ItorUli delev-»liege ljud»tva. Delev-ck mo opravičeni do kar produclrejo. • - Thia f>*P«r f0 the inltrtili of the working cla»». Work-ere »re entitled to ell what they produce. Kilter«*! m MOond-eluM matt»r, U*i. 6. 11*07. »titi« pout offio« »i Chic»«oV III. U"d«» th» Act of < ootr«»i of Mareb Ird IH7V Office! 587 So.-Centre Ave. "Delavci vseh deželi. združite se' PAZITE! na številko v okl«pa)u ki •• naha|a poleg vašega navlnva. prilepili, nega epoda| ali naovitku. Ako ( M^l ) te številka teda| vam e prihodn|o številko našega lieta poteče naročnina. Proximo ponovite |o tako).' Stev. (No.) Chicago. 111.; 13. apriU (Apri»). 1909 Leto (Vol.) IV. jdrugi, slovenski delavci! ripravljajte se za prvomaj-(0 slavnost! Prvi maj je lednarodni delavski praznik; itoje vaša dolžnost, da, če le mogoče, dostojno pro-avite ta svoj dan. Pomnite: ' Je d lavski dan! Od blizo in daleč v državi New York, kjer se hoče, brczposleee pregnati v prisilno! kolonijo ali jih pa ignati iz dežele. To slednje sredstvo je mestna __________. uprava mesta Švabah pri "Neuern- ito je vaša dolžnost, da, £e|b*nru izrabila proti deiaveu-le mogoče, dostojno pro- «in«inj.kr.nu očetu, k, ic ® ® * " ni nic druzega zakrivil kot da je ------brez dela. Delavec je protestiral irvi ma| |e de- proti ti odredbi mestne uprave in izjavil, da zapusti mesto prostovoljno, ako mu povrnejo prevozne t roške za pohištvo. Ta ugovor mu ni pomagal. Odgnali so ga. Ako ni imel denarja, da bi odpeljal ^^^^ I tvoje pohištvo, ga je morali pre-| j|ftf to d , pustiti pa drugim zastonj. Državni in mestni uradniki so K*r P* dela ve« na cesti ne mo-jnoli teden sprejeli Roosevelta v ,v zivvt» od /raka< ako ne einulju kot kakšnega vladajoče- on žena in otroci V<>&™'\ , kneza Nemški cesar je odpo-U° h<> moral prosjačiti ali sela. ker bi bilo P* krast: Ako ,alo preveč jasno, ako bi pohitel m««*! v ječo, kjer bo imel dela ..........^preje dobiti ni im na pobratimstvo kapitalistič-p republike z monarhijo. Sprejem Koosewlta v Neapolju] okazuje. da so se časi spretne-ili. V prejšni dobi se kronani ne-planiči niso zmenili za predsed-ike republik; dandanes pa kro ani in. niaziljeni trotje že popravljajo in sprejemajo bivše obilo, »kterega mogel. Mar je to božja volja? Pred zveznim okrajnim sodi ftčem v drž. Oklahoma se je pri-1 čela obravnava proti guberna-1 torju Ilaskellu in drugim šestim bogatinom. Obtoženi so goljufije redsednike kot zastopnike svoje z lemljiaci. Obravnava bo trajala več tednov. domovina kapitalistov je ves Mi prepričani, dal ret In tega se kapitalisti zave- se te™ U»dem ne bo skrivil las »jo povsod. na &laVK Ako bo(1° Pn H * • e okrajnem sodišču, bodi pa spo- Harodi morajo danes več pla- *nani »ekrivim pri prizivnem prati ia vzdržavanje miru kot Komedija. ■ I svojedobno plačavali za naj- olj krvave vojne. Da je resnica, dokazuje brzo- Ivka i Dunaja. Troški za vzdrža anje miru, za mobilizacijo, ki se ivrsila v Avstriji, so tako omni, da finančni minister z novimi davki, da M temi .... k-Milo X. m milijo-j , 'V (V kron 'dokazalo, da človeško življenje ni Kdor je bogat in ima vplivne prijatelje, si najame najboljše advokate in lahko uteče kazni. Kdor je pa siromak in pride pravici v roke, tega se pa zapre. Nekdo mora trpeti za grehe