lahko vzkliknil, da In? dija sama odločuje o lastni usodi? Klic po svobodi v Egiptu. Zavest, da ima sleherni narod pravico, da si sam pise svojo zgodo* vino, se ne da kljub desetletnim naporom tudi v Egiptu zatreti. Nemara se boste šc spominjali, da jc bilo v eni lanskih »Straž« go? vora o borbi Zaglul paše proti bri? tanskemu guverneriu, ki ie smatral \ Egipt za popolnoma angleško po> I krajino. Tega narodnega borca že \ krije rodovitna Nilova zemlja. To? 1 da ogenj, ki ga je vžgal v srcih mla? j dih Egiptcev, se ni pogasil. j Za boljsc razumevanjc egiptskc? j ga narodnostnega boja- j^ treba označiti dvoie struj, ki prc^vladujc' ta v Egiptu in v Londonu. V Egiptu j je naimočnejša narodna Waid? stranka. Ta noče poznati napram Angliji nikake popustljivi>sti. Kot vzvišeni cilj ji lebdi pred oemi po? poln a neodvisnost domovine. To stranko je vodil ZaLjlul paša in zdaj po njegovi smrti razboriti Na? has paša, ki je zunanji minister. Druga strüja je boli žmerna. Tu? j di ta stremi po neodvisnosti Egipta. A to neodvisnost skuša doseči po* lagoma, ne da bi sc pri tern zame? rila Angležem. Vzporedni struji sta tudi med an* gleškimi politiki. Zmerna struja uči, da je treba spričo splošne želje vseh narodov po neodvisnosti, spre? meniti način britanske kolonialne politike. Tisti trdni sistem, brzdati kolonialne narode s silo, se je izži? vel sredi XIX. stoletja. Zdaj se mo* ra uveljaviti boli prozen način. Druga angleška struja je pa n.e* popustliiva. Zmeria angleško via? do, člš, čemu dovoli Egintu toliko svobode. Na ta način se bo dežcla, preko katere pelje glavna svetovna pr.ometna žila, Sueški prekop, iz* muznila Veliki Britaniji iz rok. Ker prevladuje ,v Egiptu neodjenljiva struja in v Londonu niena posestri» ma. je nujno, da je moralo priti do navega spora; »Nismo vazal Londona!« Nahas paša, Zaglulov naslednik v idejah in oblasti, je spravil skozi v parlamentu važne zakone, ki An? gležem močno smrdijo. Nove postal ve določujejo, da smc osrednja via** da imenovati župane, olajšujejo pridobitev dovoljenj za nošnjo orožia, odpravliajo stroge omejitve javnih zborovani. 4. marca je Ion» donska vlada poslala v Kahiro pro* testno pismo proti novim Nahaso* vim odredbam. V tern britanskem memorandumu se berc, da so te no? ve egiptovskc odredbe v ostrem nasprotstvu z angleško ? egiptov? skim dogovorom iz 1. 1922. Ta do=» govor tvori podlago neodvisnosti, dovoljenc Egiptu od strami Angli'je. Javna zborovanja so po tern dogo=» voru skoraj onemogočena, češ. da so stalna nevarnost za življenie in imetje Evropcey. Najbolj važna točka dogovora iz 1. 1922. je pa ona, ki izroea brambo Sueškega prekopa v roke Angležem. Tu tiei pravza? prav zajec. Angliji gre res precej za rodo* vitno Nilovo deželo, ki ie v zad* njih desctletjih postala nrava iz* vczna. dežela za angleški bombaž. Bolj važen je pa za britanski sve? tovni imperij nrehod iz Sredozem? nega moria v Indijski ocean. Ce iz? gubi Aniiliia Sueški prekop, je od* rezana od svojih vzhodnih kojonij. Sueški prekop pa lahko postanc v rokah protianUlesko navdahnjene* ga Egipta silovito orožje proti An? üliji. To dobro ve egiptovski vodja Nahas pasa in hoče prav tu udariti svojega nasprotnika v živo. Dopisniku »Daily Expressa« je izjavil, da ni nikjer nobene medna? rodne pogodbe, ki bi Egipt izročala Angležcm. Močna in svobodna cgiptska država bi prihranjla Brita* niji ogrornne stroške za armadne zbore, ki jih mora vzdrževati v Egiptu, obenem bi pa zadovoljila upravičene težnje E^intcev po svo* btidi. Egipt se hoče pogajati z An? cflijo kot ravnopraven z ravnoprav? nim in je pripravljen skleniti tudi vojaško zvezo z njo. Pravične so te besede starega pa? še, a ne gredo v račun britske psvo* ieyalne politike. Zato bodo še in šc narodni borci zahtevali pravic, to* da ne več dolgo zaman. Okno v svet. Nemški volivci. L. 1924. so volivni imeniki izka* zovali 38, 375.000 volivccv. Za Ie* tošnje volitve v Nemčiji ie pa šte* vilo narastio na 41,25Ö.ÖÜ(X Vse ka* že, da se bodo stranke sredine okrepilc. Izjavc pohticnih yodite^ ljcv kažejo, da bod.o zgubili komu» nisti in nacionalci, pridobili pa cen* trum in nekaj tudi socialni demo«« kratje, kakor smo že v zadnjem po* litičncm prcgledu domnevali. Med Jugoslavijo in Anglijo se navezujejo eim dalje trdnejši tr? govski štiki. Finaneni minister iz Belgrada se je odpeljal v London k pogajanjem za posojilo 50 mil jo? nov šterlingov. Obenem se bo po* razgoyoril z londonskimi finaneni? ki, ki bi vložili svoj denar v jügo^ slovanska podjetja. Da se podkre* pijo te nove zyeze, ki obetajo ve* like ugodnosti Jugoslaviji, bosta šla jugoslovanski kralj in kraljica v aprilu v London na obisk. jtran" 2. «GORISKA STRA2A« Italijanski poslanik na Dunaju Auriti, ki je zapustil Dunai po znancm Seiplovem govo* ru, se nc vrne vee na svoje mesto. Začasno ga bo na domes to val eden izmed poslaništvenih svetnikov. Italija — Turcija — Grcija. V Milanu je imcl turški zunanji minister Tcvtik Rušdi bej politieen razgovor z Mussolinijem. Pred trc* mi dnevi jc pa j4rski zunanji mini* ster Mihalakopulos kosil skupaj z našim prvim ministrom na milan* ski prefekturi. Veeina italijanskega časopisja pise zato o bližnjem tes* nem sporazumu med temi tremi dr* žavnmi. Pristavljajo tudi ,da jc mi* sel o balkanskem Locarnu za en* krat šc daleč. V boljšc razumeva» nje te novice povemoL da je še ma* lo časa tega, odkar išče Turčija z balkanskimi državami tesnejših stikov. Vojnal Dve največji svetovni petrolejski družbi ameriška Standara Oil Com* pany in londonska Royal Dutch Shell sta imeii pogajanja v Wa* shingtonu. Gre namreč za to, kdo si bo osvojil ruske petrolejske vrel* ce. Pogajanja pa niso uspela. Lon? donski petroleiski kralj sir Henrih Deterding je zato izjavil, da se bo z vsemi sredstvi boril proti svojim ameriškim tekmecem. Kdor ve, da je petrolei bil tudi eden izmed vzrokov svetovne vojne, bo v tej vesti razbr^al velike politiene posle* dice, ki jih ta boj še prinese. DNEVNt VfcSTI. Vesele velikonočne praznike želimo vsem naročnikom, čita* teljem, sotrudnikom, prijateljem, celokupni naši domačijL Vcmo, da bodo v marsikaterem našem domu, pri marsikateri naši družini veliko* nočni piruhi pomešani s trpkostjo in pomanjkanjem. Svetla krščanska misel, da sledi velikemu tednu vet ličastno vstajenje, naj nas jači in nam ožarja praznik Zmage. Uredništvo in upravništvo. Mussolinijevo priznanje. Naeelnik vlade je nakazal v znak svojega oscbnega priznanja po 500 lir sledeeima dvema družinama s številnim naraščajem: družini Fran» ccta Juga iz Kala nad Kanalom (11 otrok) in družini De Martin Quer* rino iz Romansa (12 otrok). Pokrajinski prvaki. Pokrajinski tajnik in župan Born? biß sta se odpeliala začctkom tedna v Rim. Govorila bosta tarn z viso* kimi prvaki o zadevah naše dežele. Z južnega Tirolskega. Nemška poslanca Tinzl in Stern* bach sta poslala na prvega ministra spomenico, kjer ga opozarjata na gospodarsko propadanje pokrajine. Pravita, da je temu vzrok dcjsjvo, da so zginile nekdanje močne go* spodarske enote. Škodo, ki je s tern nastala, cenita poslanca na 3 mi* ljarde lir. Proti draginji. Tajnik fašistovske stranke je dal navodila pokrajinskim zvezam gle* de tržnih cen. Treba je, pravijo na? vodila, prepreciti porast cen pri življenjskih potrebščinaji in se upre_ti znižanju delavskih plač. Do* bra navodila! Treba jc šc proti brezposelnosti katero reči. Cestna imena. Župan v Bocnu na Tirolskem je odredil, da morajo vse nove ulice biti imenovane pp slavnih umrlih italijanskih možeh. Naeelnik vlade prvi minister Mussolini se je v sre* do 4. t. m. nepričakovano pripeljal v Milarv kjer si je ogledal razne na* prave, med drugim tudi zgradbo novega velikcga postajnega po* slopja. Vpokojencem v Idriji, ki nimajo še pokojninske knjižice. Svoj čas je že tajništvo K. D. Z. v »Go.riški Straži« sporoeilo, da bo pokrajinska zakladnica izplaeala 5% razliko davka na premieno premoženje, od 1. 