bogatinov. "Kmet r delavec plačajta!" b načelo je se danes v veljavi v vstriji. Kmet in delavec bodeta hrii plačala. V začetku bodeta alo godrnjala, .zastopniki v irlamentn bodo tudi malo raz-ijali, nazadnje bodeta pa kmet i delavec le plačala, zastopniki »do pa po končanem parlamen-mem zasedanju farbali kmeta i delavca, kako pogumno so se »rili proti obremenitvi ljudstva. Resnico govorili bodo' le soeia-itični poslanci, ker so za splošno ■oborožen je. • e e Koški literaturi preti zopet po-belj. Zdaj hočejo pravoslavni ihovniki uničititi skovno svo->do, ktero je ruski narod pred ;i izvojeval z neštevilnimi žrtva-. Ispolatov, višji tajnik sinoda Jteečil "reču" najvišji duhov-i oblasti obtožnico proti zdaj-m ruskim pisateljem. V ti oblici se tudi zahteva, da naj se rkvi izroči nadzorstvo za lite-rne produkte. V obtožnici se vdarja, da Renan,. Strauss, »Itaire in Nietzsche niso toliko vredno počenega groša. Pri neki železniški nezgodi v Pa. je zgubil življenje talijan.ski delavec, ki še ni bil naturaliziran; njegova žena je tožila železniško družbo za odškodnino. Sodišče je zavrglo tož-bp, ker je bil ponesrečenec podanik talijanskega kralja in ne ameriški državljan. Tožba se je vršila pri vseh instancah in navsezadnje je zvezno višje sodišče izreklo, da življenje inozemskega delavca nima centa "koinereijel-ne" vrednosti. Torej življenje inozemskega delavca ni toliko vredno kot življenje mačka ali psa. če te živali nosijo ovratnico in so postale lastnina kakšne osebe. Kdor psa ali mačka namenoma ali iz neprevidnosti vbije. mora lastniku plačati po zakonu odškodnino. Ce pa na-obratno kdo" zakrivi iz neprevidnosti smrt inozemskega delavca, se mu ni treba bati, da bo radi tega umora moral dajati odgovor. Tu vidimo fcdaj ameriško bru- talno kapitalistično naziranje v vsi nagoti. Taka razsodba je le v IIIIIKU bdili krioanstvii, kot so ikodili Afriki mo*o«.. Povsod, v vsaki Hi«j*v in Mi-rtwkovskij in drn- drMVI- ie »» T.urskem moderni ruski pisatelj« ,n"nesrrf,'mh pre" ., i •' m .. . , mogarjev v ra., ki so mozemci. »1 Te resnične besede veljajo ' . . ' .. . . i a Rusijo, p,.....j vlndni I)"-d. ne h.Mlo ,„lsko, Ako fei v kuti in fraku še tako he- ''"■! »«ko naprej, bodo kmalu v »vajene "užene" Klave, da bi c*h repuhl.k, proKlasd .nozern-B f >jke delavce, ako niso naturalizira- ni, za prosto zverjad, ktero sme vsakdo vbiti. Slovenski delavci, ki ste v stari domovini, ne hodite sem, dokler se vaše življenje ne ceni tako visoko kot s*» ceni življenje ameriških državljanov. Slovenskim delavcem, ki so že tu, pa svetujemo, da se naturali-zirajo. Nihče ne ve, kje ga čaka smrt. m--- —vv..v r — " -i — — — ttili sredstvo, s kterim bi se *Haki narod <*Mržati veko-Jno v temi. Takih sredstev ni ■vetu! Rovtmki liberalci so na Kranj-pivojodohno /. isto vnemo n-pM za pravoslavno ccrkcv, njih nemški tovariši po mišljena lutcransko. V resnici je pa cerkev le cer-naj se imenuje prav.oalav-luteranska. katoliška nli mo-IMiliaka. Vsaka cerkev stremi da bi obdržala ljudi v n Kemčiji se tako surovo po-l * brezposelnimi delavci kot Enakost ljudi v Ameriki gledamo vedno v bolj' čudni luči. Na Jugu je se vedno na tisoče otrok vposlcnih v tvornicah za bombaž, ki zaslužijo en cent na uro in delajo po deset in več ur dnevno. Po končanem delu pa spijo ti otroci v spalnicah, ki so podobne živinskim hlevom. Na-obratno pa žive v New Yorku in Chicagi psi, ki so lastAina bogatinov, kot kncžj'i otroci v Evropi«* Ntarsikteri teh psov ima posebnega slugo ali služkinjo. Otroci, ki delajo na Jugu v tvornicah, so nekteri že ob Mirih zjutraj na nogah, potem pa morajo po več milj peš na delo. Parfumirane in nadute goske, hčere milijonarjev v Chicagu in New Yorku se pa vozijo v avtomobilih v šolo, ki stanejo po 10 tisoč dolarjev. Radovedni smo, koliko časa bo ameriško ljudstvo gledalo mirno to krivico? Koliko4časa bo ameriško ljudstvo volilti kapitaliste in njih privržence v posta voda j ne zaatope! e . e * Da ni prišlo do vojne na Balkanu, se imamo zahvaliti, ker primanjkuje denarja v vseh državnih blagajnah. Konec* konflikta med Srbijo in Avstrijo. Rusijo, Francijo, Nemčijo in Italijo se zrcali v tem: ni denarja, ne bo vojne. Yr Rusiji so v denarni zadregi. Vsi dolgovi iz zadnje rusko-japonake še danes niso pokriti. Tudi armada je vsled notranjih nemirov demoralizirana. Avstrija se je pa vedno odlikovala s prazno blagHjno. Nemčija je za 5(H) milijonov mark na leto prekratka. Že nekaj let se trudijo, da bi zamašili to luknjo. Ako se jim to posreči, potem bo komaj zadostovala za troške v mirnem času, kje. se le za vojno. Francoska republika gospodari s kroničnim deficitom. Angleška je vsled povečanja brodovja in zavarovanja za starost tudi v denarni zadregi. V Zdr. drž. je tudi tako. Seve bi lahko finačniki pomagali. Kazna 14 narodna bogatstva" se vehdar množe vsako leto; velikanske svote se kapitalizirajo vsako leto. Ce bi bila sila, bi finančniki lahko pripravili velike svote za vojno, ako bi jim to bilo všeč ali jim pa hasnilo. Ali med kovanim denarjem in trgovskim je vedno nasprotje. Zadnji sestoji iz raznih' kreditov, ki so večji kot gotovina. To bi bilo brez pomena, dokler vlada gospodarski mir. Ali, če pride vihar, tedaj zgubi trgovski denar svojo vrednost, kurzi padajo, papirji zgube veljavo. posojen denar pride v nevarnost. Zahteva se večjo sigurnost, ko vrednost pada. Zahterva se izplačevanje v gotovini, izplačati se ne more in na vrsto pridejo draž-Jt>e. Iz tega se porodi še večji pri-tisek, banke pridejo v nevarnosti, ali pa bankrotirajo. To smo še le pred kratkem doživeli v Ameriki brez vojne. Kako bi bilo še le ob času vojne? Današnja kapitalistična družba ne more danes preboleti večje vojne. Preti ji polom, v prvi vrsti finaneielen in potem upor s strani delavcev. Kaditega se izogibajo dandanes svetovni vojni! e e e Cerkev in denarna mošnja sta edina vplivna faktorja v Ameriki, ki sta vedno v tesni prijateljski zvezi. Za cerkev je to pred kratkem potrdil papež, Msv. oče" v Rimu, Dejal je, da mu je ameriška kapitalistična vlada všeč. ker katolicizem napreduje tako vrlo. . V resnici je dandanes Amerika edina dežela, v kteri se med in mleko cedita za vsako cerkev. Torej ni čudo, ako je katoliška cerkev mobilizirala pred kratkem svoje čete proti socializmu v takšni meri, kakršne nismo doživeli do danes. (v'e katoliška cerkev napada in zagovarja kapitalizem, potem mora, ne da bi se jezila, sprejemati udarec z naše strani. Kdor tako brezobzirno in ne-miselno napada kot katoliška cerkev, mora biti