1. 1927 dalje, najprej vpokojencem, ki imajo že pokojninske knjižice. Vpokojen* cem, ki nimajo še pokojninske knji* žice pa bo pokrajinska zakladnica izplaeala 5% razliko davka na pre* mično premoženje (Ricchezza mo* bile) skupno s poviškom pokoj* nine, ki jim pritiče po kr. od* loku št. 1413. Na ponovno pismeno prošnjo vpokojencev, ki nimajo še pokoininskih knjižic. da bi se> jim eimprej izplaeala 5% razlika in po* kojnjnski povišek, je tajništvo K. D. Z. Donovno posredovalo pri tu* kajšnji pokrajinski zakladnici. Vo* ditelj pokrajinske zakladnice je za* gotovil, da bodo 5% razlika in po* kojninski povišek izplačani tekom meseca maia. Uradne spremembe. Na mesto videmskega prefekta Iracija, ki je šel v notranjc ministr* stvo na neko važno mcs_to, pride dosedanji pulj ski prefekt Cavalieri. V Pulj pa pošljejo za prefekta po* slanca Leonija iz Sicilije. Markov trg pod vodo. Že zadnjič smo dejali, da po vsej Italiji vode naraseajo. Zanimivo je, da je bil pondeljek zvečer tudi Markov trg v Benetkah pod vodo. Močan veter je gnal morske valove, ki so pokrili trg in nižie ležeče mestnc dele, Kraljevski pari. Ko se bo prestolonaslednik Hum* bert vrnil s svojega potovanja po Afriki in sveti deželi, se bo zaroeil z belgijsko kraljjeino Mari jo Joži* co. Nevesta je zdaj stara 19 let. Svatba bo v Turinu. Humbertova sestra, kraljičina Ivanka, bo pa menda postala žena bolgarskega kralj a Borisa, ltalijanska čokolada. Čokolada znamke »Talmone« jc v svetu precej znana. Lansko leto so jo izvozili za sedem miljonov lir, predlanskim pa celo za 10 in pol. Sloves ljubljanske opere. Ljubljansko operno gledišče go? stuje te dni v vseh vcčjih mestih Jugoslavije. V Belgradu so se ljub* ljanski opcrni pevci dobro posta* vili. Maršalska pokojnina. Vdova po umrlem maršalu Diazu bo dobila epkratno podporo v zne* sku enega miljona lir. Odobrena je tudi letna pokojnina v znesku 100 tisoč lir. Najstarejši Evropec. Danes je najbolj star mož v Ev* ropi Tadei Stefanovič iz vasi Olo* vo v Hercegovini. Ima 150 let. Zdaj mu rastejo zobje tretjie. Mož še dela na polju in je še prav dobro öhr an j en. Varčna nisi, ako nakupiš mnogo hrane, ki jo do* biš po ccni. ki pa nič ne izda! Kupi jo rajši manj in ta bodi redilna. Žapomni si to, ko kupuješ testeni» ne. Zahtevaj PEKATETK v origin nalnih zavojih po V2 kg z napisom PEKATETE. Vozel. Letošnja velikanoč bo pa ponudi* la našim bravcem svoje vrste pisa* nic. So bolj ameriške sorte. Pa če jih z našimi barvami pobarvamo, jih bo cepilo prav rado staro in mlado. Taka je njih mienost. Od časa do časa bo urednik prihranil kotieek v listu, kjer bo stavljenih devet vpra* šanj. Par jih bo iz domaee zgodo>* vine, nekaj iz zemljeznanstva, ka* tero iz domačega slovstva ali ži* valstva, pa še kaj bolj mikavnega. Na stavljena vprašanja bodo naši bravci morali odgovoriti tekom enega tedna lepo v zaprtem pismu poslanem na uredništvo. Kdor bo vseh devet vozlov razvozlal, bo tu? di nagrajen. Še veeja nagrada bo pa to, ker bo dokazal svoje znanje na različnih poljih. Na tak naein hoee list nuditi svojim zvestim bravcem malo možnosti, da si na priprost pa prijetcn naein razširijo svoje znan<* stvo. Kdor pa s.e ne bo lotil teh vo? zlov, naj pa vsaj pridno prebere prave odgovore, ki jih bo »Straža« prinesla danes teden. I. 1. Kdaj je bil tabor na šempas* kem polju? 2. Kaj pomeni beseda »amok«? 3. V katerih važnejših krajih Pri* morske je Krek govoril? 5. Kdaj so se naselili Slovenci na Primorskem? 6. Kje v našil deželi dozorijo prve in kje zadnje črešnje? 7. Zakaj poje pri božični polnoč* nici v goriški stolnici dijakon evan* gelij z golim mečem v roki? 8. Kateri je najvišji vrh v Julijski Krajini? 9. Kaj se pravi »Gor. Stražo« po hebrejsko urejevati? Kdor bo vozel prav razvozlal in poslal rešitev do eetrtka na ured* ništvo, bo nagrajen. Listnica uredništva. F. O., Aleksandrija, Egipt: Poto<* lažite se in praznujte prav v mini velikonočne praznike, kajti tudi Vaša stvar pride na vrsto. Hvala za pozdrave in voščila, katera iskre* no vračamo, čeprav bodo prišla ne* koliko prepozno. /. T., Cerkno: Dopis je preveč osebnega znaeaja, zato ga ne mo* remo priobčiti. A. K., Črnivrh: Nam se zdi, da bi z objavljenjem duhove še bolj raz* greli, zato ne moremo priobčiti. Po* zdrave. J. V., Rodik: Radi pomanjkanja časa in osobja se ne moremo pečati z nabavo ccpičev. Zglasiti se morate že osebno v Gorici, da si cepiče iz# berete. Pozdravljeni. P. /., Labinje pri Cerknem: Za* deva, katero opisujete, je žalostna, če je resnicna. Ker je pa žaljiva in tudi tožljiva, zato je ne moremo priobčiti v listu. Poročajte nam kaj drugega. Fantom iz Potravnega: Zadeva je tako malenkostna, da v resnici ne spada v list. Oglasite se s cim dru^ gim! P. O., Creutzwald, Francija: Po* slano smo prejeli; o priliki bomo porabiili. Pozdrave. /. M., Koseč pri Drežnici: Ali se vam ne zdi, da bi z dopisom o god* bi nastali samo prepiri? Bog živi! Velikonocna potica. Dobra jc, posebno ee je naložena z orehi, namazana z maslom in me» dom, zasoljena z jajci in natrošena z rozinami. Leta 1914. sem jedel potico doma, 1. 1915. mi jo je poslala pokojna ma* ma na Dunaj, kjer , sem se šolal. Spominjam se, da so na Dunaju rayno za veliko noč 1. 1915. vpeljali izkazaiee za kruh. Velikonoe 1. 1916. sem obhajal v Potok Zloti blizu Bučaca v Galiciji. Za kosilo smo dobili kos mesa in porcijo juhe z »Dratverhau«, znano avstrijsko zeljnato špecijaliteto, ki je bila še najbolj podobna drobirju izpod sena. Podce ni bilo, pač pa se me je popoldne usmilila vdova po pravoslavnem popu, katerega so Avstrijci obesili. Ta uboga vdova mi je dala kos pravoslavne pashe, ki ima pri pravoslavnih isti pomen kot naša velikonocna potica. L. 1917. sem obhajal veliko noč v ruskein ujetništvu v Todoreštih v Besarabiji. Dobro se mi je godilo. Ni bilo na mizi naše vipavske poti* ce, pač pa ruska pasha, ki mi je pa še bolj tcknila, ker mi jo je nudila brhka ruska deklica. Velikonoe leta 1818. sem obhajal na solunski fronti v rovih, 50 kora* kov pred bolgarskimi, oziroma av* strijskimi. Tu pa je bila potica in to prava velikonocna potica. Za svoj god 1. 1918. sem se slučaj* no nahajal po opravku na komandi druge srbske armade pod vojvodo Stepanovieem v Subotki, mestecu v današnji grški Maccdoniji. Ko sem opravil svoja opravila in se fračal domov, sem opazil francoskega vo* jaka, ki je lepo ležal na solncu in čital easopis. Radovednost me je gnala bliže in opazil sem, da vojak čita časopis, ki je imcl na glavi sli* ko križanega Jezusa. Časonis sc je imenoval »Le Croix« (Križ — dnev? nik francoskih katoličanov). Nekaj me je vleklo k temu voja* ku, ki je imel čin kaprola. Polago* ma sem šel mimo in zbiral ves za* klad svojega znanja francoskega jezika, da bi vojaka nagovoril. Kq sem uredil v mislih prva dva stav* ka, sem se vrnil v bližino čitajočega Francoza in ga najprej pozdravil z bon jour (Dober dan). Vojak se mi ji nasmejal, pri začctku sva oba jecala, koncem koncev pa sva se dobro razumela in pogoyor je po* stal celo zanimiv. Vojak mi ie po* vedal, da ie v civilu katoliški žup» nik v vasici departementa (okraja) Vaucluse, severno od franeoskega obrežnega mesta Marseille. Ker so bili na Francoskem tudi duhovniki podvrženi vojask^ službi kot na? vadni vojaki s puško, je bil vpokli* can tudi on. Boril se je pod Verdu= nom, bil tarn ranjen, koneno pa ga je vngla usoda na solunsko fronto. Službo je vršil kot pisar v vojaški pekariji v Vertekopu. Večkrat je spremljal prevoz kruha iz Verteko* pa vlSubotko. Imenoval se je Flau' bert Louis. Pogovarjala sva se več kot uro. Govorila sva o vojni in politiki. o katoliški organizaeiji na Franco* skem in o naši slovenski katoliški organizaeiji, itd. Postala sva si pri* jatelja, izmenjala si naslove, sc po> sloviia in potem si dopisovala. Na veliko soboto popoldne sem sei kot navadno po pošto na ko^ mando bataljona. Cata (pisar) mi izroči pošto, med katero je bilo tudi pismo prijatelja Flauberta. Pregle* dal sem dnevne časopise (v Solunu so izhajali takrat trije srbski dney* niki in prcčital prijateljevo pismo. V pismu je bilo govora o nekem malern daru za velikonočne praz* nike. Okoli polnoči so prišli komordi* žije (prenašalci) s kruhom in dru* gim provijantom. Zame so prinesli precejšen zavoj. Ko sem ga odvil, sem našel steklenico konjaka in ve* liko potico, na kateri je bil pritrjen listek z napisom »Bratu Slovencu> irancoski tovariš«. Dragi Flaubert je vedel, da je drugi dan velika noč, spomnil se je svoiega nevrednega brata. Veliko je bilo drugi dan veselje pri mojem oddelku, ker potico in konjak sem razdelil na podlagi naj* čistejšega komunizma. Velikonočno jutro 1918. Solnce ie pogledalo izza sive Dudice in končno obsijalo tudi mojo posto* ianko v temnem prevalu potoka Poroja. Po nebu so se križale naše granate z avstrijskimi in bolgarski* mi. Nikdar se mi ni zdelo to bob* nenje tako nesmiselno kot to jutro. Vesele praznike bi ljudje lahko praznovali in ne čakali skriti v jar* kih in za skalami na glavo soelove* ka, kot lovec na lisico. Prijatelj Louis Flaubert je poko* kan v Vertekopu. Pobrala ga ie ju? nija 1918. kruta malarija. Potica pa je le potica. Dobra je- bila. Teknila mi je bolje, kot mi bo le tosn ja. J. R. Priloga »Goriške Straže« št. 28 »GORISKA STRAŽA« Stran 3. GOSPODARSTVO. Naš spodnji Kras. Güsprydarski razvoj v posamez? nih krajih, pri posameznih podje? tjih in koneno pri zasebnih gospo- darstvih, ni odviscn samo od bolj? ših. ali slabših razmer, ampak v ve? liki mcri od žilavosti in privajeno? sti tistih, ki na en ali drug naein go? spodarstva upravljajo. Naš spodnji Kras je po večini nerodoviten. Sko? raj bi rekli, da je tu sama goličava in kamenjc. Rodovitne so saino ma? lc dolinice, v katerih se nahajajo krpe zemlje. Med vojno so bile še tc doline poteptane in na razne na? čine spreinenjene v nerodovitnost. Ako bi takrat na ta del Krasa nase? lili katerokoli si bodi ljudstvo, ne bi se moglo preživljati. Vsi letni pridelki bi ne zadostovali niti za parmesečno prehrano. Moral je priti tja Kraševec, moral je priti do? macin, ki to nerodovitno zemljo ljubi, ki je vajen obdelovati jo z ve* likim trudom in ki zna pičle prided ke tako razdeliti, da mu zadostuje? jo za celoletno skram.no preživlja* nje. Tej spodnjekraški pustinji je po? dobno naše celokupno gospodar? stvo, z raznimi gospodarskimi or? ganizacijami, ki so v njem zrastla. Nismo bogati, a kljub temu smo znali vstvariti razmeram primerno močno zadružno gospodarsko or? ganizacijo. Ta organizacija ne po> seduje ogromnih kapitalov, ne veli? kih prihrankov, iz tega ozira gleda- na se lahko smatra kot kup bera? eije, podobna je spodnjemu Krasu. Je pae organizacija revnega ljud? stva. A eno je pri naši zadružno? gospodarski organizaciji veliko t. j. da je s petimi kruhi in par ribami — da govorimo s sv. pismom — znala nasičevati ogromne množice. Z malimi sredstvi, ki jih je imela na razpolago, je gospodarsko do* brodejno vplivala na celo deželo. Kakor kraške dolinice tako je bi? lo tudi naše zadružništvo po vojni razdejano. Zadruge v teh krajih po večini niso poslovale od 1. 1915. do konca vojnc, ali pa so neredno poslo? vale v begunstvu. Pri drugih zadru? gah so bili voditelji poklicani v vo? iaäko službo in so celo vojno živo? tarile. Celo naše zadružništvo se je nahajalo tik po vojni brez lastne krivde v največji disorganizaciji. Knjige zadrug se celo vojno niso vodile ali so se vodile le za silo. Marsikje ob fronti so bile knjige uničene. Reviziie se niso mogle vr? šiti od leta 1914. do lcta 1920. Clani naših zadrug, razkropljeni v begun? stvu, so vlagali in dvigali na raeun lastnili zadrug pri zvezi, ki se je na? hajala v Ljubljani. Po vrhu je prišla šc zamenjava denarja in tozadevni nejasni odloki, tako da zadruge par let niso vedele kako naj zamenjavo raznih računov v knjigah izvedejo/ Prvotni zakon o zamenjavi je dolo? čal, da se naložbc preko meje za> menjajo, kasneje je bil vkinjen. Zopet kasneje je bil nadomeščen z zakonom o državni garanciji zadru? gamzazgubo pri zamenjavi in voj? nih posojilih. Tudi ta zakon je ostal samo na papirju in se ni izvajal. Namesto garancije je vlada 1924 koncčno naložbe preko meje zarne» njala. Torej šele leta 1924. je bilo mogoče prvič po vojni ugotoviti stanje posameznih zadrug, urediti račune in napraviti pravilne bi? lance. Nasemu ozemlju je bil priključen del bivše Kranjske. Zadruge teh krajev so pristopile po veliki večini k Zadružni zvezi v Gorici. Te za? druge so bile vpisane pri trgov? skem sodišču v Ljubljani. Zveza je imela veliko dela, da je dosegla prcnos listin in vpis v tukajšnje tr? jUovsko sodišče. Vse zadruge so mo* f rale prositi za priznanje nacijonali? j tete in tudi to delo je zveza za svoje članice izvršila. Po zaslugi in s pomočjo Zadružne zveze so vse zadruge danes urejene in povojni nedostatksi odstranieni. Delo je bilo ogromno, a odbor Za? družne zveze se ga ni ustrašil. Naše zadružno gospodarstvo je vtrpelo tudi velike finančne zgube vsled povojnih razmer. Zamenjava denarja se je sicer izvršila po klju? cu 60%, a v resnici nismo zamenja? li naših celo'kupnih kapitalov niti po 30%. Ob priliki zamenjave se je našemu zadružništvu zamenjal sae mo likviden denar, ki se je nahajal takrat v blagajnah. Naložbe avstro? ogrskih kron v Ljubljani in drugod preko meje, so se zamenjale šele leta 1924. z nad petletno zamudo. Za? menjal sc je samo kapital brez na? raslih obresti. Preko meje naložen kapital Zadružne zveze in njenih članic je znašal skoro 8 in pol mili? jonov kron, ali po 60% v lirah nad 5 inilijonov lir. Izguba na pet letnih obrestih je znašala, ako računamo po 6% obresti, celih 300.000 lir let* no, torej v petih letih 1 milijon in pol lir. Od tega neproduktivnega kapitala so morale naše zadruge in zveza plaičevati vlagateljem eel čas obresti ter jim tudi na zahtevo nai? ložbe po 60^ v lirah izplačati. Vso škodo, ki jo je imeio naše zadruž? ništvo pri tern, je po dobrem go? spodarstvu posameznih zadrug in Zadružne zveze brez posledic pre? neslo. Naše zadružništvo pa je vtrpelo še druge finančne zgube. Vojna po? sojila, ki jih je moralo podpisati, sc mu niso še danes zamenjala in tudi zakon o garanciji za zgube pri istih se ne izvaja. Nadalje se zame? njava vlog pTi poštni hranilnici na Dunaju šele sedaj po devetih letih vrši. Kljub vsem tern zgubam in teža? vam je bil finančni položaj našega zadružništva sploh in Zadružne zveze posebej, ob koncu leta 1927 jako dober. V letu 1927 je imela Zadružna zveza L 18.000 eistega do? bicka, ter je znašal 31. 12. 