tudi pripravljen, da dobi svoje. MESTNE VOLITVE V CHICA-OU IN MILWAUKEE kažejo, da socijalizem napreduje. Dne H. aprila so se vršile v Chicagu volitve za mestne zastopnike (alderinane) in pa za mestnega zakladnika ter klerka. Socijalistična stranka je postavila v vseh okrajih svoje kandidate. Za mestnega klerka je postavila sodr. A. W. Mance, za zakladnika pa N. K. Rodrigueza. Vseh glasov v volilni borbi je bilo oddanih 245.567, kar je zelo malo, če se pomisli, da odda Chicago ob času predsedniških volitev preko 400.000 volilnih glasov. Meščanske stranke so vsled tega zelo presenečene, kajti po naj-uianjem so pričakovale, da bo vseh oddanih glasov /vsaj preko 280.000. / Soeijalističnili glasov za alder-mane je bilo oddanih skupno 14.378. A. W. Mance, kandidat za mestnega klerka je dobil 12.672 \V. E. Rodriguez pa 12.293 glasov. V splošnem so socijalisti napredovali od zadnjih mestnih volitev, in sicer za 2000 glasov. V mestni zastop je izvoljenih dve tretjini republikancev in le eno tretjino demokratov, kar zna-či, -da demokratje zgubljajo od leta do leta svoje postojanke. To glede Chicane. Drugače pa je bilo v Milwaukee, Wis., kjer je socijalistična stranka tako močna, da se meri z republikansko. Dne 7. aprila so bile namreč volitve za šolske nadzornike in pa za vnega aldermana, ktejri je bil voljen od skupnih volivcev. V mesto šolskih nadzornic so bile izvoljene dve Kodrugiuji in socijalisti st> prodrli s svojim kandidatom K. Seidlom, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral za majorja in dobil le nekaj okrog 2000 manj glasov kakor njegov nasprotnik rep. Rose. Seidel je dobil to pot 8.355 glasov proti svojemu nasprotniku Schneiderju, ki je dobil le 7.571 glasov in ki je bil njegov najbližniji oponent. » Skupnih glasov so dobili socijalisti 30,'47». Pri teb volitvah se je volilo tudi okrajne sodnike, za ktere so bili le v neznatni manjšini, da niso bili izvoljeni. V mestnem zastopu v Milwaukee sedi sedaj 10 soc. aldermanov. Vsekakor je Milwaukee prvo mesto v Ameriki, kjer kaže socijalizem v občini svoj razvoj in napredek v praktičnem delu. Cou urad na 11 Pine St., New | SOD. FRANCETU LISJAKU York, $5,000.000; San Carlos Su- " ' • - gar Co. $1,500.000; Oil Fields of ... V iivljenaki dobi srečavanio Mexico, 43 Exchange Place, New posamezne, plemenite osebe, ki York, $10,000.000; Mexican Na- združujejo v sebi dobro iu vzvi-tional Packing Co., 20 Hroad St., ienost, ki omagajo na trnjevi poti New York, $2(^000.000; Siera Madre Land and Lumber Comp., $18,000.000; Oaxaca Rubber (Jo., 2!> Broadway, New York, $1,350.- življenja, ktere zrušijo življenski viharji v najboljši živijenaki dobi, da svrše samomor. Odrprta resnica je, da so taki AMERI&KI KAPITAL V MEKSIKI V predzadnji izdaji '4 Proletaries " smo obljubili, da bomo prinesli v enih prihodnjih štev. popoln imenik kapitalistov, ki imajo investirane svoje kjipitalije v Meksiki. Ker bi pa vzelo skoraj celega "ProJetarca"{ ako bi hoteli popisati te kapitaliste po imenu, navajamo tu le glavne svote raznih amer. industrijalnih mogotcev, ki bodo naložene v industrijalna podjetja v Meksiki. Največja korporacija med vsemi je brezdvomno 4rvo ni resnica, da člo-in spravljali bogastva na dan v1 vek nima svobodne volje. In