1927 njen po vojni prihranjeni rezervni zalog nad 250.000 lir. Kakor spodnji Kraševec svoja polja tako smo mi s težkim delom obnovili naše zadružno gospodar? stvo. Zgodilo se ye to zato, ker smo imeli vsi skunaj pred oomi velike gospodarskc koristi naše revne de? žele, katcro ljubimo kot Kraševec svojo grobljo. Kdor bi Krasevce izgnal in na njih mc'sto naselil drugo tamošnjih razmer nevajeno ljudstvo, bi do? s€gel velik ncuspeh. Posledica bi bila, da bi novi naseljenci ne ustra* jali in zapustili Kras svoji usodi. Burja in dež bi odnesla po pesteh skupaj znošcno zemljo, nastala bi |irava puščava in služila samo še za sport lovcem, ki bi preganjali red* ko divjačino. Krivdo za tako opu* stošenje bi noben pameten človek ne mogcl pripisati pregnanemu Kraševcu, ampak tistemu, ki ga je p regnal. Kaj nom pravijo raiunshi zahljučhi velikih podjBtij v Italiji? Država zakljueuje svoje račun^ sko leto 30. junija, zaene ga pa pr? vega julija. Torej sega njeno račun- sko leto erez polovico dveh kalen? derskih let. Zato imenujemo vedno proracun za leto 1927?28 ali 1928?29 in ne proračun za leto 1927., 1928. iili 1929. Velika vcčina podjetij pa zaklju- čuje svoje raeunsko leto s kalen? derskim letom, tako kot našc poso* jilnice in druge zadruge, ki predla? gajo vedno računske zaključkc z 31 decembrom. Nekoliko indu> strijskih podjetij v ltaliji pa za? ključuje svoje račune tudi z drugi? mi dnevi, a velika veeina z 31. de? cembrom. Tekom meseca marca in aprila se vrše navadno obeni zbori velikih podjetij. Vsi easopisi imajo sedaj dan na dan poroeila o takih obenih zborih. Nekatera podjetja obelo? daniio samo gole številke premo? ženjskega stanja brez vsake razla? ge, druga podii^tja javijo samo viši? no dividende (dobieek, ki pripadc rosamezni delnici), druga podjetja pa puste tiskati v dnevnem časopi? sju celotna poroeila upravnega od? bora. Iz takih poroeil ni navadno jasno razvidno celo gospodarstvo samo pri dotienem pod jet iu, temveč raz? motrivani so veekrat tudi vzroki, ki so vplivali na razvoj in računski zaključek. Iz celote poročil najve? ejih podjetij se pa da tudi jasno sklepati na razvoj celotnega gospo? darstva v državi. V splošnem je bilo slišati na vsch obenih zborih, da je bilo leto 1927 leto krize. Pod jet in so bila pritis? njena predvsem od velikih davkov, še bolj pa od znižanja vrednosti velikih zalog. in pa vsled obresti od dolgov. Skoraj vsa poroeila pa po* vdarjajo. da je kriza že premagana in da ie z revalutacijo lire dana možnost naravnem razvoju podje? tja brez velikih skokov in da se lah? ko mirno zre v bodoenost. Prevsem dobro so odrezale Ian? sko leto razliene banke, na eelu vsem Banca Commerciale Italiana, ki je imela nad 115 milijonov čiste? ga dobička. Ta banka je danes me? rodajna za velik del italijanskega gospodarstva, posebno industrije, ker poseduje sama zelo mnogo ak? cij najrazličnejših podjetij in ker imajo pri njej vsa večja podjetja odprte tekoee račune. V poroeilu k raeunskemu zakljueku imenova? nc banke je bilo npvedano, da je imela banka pri industrijskih pod? jet jih v letu 1927 nekaj milijonov izgube, dočim jc imela v letu 1926 precej milijonov dobieka. Tudi druge italijanske velike banke, kot Banca d'ltalia, Credito Italiano, Banca Nazionale di Cre? dito so prebile lansko leto preccj dobro. Transportne družbe, predvsem paropiovne niso tako dobro odre* zale. ker se opaža na celem svetu precejšnja brezposelnost ladij. Morski prevozi so sej")ocenili, zaslu* žek ie postal bolj redek, dobieek manjši. V paropiovne družbe vlo? /cni denar se zato trenotno zelo slabo obrestuje. Zelo važna je v ltaliji oblačilna industrija (predilnice, tkalnice, barvilnice, platna, itd.). Med vsemi temi pa dovzema najodličnejše mesto družba Snia Viscosa, ki se bavi s proizvodnjo umetne svile. Lansko leto je ta dr'uzba bolj slabo odrezala, sedaj pa se ji obljublja zlata bodoenost. Ta družba je zni? žala zaeetkom leta 1927. svoj akcij? ski kapital od ene milijarde na tri? četrt, in ga potem zopet dopolnila na celo milijardo. Letošnji obeni zbor je zopet sklcnil znižati kapital iz ene miliiarde na 800 milijonov in ga potem zopet dopolnili, na eno milijardo. Z lanskim odpisom 250 miliionov lir in z letošnjim od 200 miliionov ter z rezervnim fondom in dobički (skupaj okoli 550 milj.) so amortizirali račun neprimičnin družbc ter tako ustvarili pogojc za vcčjo dobičkanosnost , v bodoee. Danes so akcije Snia Viscosa na vsch borzah zelo cenjene, v par dneh so zrastlc od 150 na 170 lir in sc nadalje traja veliko povpraševa? nje po teh Dapirjih. Približno enako se razvija tudi drugo podjetje umetne svile, to je Soie dc Chätillon. Sploh sc opaža j po celem svetu velik razmah podje? j tij, ki izdelujejo umetno svilo, po j kateri je vedno večje povprašcva? nje in ki bo prej ali slcj postala naj? glavncjša oblačilna snov. Mcd rudokopniki podjetji igra največio vlogo družba «Montecati? ni», katcre superfosfat in druga. u> metna gnojila, kakor tudi modra galica, so našim kmetovalcem do? bro znana. To je velikansko pod= ietje, ki ima nad pol milijarde lir lastnega kapitala in ima v rokah najvažnejše proizvoke italijanskih rudokopov, pa naj si bo žveplo ali železo, cink ali živo srebro, baker ali svinec, premog ali marmor. Pod? jetje se je tudi v letu 1927 sijajno razvijalo in izkazalo koncem leta 102 milijona eistega dobieka. Kazlično pa so zaključila letni obraeun mehanična podjetja. Fiat, znana tvornica avtomobilov, je iz? plačala 12!/•>% dividendo, podjetje Miani & Silvestri pa jc izkazalo pri 60 milijonih temeljne glavnice kar celih 53 milijonov izgube, za kritje, katere je moralo porabiti vse rezcr? ve (5 milijonov) in znižati deležno glavnico od 60 milijonov na 12 mi? lijonov. Širom cele Italije ie v ietu 1927 propadlo precej podictij. Nastopi? lo je. čiščcnju. Kar je zdravega, to je kljubovalo krizi, katero pa so eutila vsa podjetja. Čiščenje pod? jetij je tudi v programu fašistovske vlade_. Strcmljenje vlade gre za tern, da ostanejo pp koncu samo ona podje? tja, ki so življenja zmožna in ki lahko uporabiio vsa tehnična sred* stva za napredek. To so predvsem velika podictia. Majhna in šibka podjetja so obsojena k smrti. Via? da ie pred kratkim s posebnim ukrepom omogočila združitev dveh ali več podjetij v eno samo. Na občnem zboru družbe «Montecati? ni» jc bilo tako priključcnih družbi 13 podjetij, ki so imela skupno nad 110 milijonov deležne glavnice. Na vseh poljih se opaža združevanje podjetij, in v Trstu sta se združili tako paroplovni družbi Cosulich in Loyd. Ustvarjajo se gospodarski vclikani, ki lahko uporabijo v pod? jetju ves napredek, ki upeljejo lah? ko moderne stroje, ki delajo z manjšim številom delavstva, ki lah? ko marsikje kaj prihranijo. Mnogo dobrih, a tudi mnogo slabih strani ima tako zdruzevanje. Odgovorni voditelii pa pravijo. da se slabih strani ne sme upoštevati, ker pot navzgor gre skozi žrtve. Pri združc? vanju malih podietij v velika do? prinaša najveeje žrtve delavstvo, ker brezposelnost je nujna poslcdi» ca. Scveda je brezposelnost lahko samo začasna, pozneic se z napred? kom ]-)ovecancga podjetja lažje ustvari tern vcčja možnost zaposlit? ve in zaslužka. Modra galica in žveplo. Že Noe je pojil trto in tudi preiz? kusil moč njenega sadu. Takrat pa jc uspevala trta brez škropljenja z raztopino modre galicc in brez žvcplanja. Tudi star! Grki in Rim? ljani niso trt ne škropili in ne žve? plali, ker takrat v Evropi še ni bilo nc pcronospore in ne oidija. Obe bolezni sta se pojavile v Evropi ko? maj v devetnaistem stoletju. Za enkrat ne poznamo drugih sredstev za pobijanic peronospore in oidija kot le modro galico in žve? plo. Obe sredstvi izpulijo iz žepa našega vinogradnika obilo denarja. Letošnje cene. Vsled rcvalutacijc, to je, vsled zvišanja vrednosti lire, so cene v splošnem precej padle. Raeuna se, da so cene padle v splošnem za 25% , pri nekaterih vrstah blaga več, pri drugih manj. Cena galici pa letos ni za 25%. nižja od lanskega leta, temveč ko? mai za 10 do 15%. Izgleda, da bo lctos stala modra galica na drobno I 235 do 240 lir za 100 kg. Vzrok ma? ! lemu znižanju cene galici tiči v po* dražitvi bakra, ki se je v drugi po? lovici lanskega in tekom letošnjega leta precej dvignil na ceni. Za ceno bakra je merodajen amerikanski m Stran 4. »GOK1SKA STRA2A« bakreni trust, ki je zvišal ceno ba* kru vslecl velikega povpraševanja za različnc druge industrije (ne v mali mcri tudi za «vo.jno» indu* strijo). Mnogi naši vinogradniki so še vedno zaljubljeni v anglesko modro galico, čcš, da je bolja od domaec italijanske ali nemške. Galica osta* ne vedno galica, ker ima na angle* škem in v Italiji isto kemično obli* ko in io povsod enako delajo. Ke> mieno preizkuševališče v Gorici jc jasno dokazalo, da so vse galice enakovredne. Po deželi pa tudi do* bite pri vinogradnikih zelo različno mnenje o posameznih galicah. Ene* mu se ni sponesla angleška galica, drugcmu italijanska, itd. V resnici pa moramo iskati vzrok večjcmu ali manjšemu uspehu ene ali druge galice samo v ncpravilni pripravi raztopine ali pa nepravočasnem škropljenju. Galica je vsa enaka. Kupovati dražjo Calico pomeni proe metati težko prislužcni denar. Najčistejše in najbolj fino zmleto žveplo, bo stalo letos na drobno okoli 115 do 120 lir. Kdaj nastopi peronospora? Prvi napad peronospore je po? vzročen od zimskih trosov, ki se nahajajo na odpadlem in gnijoeem listju prejšnjega leta. Trose zbudi k življcnju vlaga in toplota, ki mo* ra presegati 12 stopinj C, najhujše pa divja peronospora pri 20 sto* pinjah C. Če je toplo in če so lanski gni* j ioči listi dobrq premočeni, bomo takoj opazili napad peronospore na najniž.jih listih trte. Nadaljnji na* j padi imajo izvor v prejšnjih. Zato pa je pravočasno škroplje* nje nujno syetovati. posebno po večjem dežju (če traja eno uro). Samo megla ne povzroei peronos* pore. V poletnih mesecih je toplo- ta vedno dovolj visoka za razvoj peronospore. Ce se pridruži še dež, pa jo imamo. Zato škropite po vsakem dežju. Čuvajmo grozdje pred peronosporo. Peronospora škodi tudi grozdju, posebno če ga napade med cvete* njem. Na grozdnem cvetu in na plodnici je 15 do 30 ustec, skozi ka* tere cvet diha. lstotam lahko nasto? pi tudi okuženje s peronosporo. Vsled okuženja na cvetu jagoda in grozd počrnita in se posušita. Z raztopino modre Malice in apna se ne. moremo boriti proti okuže* nju na cvetu, tu je potrebno drugo sredstvo, in sicer v obliki zelo drob* nejia prahu. Poskusi so pokazali, da se doseže dobre uspehe z žvep* lorn, kateremu je dodana modra galica (3% ,5 ali več %). V trgovini se dobi danes »kuprosolfol«, ki je nalašč pripravljen za pobijanje okuženja na cvetu. Kuprosolfol je zelo droben prah, ki je bogat na ga* lici in katerega razpršimo z navad* nim me horn za žveplo. Z razprše* njem kuprosolfola pa moramo za* četi takoi, kot so se pojavili prvi grozdni cveti. Surovo žveplo. V zadnjih letih opuščajo vino* gradniki žveplanje s čistim žvep* lorn in vedno bolj se širi uporaba surovega žvepla. Poskusi so doka=> zali, da potratimo s čistim žveplom brez potrebe zelo mnosio žvepla, ker se ne prime vse žveplo listja ali zaroda. Čisto žvcplo se nerado oprime listov. To svojstvo pa ima v izdatni men surovo žveplo, ki pa mora biti zelo drobno zmleto. Strokovnjaki trde, da zavržc ita* lijansko vinogradništvo lctno težke miljone lir, ker rabi še vedno za žveplanje čisto žveplo. Tudi pri nas velja isto. Kdor ne veruje v rečeno, naj po* izkusi. Kolikor vemo, bo letos na razpola^o surovo žveplo pri Vinar^ skih zadru^ah v Dornbergu, Do- bravljah in Vipavi. Koruza. Kmetovalci sejejo koruzo. Pred setvijo zmolijo očenaš, proseč Bo.Ua za blaj^oslov. Potreben je božji bla= .i^oslov njivi, da ne bo suše, da ne bo toče i]i dru^ih nesreč. Pa tudi kmetovalec mora napra? viti svojo dolžnost. Živimo v dobi, ko se bijc v lta> liji, pa tudi marsikje dru.Uod na svetu »žitna bitka«, ki ima namcn osamosvojiti državo on inozcmstva, v vprašanju vsakdanje.aa kruha. Kar pa velja za državo v velikem, vclja za nas narod in naše.!4a kmeč- ke.i4a posestnika v malcm. Osvobo» dimo se tr<4ovine, da ne bomo od tam dobivali vsakdanji kruh. Važna življenska pptrebščina je koruza. Polenta in koruzen kruh sta prišla v povojnih letih sicer ob kredit, v najzadnejšem času pa zo- pet pi;ihajata do časti. Kaj nam skriva bodočnost, ne vemo. Vemo le to, da ysakdo, ki seje koruzo, že- li im^ti velik pridelek. Kako ^a pa dosežemo? V Amcriki pridelajo na 1 ha ( 10.000 m2 = 2% iyive) do 100 q koruzne.i^a zrnia, to se pravi na vsa*, kih 100 in' celi kvintal, oziroma na vsaki njivi okoli 36 q. Takih prided kov pri nas ni, žalibog smo še da> lee celo pod polovico>. In vendar so nekateri kmctovalci v pokrajini Cre= mona dosej^li na 1 ha celih 75 in celo 78 q koruznet^a zrnja. Če je dru.aod mo^očc, zakaj ne bi bilo tudi pri nas? Če je naša zem* lja manj rodovitna. ne bomo do* se^li 100 q na ha, a če bomo vsa ostala dela dobro opravili, se bomo z^ornjemu pridclku vsaj približali. Kiij jc potrebno? Zemlja mora biti dobro obdela* na. Korenine koruze ^redo ^loboko v zemljo, zato mora biti njiva glo= boko ora.na. Kruzno steblo rabi hrane, zemlji moramo obilo ^nojiti. Illevski <.\n'j] je. zelo pripravno miojilo, posebno če ga okrepimo z nekoliko umetnc* ti& ^noja. Vrhu ^noja potrosimo na vsakih 100 m2 po 2 k^ superfosfata in V-2 kg žveplenokislega amonija* ka in koruza se bo lepo razvijala in dala zadovoljiv pridelek. Stroške .Unojenja bo v jeseni povrnila. Sejatj moramo dobro seme. Kla* se za seme moramo odbrati. Za so? me so dobri samo oni klasi, ki so enakomerno razviti, spodaj in z.^o- raj približno enako debeli in na ka* tcrih je zrnje v ravnih vrstah. Vrst koruze je danes na tisočc, v Italiji pa je še vedno najboljša vr* sta domača furlanska. Novih vrst naj ne išče kmečki poscstnik, zato so poklicana državna preizkuseva-- lišča. Koruzo moramo vsaj dvakrat opleti in ko je pol metra visoka, še osuti. Brez pletve bo koruza na njivi ostarcla, plevel jo bo dušil. Svilogojstvo - rudnih zlato. Se kmečka dekleta se rada obla=> čijo v svilo. Scveda ni danes vsa ob* kka, ki se sveti,. napravljena iz nitk. ki jih je spredla sviloprejkina rfose* nica. Največ se danes ngsi umetnc svile, kate.ro delajo iz lesa, pred* vsem tO'Polovci*a. V j^oriški okolici si je mno^o kmeekih his .<*ospodarsko opomog* lo ravno z ^ojenjem sviloprejk. Sviloprejkc v resnici zahtevajo mnoLjo dela, a samo skozi malo ča- sa, prinesejo pa v hišo denar ravno takrat, ko ni dru^ih denarnih do* hodkov. Scveda ima največji dohodek od sviloprejk samo tisti kmetovalec, ki redi .Ljosenicc samo z doma pri* delanim murvovim listjem. Kdor mora polovico ali še vcč listja ku* piti, navadno nima nobenei*a do* hodka ali tudi celo iztfubo. Marsi* ko.Lja je to izučilo, zato pa je ve* čina kmctovalcev nasadila v zad* njih letih zelo mnogo mladih mur* vovih dreves. Gojitelja sviloprejk zanima pred* vsem vnrasanje cene jajčec, to je sviloprejkine.ua semena in pa cena svilodom. Onča semena (28—30 gr) stane letos 48 in 60 lir, kar zavisi od vrste. Po koliko pa bodo svilo* di. se danes še ne ve- a iz^leda, da bodo kaksno liro cenejši od lanske? .t*a leta, a veliko razlike ne bo. Vsaj tako sedaj izgleda. Cena se bo vr^ tcla okoli 12 do 15 lir za kü. Borba proti poapnenju sviloprejs kinih gosenic. Poapncnje sviloprejkmih aosenic je zelo kuda bolczcn, ki napravi lctno o^romno škodo. Računajo. da je zmanjšala imenovana bolczcn v 1. 1927. za celih 5 miljonov k^ cc* Ictni pridelek svilodov v Italiji, kar liomcni žc pri ceni 15 lir za kq iz; mibo od 75 miljonov lir. Znaki bolezni so naslednji: Go* senicc umrejo oziroma poijinejo, se steine jo, postanejo trde in bele, kot da bi bile iz apna. Zelo lahko lih prelomimo. Vzrok tej bolezni tiči v nckc vr* ste iilivic, ki nosijo znanstveno ime »Botrytis Bassiana«. Ker je to gli* vična bolezcn, se tudi hitro širi kot vse podobne bolezni in zato jo za* tremo samo z vso vztrajnostjo in pazljivostjo. Borba proti ti bolezni je obvezna (ministrski dekret St. 935 z dne 19. maja 1927). Imenovani dekret pred* pisuje sledeče: 1. Kjer se pojavi dotična bolczcn. je vsakdo obvezan, to takoj javiti občinskemu uradu (tekom 24 ur). Istočasno jc potrebno zapisati na vrata z vsaj 10 cm visokimi črkami: »zona infetta da calcino« (okraj, okužen od poapnenja). Občinski urad (podestat) mora tp sporočiti takoj inspektorju za sviloßojstvo. 