kak- profit le tem kapitalistom. A. to R, — Vojni tajnik J. M. Dickinson, sklicatelj mirovne konference. Tako poročajo ameriški listi. Konferenca je določena, da se o-tyori 3. maja v Chicagi, kamor so že povabljene vse vrste socijal-nih organov, autoritet. Časniki objavljajo vspored in dolgo vrsto referentov, ki se bodo vdeležili te konference, kot inerodajni faktorji. Tu bodo prizadeti zlasti reverendi raznih verskih sekt, profesorji ekonomije, fnditike, so-eijologije — in tudi delavstvo šen nayien ima to spoznanje, ta veda, ako jo obrnemo na praktično življenje? Vsako leto se potroši v "civilizirani" človeški družbi milijone dolarjev za človekoljubne namene: sirotišnice, bolnice, hiralnice, ubožnice itd. Vzlic temu p« ogromna ljudska množica živi v takih razmerah, da so posamezne' osebe prisiljene končati svoje življenje. To dokazuje. da se človekoljubje v današnji družbi izvršuje po napačnih načelih, ker ne more zabraniti samomorov, kterih prave vzroke je iskati v bolezni, pomanjkanju, bedi itd. France Lisjak je pred smrtjo Delavstvo bo zastopal S. (Join pers, predsednik Amer. Fed, »1| n-W-8al h>tt JLlimJi».tUy obsoja Labor, socijalistično strujo pa vi referatu: "Socijalizem as a Piece Force" — .John Spargo. Ta konferenca, kakor je naznanjeno. bo trajala dni in se bo končala z nekakim banketom. Po izvršitvi te konference bomo poročali natančneje našim či-tateljem, kakšne nature da bo ta konferenca, in povedali bomo tudi našo sodbo o nji. Buelow, nemški kancelar je predzadnji pondeljek trdil v nemškem državnem zboru, da se Nemčija radi tega oborožuje, da se v slučaju napada lahko brani. Tako trdijo vsi cestni roparji, tolovaji v talijanskih Abruzih in na ameriškem Zapadu .tako govore vsi ministri kapitalističnih roparskih držav, dokler vedo, da je nasprotnik močnejši, kterega mislijo napasti. Za ljudstvo v vsaki državi je vseeno* ali se država oborožuje radi napada ali obrambe. Ljudstvo vedno plačuje stroške! Listnica uredništva. Sodr. J. Fakin, Cumberland, Wyo.: Kakor vidite je svota is-kazana. Primimo izjavo v prilog 44veleizd." prinesemo v prih. številki. — Pozdrav! O. Fr. Zupančič, Oglesby: Vse poslano prejeli. Več v pismu. — Zdravi! SLOVENSKO-ČESKO-HRVAT-SKO POMOŽNO (stavbinsko) DRUŽTV0 otvarja v pondeljek 3. maj« svojo drugo serijo v društvenih prostorih pri g. Martin Potoka r ju 564 So. Centre Ave., ogel 17, ulica, kjer se vrše redne seje vsak pondeljek zvečer. Denar se posojuje na male obresti brez nadaljnih stroškov v najkrajšem Času. Delnice po 25 centov. Dobijo se v društvenih prostorih ali pri u-radnikih: George Mamek, predsednik, 581 So. Centre Ave. Joseph Šiman, tajnik, 570 So. Centre Ave. Martin Potokar, blagajnik. 564 So. Centre Ave. Frank J. Petru, notar, 591 W. 18th St. nobene posamezne osebe, ampak obtožuje današnje družabne razmere. V tem zadnjem listu vidimo vso plemenitost Lisjakove duše. Odpustil je vsem posameznikom, ki so mu zopet kot produkti razmer delali krivico in obtožil je današnje razmere. Tak je bil sodrug France Lisjak tudi tekom svojega življenja. Delaven in nesebičen! Jaz |>o-vdarjam to ker se bo zdaj marsi-kteri pritlikavec na duhu našel in bo skušal zalučati blato v mrtvega soudruga. Sodrug France Lisjak je neumorno agitiral za