2. Takoj se mora razkužiti vse pros tore, kier aosenice žive, razku= žiti vse orodje in vse priprave, ki so v stiku z ijosenicami in sež^ati napadene ^oscnicc, kakor tudi lcži* see, prcluknjani papir itd. 3. Pravico do nadzorstva nad J4o* jcnjeni sviloprejk imajo vsi zastop* niki Zavoda za svilo^ojstvo. na* stavljenci kmetijskih uradov (cat* tcdrc ambulanti d'a^ricoltura) tcr odposlanci kr. postaic za svilogoj* stvo v Padovi in v Ascoli Piccno. Tcm mora biti vedno dovoljen prost dostop v prostore, kjer se qo* senicc jjojc in niorajo se izpolniti njihova navodila, če se je bolczcn pojavila. Če bi se kdo protivil iz* rolniti dana navodila, podvzamc odposlanec uradnim potom ' in na stroške lastnika Ljoscnic vse po* trebnc korakc za odpravo pomanj* kljivosti. Mlekarski poklic. Pravijo, da je umctnik rojen. so* la ga samo izpili. V vsakem poklicu mora biti človek ustvarjen za do* tični poklic, šelc potem je na pra* vem mestu. Kdor nima razpoložc> nja za jj,otov poklic, ne bo nikdar na mestu. Isto velja tudi za mlekar* ski poklic, ker mlckarcnjc je poklic in ne navadno opravilo, katcreßa izvršujemo za denar, kot najetj dninar. Že samo polled na mlekar j a nam pove, ali ima dotični mlekar mle* karski poklic ali ne. Če dela vsa njej^ova zunanjost vtis zanemarje* nosti, čc je nie.aova obleka umaza» na ali raztr^ana, čc nima čistih rok niti čistetfa vratu, če niso čevlji očiščeni, tak človck nima mlekar* skej4a poklica. Mlekarski poklic mlekarja spo* znamo tudi v mlckarni, takoj ko stopimo v njo. Če naj demo smcti po tleh, pajčevine v kotih, zamaza* ne mlekarske stroje in potrebščine •— četudi samo od zunaj, vse stvari pa nameščene samo slučajno brez vsakc^a prave^a reda, potem priča vse to popolnoma jasno, da mlekar ni na pravem mestu. Isto poznamo tudi pri mlekar* skem opravilu. Če mlekar skrbno in vestno opravlja svoje delo, skrbi za mleko in mlekarske izdelke, ču* va vse mlekarske potrebščine kot da bi bile nje^ova zascbna last, če je kljub mno^emu delu veselegain yedre.Lja lica, potem je na pravem mestu, drugače pa ne. Ni enostavno mlekarjevo opra* vilo. Mlckarstvo je zelo zavita ve* da, ki sega na vsa mogoča pol.ja drugih ved. Mlekar mora imeti poj* ma o mikrobiologiji, to je o vedi, ki proučuje življcnje bitij, katerih z navadnim očcsom niti ne vidimo, temvee se moramo posluzpyati za to povcčevalnega stekla in drob* nogledov. Taka bitja so razlicne glivice, katerih delovanje in vpliv ne smc biti mlekarju španska vas. Mlekarstvo je ozko zvezano z živi* norejo, predvsem s krmljenjem ži* vinoreje, ker ni vseeno, katero kr* mo živina vživa. Eno krmilo ugod* no vpliva na kakovost mleka, dru* go slabo. Mlekar mora imeti pojma o kemiji, razločevati mora različ* ne kisclosti mleka, spoznati sesta* vino mleka različnih živali (krav, ovc, koz, itd.), vedeti mora kaj vza* me mleku posnemalnik in kaj sir. Mlekar mora vedeti še mnogo drugega, zato pa ni mlekarstvo ta* ko lahko, kot se včasih misli. Mle? kar mora mnogo znati, predvsem pa mora imeti žel.jo in vesclje, da bi doumel tudi to, česar še ne zna. Tudi najstarejši in najizvežbanejši mlekar nc pozna svojega poklica prav do dna, vedno mu ostane ka* tero vprašanje še tajno. Kdor se pa ne uči, mu bo ostalo mnogo tajne* ga, in tak mlekar ne bo nikdar do* ber mlekar. Ni vseeno, kakšnega značaja je mlekar. Predvsem ne sine biti pija* nee. Mlekar, ki pije mnogo alkohol* nih pijač, ne bo nikdar dober mle* kar, tak mlekar nima poklica. Pi* jančevanje vodi v otopclost za vse dobro, napravi človeka površnega, ki se prej ali slej na vse požvižga, na svoj gospodarski obstoj,, na svojo dušo in seveda tudi na — mlekarno. Tudi iz občevanja z drugimi ljud* mi spoznamo poklicnega mlekarja. Mlekar pride dnevno v stik z mno* go ljudi, z moškimi, ženskami . in utroci. Poklicni mlekar jc postrež* ljiv in z vsemi vljuden, predvsem ne bo z ženskami in otroci kvantal, ne bo osoren. Poklicni mlekar mo* ra biti vljuden in resen. Poklicnega mlekarja spoznate tu* di v občevanju s svojimi predpo? stavljenimi, to je z odborniki in nadzorniki. Ker je svojega dela go* tov, ker drži red v mlekarni in skr* bi za mleko in .njega izdelke, krat* ko, ker je na mestu, in pozna svoje d(/lžnosti, katcrc vestno izvršuje, sc bo znal tudi postaviti, za pravicc članov in splošen dobrobit mlekar- ne. Tak mlekar ima tudi pravico do l">oštene place. Poklicni mlekar ie sreea mlekar* ne. zato pa jc dolžnost vsake mie? karne, da si takega mlekarja pre* skrbi, če ga pa že ima, da ga tudi obdrži. Kdor pa od sedanjih mlekarjev ne čuti pravega mlekarskega pokli* ca, naj to opravilo takoi pusti, ker ni za njega. Prime naj se drugega opravila, za katerega čuti poklic. V poznejših letih bo uvidel, da je prav storil. inž. Rustja. Sveža in suha krma. Koliko suhe krme dobimo iz 100 kg svcže? To nam povedo nasled* nje stevil'ke (po prof. Vigiani*u) za najbclj razširjene krmske rastline: dctclja (lucerna) 19 kg, domača de* tclja 18.15 kg, esparzeta 21.53 kg, dctclja inkarnatka 24.28 kg, graho» rica in oves 27.88,- trava iz travnika 35.85. Iz tega sledi, da se detelja najbolj vsuši, najmanj pa trava iz navad* nega travnika. »GORISKA STRA2A« Stran 5. Kaj je novega na deželi? Logje. Le redko se sliši kaj z naše plani* ne. Svet bi vtegnil misliti, da se nam dobro godi v našem kotu, pa se moti. Molčimo. kcr vemo, da se tudi s pisanjem ne otresemo sploš* ne mizerije, ki tare kmeta*trpina. Kazni so davki, ki jih moramo od* rajtovati in tudi kritje občinskih izdatkov lcži na naših ramenih. Za* služka pri nas ni, brezposelnost se vedno bolj širi. Hitro po veliki noei popelje g. Anton Lavrenčič nekaj delavcev na delo v Pijemont, toda mnogo jih bo moralo ostati doma, kjer se bo-do morali bori.ti z revšči* no. Čc pomislimo, da gre še z našo mlekarno težko naprej, da ker že od novembra nismo prodali sira, potem res ne vemo, kaj bo. Sedlo. Že zopet vam imamo naznaniti veselo novico. S pomočjo naših vr* lih vernikov*domačinov in deloma tudi rojakov v dalnji tujini smo si nabavili novi tretji zvon za našo vikarijsko cerkev. Da ga jc naše ljudstvo željno pričakovalo, je do* kazalo najprej ob njegovem doho* du, potcm pa se z več jo vnemo o priliki njegove slovesne blagoslo* vitve. In res, kdor je videl, kako smo ga prvie sprejeli, videl mlade kolesarje, ki so delali špalir, obču* doval dva čvrsta vranca in krasne vence, ki so jih spletla naša dekleta in opazoval koneeno vso ogromno množico, ki je spremljala novi zvon proti cerkvi, je moral nehote pri* znati, da se naše verno ljudstvo v polni meri zaveda velike važnosti novega zvonila. — Enako navdu* šenjc je pokazalo naše ljudstvo o priliki blagoslovitve. Kljub neugod* ncmu, deževnemu vremcnu so prišli od vseh strani mladi in stari iz na* šc obširne duhovnije ter so z veli* kim zanimanjem sledili primerne» mu cerkvenemu govoru, ki ga je imel pree. g. dekan kobariški ter pomenljivim obrcdnim molitvam. Novi zvon ie bil blagoslovljen od istega g. dekana ob asistenci 3 so* sednih gg. duhovnikov in domače* ga g. vikarja. Zvonu so kumovali Jožef Lazar »Kavčičev«, Jožef La» zar »Pajev«, Jožef Kosmaein »Mi* karjev«, dalje Anton Kosmaein »Šmelc« ter Anton Meniž »Skoča» rin«. Zvon je bil krščen v cast sv. Jožefu, Antpnu, sv. Franeišku, sv. Klari ter vsem svetnikom. Vso cast smo dolžni izkazati razun zgoraj imenovanim dobrotnikom tudi na* šemu cerkvenemu zboru, pree. du* hovščini in njej na eelu visokoe. g. dekanu in slednjič vsem našim ver* nikoni, ki so ali v dcnarju ali v de* lu ali kakorkoli pripomogli do ve* lepotrebnega zvona. Vse naše pri* znanje zasluži naša vrla mladina, ki je vse žrtvovala, da se je ta slav* nost tako le-po izvršila. Bukovo. Hudo nas je stiskala letošnja zi* ma. 2c od polovice novembra na- prej smo imeli skoro ves eas sneg tako, da nismo mogli delati nobene* ga dela na nolju. In tudi zdaj se še noee od nikoder prikazati zaželjena spomlad. — Naj omenimo še zle posledice lanske poplave. Naša sta* rodavna pot iz Bukovega v Zakoj* co, oziroma do najbližje železniške postaje v Hudajužni, je v tako sla* bem stanju, da ie nemogoč že vsak najmanjši prevoz. Kmalu po po* plavi so si prizadeti^pomagali z ro* boto ter so nopravilT cesto s tramo* vi. Zdaj je pa zmrzav zrušila in razdrla tramove. Kmalu bo še za živino in ljudi ncvarno hoditi po tej. Že lansko leto je prišel izvede» nee in si je na lieu mesta osiledal škodo. Prieakovali smo, da se bo popravila tako važna in potrebna občinska pot. A do danes _se ni od nikjer pomoei. Obračamo se zato prizadeti do našega obč. načelnika in ga prosirpo, naj vpošteva naše želje in potrebe ter ukrene, da se vpostavi in popravi prevažna obč. cesta do Zakojcc in železniške po> staje. Grahovo. Nedavno je »Straža« poročala o vasovanju pri mrlieu pri našSm so? sedu. Tisti dopis meri na neko šest* najstletno deklico. Z dopisom se strinjam. Ker pa se nočem šopiriti s tujim perjem, prosim, da uredni* štvo izjay_i, da ga nisem pisal jaz. Vdano pozdravlja Andrej Šo-rli. Potrjujemo, da g. Andrej Sorli ni pisal dotienega dopisa. Uredništvo. * * * Tare nas velika revšeina. Brczpo* sclnost je vedno veeja. Pri vsem tern nas pa najbolj boli, da bi se nekateri radi še iz naše bede norče- vali. Za velikonoeni ponedeljek se pripravlja pies. Čisti dobiček bo za občinske reveže. Pies pripravlja znani trgovec in varuh občinskih revežev. Zaupamo y dobrega g. ob* einskega naeclnika, da bo to javno zasmehovanje občinskih revežev onemogočil. Uverjeni smo, da tako skrunjenje velikonoenih i^raznikov ne bo stalo brez kazni bozie. Magozd pri Drežnici. Kakor drugod tako tudi pri nas ne gospodari obilje. Kmeta vidiš potrtega, ker mu vedno roji po gla* vi vprasanje: Kaj bo? Z letošnjimi pridelki je komat poplačal davke in razne najnujnejše potrebščine. Der- lavec tudj maje z glavo, ker ne dobi ne doma in ne v tujini zaslužka, da bi se pošteno preživljal. Mladina pa nič ne vidi težav, v katerih živi? mo. Lahkomiselno se vdaja ples= nim norostim, katere prireiajo tudi za vzgojo mladinc odgovorni lju* lje. Kaj pa rečemo k temu? Obža* lovati moramo samo mladino, kl ne vidi druge zabave ko v rajanju, ki je za danasnje case v vsakem oziru predrago. — Naša mlekarna prav dobro deluje. Letošnje leto smo dobili novega mlekarja, katere* mu želimo mnogo uspehov pri nje* govern delu. Bor.jana. Naša vas spada k občini Kred. Že dolgo se govori, da bo naša ob* eina prikljueena h Kobaridu. Ker bi pomemlo to za nas precejšnjo gospodarsko škodo, — kajti dan* danes je treba napraviti mnogo poti na županstvo, — smo napra* vili prošnjo. katero so podpisali vsi hišni gospodarji, da bi ostala obei* na Kred sama zase. Ka.kšen bo uspeh te prošnie ne vemo. Ker šteje naša obeina nad 1500 prebivalcev, upamo vendur, da jo bodo oblastva podpirala. Ü končnem uspehu bo* mo pa že poročali. Knjižcunost in umetnosf. »Nova Muzika«, dvomesečnik za vokalno in instrumentalno glasbo. Letnik I. St. 1., ureja Emil Adamič, izdaja in zalaga »Glasbena Matica« v Ljubljani. Tak je naslov odlični naši glasbe* ni reviji, naslednici predvojnih »Novih Akordov«. Po prenehanju N. A., ki jih je izdajal dr. Gojmir Krek od 1. 1901. do 1. 1915., se do konca vojne ni mislilo na nadaljno izdajanje te ali podobne revije. Koj po vojnem času bi se bilo iz* dajanje iz denarnih ozirov menda lahko zaeelo, saj takrat je bilo pol* no denarja, ampak v smernicah glasbe so si bili pojmi raznoliki, da ni moglo priti do enotnosti v tern. Tudi vprašanje glavnega urednika je menda igralo svojo vlogo. In kon* eno, o priliki tečaja organistov in pevovodij v Gorici meseca avgusta 1. 1925., smo slišali, da bo v kratkem izšla zaželjena glasbena revija, ker je drugače že vse dogovorjeno. Tra* jalo je potem še par let eakanja in sedaj leži pred nami prvi zvezek. Vsebina lista je: Literarna prilo* ga, ki obsega 8 strani. Tu so priob* čene prvie uvodne besede uredni* kove, potem St. Vurnikova raz* prava o »Novi muziki« kot taki, kjer podaja kratek obris v preokre- tu v glasbi in o njega vzrokih. Dru* gi članek ima Slavko Ostereevo razpravo: »Glavne struje sodobne glasbe in njih eksistenčna upravi* eenost.« Pač aktuelen spis o stanju sodobne glasbe in o preokretu ro* mantiene dobe v glasbi. Članek Osi* pa Šesta: »Opera, režija in moje stališče do obeh,« kjer zastopa pi* sec stališče, da je naloga operne re* žijc, dati delu tisti izraz, ki ga dado zahteve, dati v redno ponavljajoči se obliki, potem se ne bode reklo, da je opera vedno stara. K. Sancin priobčuje: Razmišljanje o< smotre* ni glasbeni vzgoji našega naraščaja. Potem pride pod zaglavjem: »Iz do* mačih glasbenih listov,« kaj so ti priobčili. Osebne vesti, tičoče se stanja glasbenikov, nameščenja, del, ki jih nameravajo izvršiti ali ki so dovršena itd. Sledi poročilo o koncertih in operah, razne glasbe* ne zanimivosti — muzikalije, knji* ge in ob koncu poročilo redakcije. Drugi, glasbeni del, je tiskan na Dunaju pri znanem tisk. umetn. zavodu Waldheim * Eberle A. G. na finem papirju z lepim tiskom in vsebuje na 12 straneh sledeee sklad* be: L. M. Škerjanc: Jesenski dan, za en glas s spremljevanjem klavirja. Skladba se giblje še prccej v začet* ku označenem tonovskem načinu, spremljevanje se do-sti ne oddalju* je od petja, zaeenja živahno in za* nosno, ni pretežko in sploh ugaja. Skladba je iz 1. 1922. Končni akord pri pevskem partu je isti kot v za* četku, ampak sklepni akord pri spremljevanju je tuj, alteriran, pa se dobro priklada. Človek se mora vanj zamisliti in ga čutiti. Druga skladba je tudi samospev s sprem« ljevanjem klavirja. M. Bravničar »Skozi gozd je sei,« je bolj težka stvar v vsakem oziru, na gotovih mestih se moraj-o nekatere note iz* vajati »parlando v približni višini,« kakor je označeno. Spremljevanje je precej smelo, vseskozi moderno. Ritem se precej enotno ohranja. Skladba je pa priobeena in najbrže tarn ostanc, dosti se menda ne bo* de/ izvajala radi precejšnih zahtev. Tretj a, Kogojeva »Letski motiv«, tudi samospev s spremljevanjem klavirja, je bolj prijetna in hvalež* na skladba. Spremljevanje je jako fino in ni toliko težko. Ritmi so skoro isti, ne banalni, novi, tok me* lodijc lep in dovolj prost. Skladba se bode priljubila, četudi je bolj moderna. Naslednja Slavko Ostern čeva skladba je tudi samospev s spremljevanjem klavirja. Tu so pa takti jako razlicni: °/4, 4/4 10/4, 6/4, [ih> ~L, 3/g itd. Prav, ce zahteva po* dajanje in mctrika pesmi to, dru* gače je pretirano ali pa radi lepšega. Tu je dobro izpeljana vrednost no* te, nataneno opredeljenje zlogov in povdarek besed. Spremljevanje je povscm samostojno in podpjra pev* ca dovolj, toda pevec mora biti do* ber solist. Vsega besedila je malo, ker je tudi precej mediger; vse se sklada bolj v enoto. Skladba je dru* gače lepa, moderna in se bode pri dobrem materijalu z uspehom iz* vajala. Sledi ob koncu edina sklad- ba za klavir v tej številki: M. Lo* garjeva: »Romanca o dišavi smre* kove smole,« ki tvori prvih 4 klavir* skih skladeb, ki bodo priobeene. Skladba je bolj podobna Humores* ki kot Romanci, ncglede na moder* no obliko glasbe. Morda tudi, am* pak se mora globokeje zamisliti, da iz vrvenja teh disonanc čuti kaj ro-* mantike, pa naj si bo tudi ona o di* šavi