socializem, na-• • • hiral je ogjasc in naročuike za "Proletarca" in prodajal je delnice Jugosl. del. tiskovne družbe. Sovražniki socializma s«) ga flrti-li. njegovi tovariši in prijatelji pa ne čestokrat razumeli, poleg je pa še obolel za mučno in neozdravljivo boleznijo, ktero je dobil pri trdem delu v caluinetskih bakrenih rudnikih. Taka je bila njegova usoda. V stari domovini se je izučil so-darstva. Bil je nadarjen, energičen in požrtvovalen. Svojo pičlo ljudsko šolsko izobrazbo si je razširil s čitanjem dobrih časnikov in knjig. Svojim tovarišem, prole« tarcem, če so bili v stiski je rad priskočil na pomoč. Se njegove zadnje besede v njegovem zadnjem listu so veljale sodrugom in 44 Proletarcu": • "Obilo vspeha sodrugom in "Proletareu" iin meni, "lahko žemljico I Good bve!" Tak je bil značaj sodr. Franceta Lisjaka. Mir Tebi sodrug! Dokončal si križevo pot na Golgato! , Zavertnik Jože. Listu v podporo. Slov. soc. klub št. 4 v La Salle, 111., $3.00; Pogrebci za sodr. lisjakom $4.17; Frank Zupančič, Oglcstjy, 111., $1.00; Nabrano na seji društ. Grozd št. 74 v Virdcn, III., $1.50; Josip Beitz, Wheeling, WT. Va., 10c.; Slov. soc. klu-b št. 11 v Cumberland, Wyo., $5.00. — Vsem iskrena zahvala! Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. \ 9*ltO LET AREC LIST ZA INTKKKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastaik ia Juf»*lo»anska delavska tiskotaa tlmiba v C kitaro, III. tfuročniM Za Air.«rico $1 50 «• c«»o leto, »c «• pol i«ta. Za Evropo ti m caio Uto, ti » pol 1st«. Oglati pa <1*oo*o*m tri tprtmtmM HtaHVa Jt polog novtga mutnomiti tudi S T ANI motion. , PROLETARIAN Owatd sad pobliabsd Evsst Tvssoav bj South Slavic Workmen's Publishing Compsay Chicago, Illinois. Joe Jesifc, President! John Petrich, Secretary; Prank Mladič. Treasurer. i,.rs» 'SirriOM KATSS. United States and Canada, f» SO a year. 7Sc lor balf year. Foreign tountrie* U a year, $1 for balf year. ADVKTIStNO mates on agreement. NASLOV «ADDRESS): 44 PRO LET A R EC" SJ7 So. Centre Ave., Chicago, III. at DOPISI. IZ NASELBINE BREZ-VLADNIH. Horn«* (Lake Hay), Wash., v aprilu liHW. Nihče uaj se prevod ne vznemiri pri tem, ko eita zgornji naslov, kajti v naši koloniji. se ne meče uiti ne fabricira bomb. Povem naj tudi precej v začetku, da nisem privrženec liakuiuna in da se ne strinjam z njegovim programom. Ampak te stvari na stran; danes hočem poročati nekaj važnega. Lansko leto smo čitali v t4Pro-letarcu" članek iz |H>d peresa so-druga Šolarja, da je umrl sloveu-ski anarhist Andrej (njegov prvo ime je bilo Tone op. ur.) Klemen-die. lu ker sem bil že ravno v Ta-comi, sem izrabil priliko in obiskal kolonijo zloglasnih radikal-ccv — nazivanih radikalne revo-lueijonaree človeške družbe. Vsekakor bi enake naselbine luorali ogledati vsi tisti zveri že ni modrijani in svetopisemski karakterji, ki trdijo, da spada so-cjalizem. anarhizem, terorizem in nihilizem pod en klobuk, kakor tudi tisti, ki pripovedujejo, da je komunizem utopija, nekaj nedosegljivega — in da je že tako v naturi, da eni sejejo, drugi pa žanjejo. In ker hočejo svoje trditve podpreti z znanstvenimi dokazi, se sklicujejo na ponesrečene poizkuse prejsnih stoletij, novejših pa ne vedo, ali pa nočejo sedeti ali videti. Ta naselbina, ki leži 23 milj severno od Taconia. do ktere ae pride edino le po vodi — ni verskega. marveč anarhističnega znača ja; v njej so po večini sami inteli gen t je. Vsakdo govori do malega od 3—o jezikov. Klemenčič jih je govoril, kakor pravijo, celo 8. On je bil krojač. Že v svoji zgodnji mladosti je zapustil svoj kraj in odšel v Pariz, kjer je ostal dalj časa. Pozneje je bil* pri vojakih in vojaške častnike učil francos-kega jezika, kakor mi je pravil anarhist Haine. Pravil mi je se, da je bil Klemenčič več let na Kitajskem, v Pekingu in Cantonu. V naselbini je sedaj največ Angležev, Francozov, Nemcev, Ta-Ijanov in en Ceh z imenom Pro-haska. Obišče jih večkrat tudi Kma Goldman. Pred dvema leti so prišli ž njo nekaj navskriž. Hohčanje namreč ne stoje na skrajnej levici komunizma (zasebna lastnina ni povsem odpravljena) temveč na principih kooperacije, zato so nekoliko drugačnih nazorov kot pa Kma, vendar se je prepir zadnji čaa poravnal. Njihova naselbina dobro napreduje. Danes že šteje približno 500 dim. Vsakdo dobi 2 akra zemlje, ktero obdeluje in imajo dobro urejeno šolo, ktero jim vzdržuje država. Učitelj tej šoli je naravno anarhist. Uprašal sem jih, če je zavoljo Klemenči-čeve smrti prenehal izhajati njihov list " Demonstrator". Reklo se ini je, da ne; ker v koloniji se na take reči vsak razume, pač pa da so prenehali z izdajanjem radi prevelikih stroškov. Sedaj ga mislijo zopet oživeti. Ravno sedaj, ko sem se jaz mudil tam je prišel iz Chieage znani Fox, kteri ga bo urejeval. Halo in tiskarno imajo svojo. V vsprejemnej dvorani za tujce visi vse polno revolueijonamih slik, med temi tudi ena satirična, kie-ro je slikal Alex. Toman. To sliko je prinesel bržčas Klemenčič iz Chieage. V celi naselbini vlada vzoren red in idiličen mir. Tmajo lepo speljane eeste in mostove. Tukaj ui tiategu velikomestnega vrvenja iu zakajenih tovarn, marveč lično izdelane hišice, z obdelanimi vrtovi, Vidifi je, da ljudje zadovoljno žive drug poleg drugega. Vsi tisti, ki dauuadaii čvekajo 4> grozodejstvih anarhistov, ne razumejo anarhizma. Kaj neki bi rekel kak pobožen Kranjec, Če bi pri&el v to naselbina v smrtnem strahu, boječ, du mu glave ue odtrgajo, pa bi ga gostoljubno sprejeli in pogostili. Seveda imajo tudi anarhisti svoje muhe, s kterinu se mi ue strinjamo, zato nisem hotel ostati pri njih, pač pa bi tako naselbino lahko ustanovili soeijalisti na soeijalistični podlagi, kar ni dvoma ,da bi uspevala. Nam dane« prokleto malo koristi v zvezde kovana civilizacija in kultura — ženialne iznajdbe Edisona in Tesla, ako pri svitlih električnih žarnicah miljone ljudi strada, ako so pa v preteklem času pridne prediee pri slabo bolečih leščrbah predle tanke niti — site vsaj kruha. Za nas je .malo pomembno ako sloveči doktorji zdravilstva izja-vljajo, da je tuberkuloza ozdravljiva bolezen, dokler so pa zdravniki samo za bogatine, med tem ko na drugi strani tisoče prole-tareev umira brez vsake zdravniške pomoči. Škoduje nam pa. ko nas bogatini najprvo oropajo za naš produkt, potem pa v slepilo ustanavljajo dobrodelna društva. Zakaj se borno tedaj čudili, če se število nezadovoljnežev mno ži z vsakim dnevom. ^N i kakor pa ne sinemo misliti, da se preobrat družbe izvrši kar čez noč; kajti kakor smo potrebovali