smrekove smole. Res, da so skladbe precej težke, vendar naj se naročniki ne ustra* šijo tega, ker list bo prinašal tudi lažje stvari, ki bodo dospodne tu* di drugim ne samo poklicnim umetnikom. Kot priloga k vsaki štev. za manj izvežbane je »Mala nova Muzika«, ki obsega 4 strani s temi skladbica* mi: St. Premerl: »Otroško kolö«, lepa, Iahka skladba za en glas (tudi otroški) s priprostim a okusnim spremljevanjem. Jos. Pavčičeva »Ura« je tudi skladba za en glas s spremljevanjem. Tretja S. Osterče* va »Mala koračnica«, je ljubka, mo* derno pobarvana in ritmično izra«? zita, Ob koncu je Adamičev »Kä« non« za dve vijolini. Priporočamo vsem, ki dobe na ogled I. štev., naj je ne vrnejo, ker smo vzeli imena onih, za katere smo bili gotovi, da se naroči. Treba je delo podpreti! Glede naročnine zvedo natančnejše. O. Op. ur. »Nova Muzika«, naroeila sprcjema Kat. knjigarna v Gorici. IZJAVA *) Opozarjam, da bom vsakogar, ki bo šc nadalje trosil lažnjive vesti in moje klijente begal o podpisani do^ mači tvrdki, sodnijskim potom za* sledoval ter mu ne odpustim vec, kakor sem to storil pred časom. Domača tvrdka orgel Iv. Kacin, Gorica, P. Tommaseo 29. *) Z'a članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Zahvala zavarovalnici »La Fondiaria« ter cenj. tvrdki ing. Ribi & Mauer v Gorici za točno in pravilno izlača? no odškodnino za moje pogorelo poslopje. — Priporočam vsem to ugledno zavarovalnico. Simčič Ivan, Kojsko 100=31. Gostilna Makuc »Monte Saboti* no«, državna postaja, Gorica, vošči vsem svojim gostom vescle veliko* nočnc praznike. — Priporoča se za nadalnjo naklonjenost. Toči pristna domača vina. Iz* vrstna kuhinja. solidna postrežba. Mladenič dober in vestcn dela* vec, ki se spozna v raznih panogah kmetijstvu dobi stalno službo. — Kje, p_ove upravništvo. Na prodaj je hiša na prometnem kraju ob cesti Idrija—Žiri blizu dr* žavne meje. Hiša je zidana in krita z opeko; v njej je prostor za go* stilno in stanovanje. Zemljišče je skupaj in se lahko redi 3 glave go* veje živine in par prašičev. Na po* sestvu je lep bukov in smrckov gozd. Kupni pogoji za resnega kup* ca ugodni. Cena se izve v Osojnici št. 6, Ledine ali pri »Goriški Straži«. V Solkanu, na glavnem trgu pri» poroča slav. obeinstvu svojo trgo« vino manufakture, steklenic, šip, posode ter žarnic; za delavce zelo trpežnc obleke. Cene jako znižane. Fr. Prencis. Krasno jjosestvo v Savinjski dos lini, občina okolica Celje ob držav* ni cesti se proda. Enonadstropna hiša (6 parketiranili sob), tri gospo- darske zgradbe, povsod električna razsvetljava, elcktromotor za goc spodarske stroje, ca. 16 oralov pr* vovrstne zemlje, 2 hmeljnika, last* ni ribolov. Ni treba naenkrat izpla* čati. — Naslov: A. Sabljak, Celje, Forsthof, SHS. Največja zaloga mrtvaških preds metov. Kompletni pogrebi III. raz* reda, vštevši venec od 140 lir na> prej. Ne pustite se pregovarjati od nikogar. Konkurenca izključena. — Terezija Pavsič, Via Monache 10 — Gorica. SEMENA. Domača, črna, triletna dctelja, lucerna, trave eiste in mešane z de«» tcljo, knnilna pesa nemška »Ma» muth« in »Eckendorf«, čebuljček in vsa vrtna semena dobite v trgovini Josipa Munih, Sv. Lucija ob Soči. Stran 6.________________________'____________________»GORISKA STRAŽA« Koledarček. 8. apr. velika noč, vstajenje. 9. apr. ponedcljck velikonočni. 10. apr. torck, Mchtilda. 11. apr. sreda. Leon Vel. 12. apr. čctrtck, Zcnon, šk. 13. apr. pctck, Ida, devica. 14. apr. sobota, Justin, m. SEMENSK! KROMPIR, ^R PRVOVRSTEN nurii tvrdka CIUSTO m. OBIZZI GORICA - CORSO VERDI 21 Lloyd Sabaudo irifaodnje vožnje: v Severno AmeriV-- »Conte Biancamano« 25. 4. 1928. »Conte Grande« 8. 5. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh. v Južno Ameriko: »Conte Rosso« 19. 4. 1928. »Principessa Giovanna« 4. 5. 1928. »Conte Verde« 10. 5. 1928. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. v Avstralijo; »Maria Cristina« 17. 4. 1928. lnformacije daje in sprejema prednaročila na vozne listkc za? stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle šf. 4. Dost. Gilberto Delneri ie odprl svoj ambulatorij za no? tranje in očcsne bolczni na Corso Verdi št. 28, Gorica. Sprejema vsak dan od 11V2 do 12l/2 in od 15 do 16. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenie prsne votline) REVMATICNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diaterrmjo, za zdravljenjc z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—14. Dott. Gius. Cornel I speclallst za bolezni v nSesili, nosu In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 prodp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prejTeatro) PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet ie odprt: v Viclmu: Via del Sale 15 (vse dui) v Gorici: Via Barzelliai 3 (ob srt= dah in petkih ob pop. urah). KURJA OČESA (KALI) /gn\ Izginejo brezpo- ¦ §1 )W/11 gojno z uporabo xABs~X mazlla i^**~Js^s iz založbe lekarne SPONZA, Trst, Via Tor S. PleroN-10 ^Varujte se pred ponaredbami. Bi | f rseh lefcaraah po zirižaii cenl I. 3 Neprekosljiv gramofon, ki je prenosljr 5ew DECC2V Gorizla - Corso ^^ ^-^ Tel. 34V ------------------------------------------------- 8 za zobe in usfa Or. LOJZ UkMM sprejema V GORICI Piazza della Vitioria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 ACQüÖELL'ÄLÄBÄPI proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani'42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Zauod Dp. EONCINi FiETTl TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE« (Trganje v koIRit> Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. OTf^OCI sc igrajo veCkrat no lleh in dobijo ylislii, zajedavke, ki se j morajo takoj uničiU. da ne aastanejo kömplikacije. ČOKOLADNI BONBON A R RIB A PROTI GLISTAM odpravi vse gliste. V zelenih zavifkih po L. 1.- Prodaja se v vseh lekarnah. 1CARRIBA ČOKOLflDNl BONBON PROTI GLISTAM Zastopnlk: ERNEST KUHN TRST, Via Udin« štev 2 FRIZER ZA DAME, striženje, pranje ßlave, ondolaeije i. t. d. Pri* poroča se And. Rojic, Via Semina* rio St. 2 Gorica. Fotografiern aparat 9—12 v do* brem stanju »Ikar«, objektiv »Zeiss compur« s 6 kasetami je na prodaj pri J. Šuliuoju, urarju via Carducci št. 19, Gorica. Kmetovalci in mlekarne I Prej nego si nabavite posnemalnik, pinjo, gnetilnik ali sploh kako mlekarsko orodje, zahtevajte moj ilustrirani cenik, da se pre- pričate o nizki in konkurenčni ceni in od- ÜÖne kakoVOSti mlekarskih strojev in po- trebščin, ki jih dobite pri meni. — Tako n. pr. stane pri meni posnemalnik od 65 litrov na uro samo 450 lir. J15ST UŠAJ, *' PIAZZAVlTTORIAšt.4 Zastopnik tovarne mlekarskih strojev ROTH v Stuttgartu. --------------- 7*WT12^3|"a^m "Hi2r ^^ JT^ 1 TB DomaCa tovarna or gels« JL V Oil I. Lm.^JL^^J.A m. harinortlje-y* grlasovirfev. Gorica, P. Tommaseo 29 ————^— — (Placula) Telefon St. 422 .___ Nov harmonij od L. 650, gla- sovir L. 3700, Orgle poseben model, 3 peva- joči registri, 3 meh. registri s pedalom za male cerkveza cenoL 10.000. Garancija 10 let. Tudi na o- broke. Popra- va in uglašenje orgelj. Od re- gistrapo lir 70. Tudi z4'3NAJMANIŠEGA KMETOVALCA se izplača v najkra.išem časn nakup posnemaloika „ DIABOLOM Je prvovrsten sveiovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni — — Večletno ' jamstvo tovarne — — Krajevni zastopniki se iščejo-------Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. Pojasnila prebivalcem goriške KNUT JONSON, BOLZANO pokrajinc daje zastopnik tvrdke Vlttorio Jon son, Gorica Via Contavalle 4*11. Teod. Hribat* (nasi.) - Gorica I CORSO VERDI 32 - - (hiöa Centr. Posoj.) i I ViHhB ZBlogo ßBShtgfl plafna iz znons tovarns Hegencheri 8 Raymonn, Faaho- tritno blaoD ZB popoCmci hafaop tudi nllta Izblrn moshsya in ženshiga luboi. Blago solidno! Cene zmernol