stoletja, predno se je razvil mehanizem od priprostega pluga do gigantične mašinerije, — človeška družba in nje oblike iz fevdalne dobe v bur-žoazko — tako bomo tudi soeijalisti morali čakati, tla pridemo fz buržoazne dobe v soeijaliatifno. Soeijalizem je nekaj tacega, kar se ne da uničiti; rodila ga je |h>-treba — duh časa. Kolikokrat so že nasprotniki vriskali veselja, ako so soeijalisti v kakšni državi pri volitvah nazadovali in zgubili par mandatov. Ampak na ten ni nič,, ker to sploh niso dokazi, da socijalizetu ne bo prodrl. Vse to so le bolezni, ki se porajajo pri vsaki živeči organizaciji. Prišel pa bo čas. ko bo ta masa nekega dne z glasovnico v roki rekla, da hoče imeti drugi sistem — in takrat bo padla ta gnjila družba v nič, na njej razvalinah pa bo vzniklo novo življenje. To bo prinesla doba politične zrelosti. Preddvorčan. Dodate k.—Ako je kdo sorodnik Klemenčiča, naj se zglasi v Tacomi. Tam namreč je na banki $600 njegovega denarja, ki ga je ranjki naložil v varstvo. (Svoječasno, kakor se soured. Fr. Petrič. s kterim je bil Klemenčič v korespondenčni zvezi — je imel A. K. brata, ki se je nahajal v državi Wash, ter se gibal med ondotnimi premogarji. Op. ur.) Sorodniki, ki bodo vb tan u izpričati, da so verodostojni, bodo lahko vzdignili omenjeno svoto. Kanjki je imel tudi 2 akra dobro obdelane zemlje, ktera pa je za njegove sorodnike brez pomena, ker v tej komunistični koloniji ne more nihče kaj nepremičnega prodati. Gornji. LaSalle, 4. aprila 1909. Cenjeno ured. Proletarca! Nimam ravno posebnih novic poročati, hočem pa i spregovoriti en par besedi v odgovor na zdražbarski chicaški list 4'G. S." V eni številki tega zdražbarja piše neki Aurelius, da v LaSalle ni zavednih rojaki>v, pač pa da so le zdražbarji. A ha. mož Aurelius je začel pač |»ri sebi šteti. To je | pa istimi. to! Ce je v LaSalle kaj zdražbar-jev ' se le ti gotovo oglasijo v svojem glasilu za zdražbe in intrige. Kdor pozna la-sallske Slovence, i ta že ve. da tukaj ni druzih zdražbarjev kot tisti Aurelius, ki tako hiti proglašati g. s. za soei-jalističen list. Jaz gotovo nimam namena polemizirati z Aurelisom, ker se mi zdi daleč prekosmat za ušesi, rečem mu pa kar tukajle, da na ta način ne bo fcel biznis. Ne bo nič Jožesus Aureliusiusl . Si se že obsodil .v LaSalle; zdražbar si in to out a ne«. Najbolje bo zdaj za te, da mufaš. Lah- ko ae prem u f aš kar h gospodarju-j šefu zdražbarjev v Chicago; mogoče bodo Ae enega zdražbarja! lahko preživeli,* Če prav imajo se- j daj zelo slabe Čase. Kevišče čvekaš tudi nekaj o zaslugah g. a. za S. N. P. »J. in delaš j reklamo šef-intrigantom. Človek ti seveda ne more toliko zameriti, ker se lahko na prste zračena, tla je oče /.dražbe, to se pra- j vi šef intrigant sam spisal *'dopis". Saj se ve; kar se je človek učil,j to zna: indiste besede, ki jih najbolj ljubi in praktieira njih po-1 iiH*n r~ jih tudi najraje zapiše in \ rže drugemu v obraz. Ampak prozorna je ljubezen zdražbarjev napram S. N, P, »J. Seveda, dokler je neslo, so res ljubili kravico, i-cdaj pa k> ni nič od nje. jo pa suje.jo"in blatijo. Toda čas vse poplača iu poplačal bo tudi tem zdražbarjem. Opazovale«:. KDO NAJ SE V XX STOLETJU VOJSKUJE Dne 3. grudna 184D, ko je bila podobna nevarnost da izbruhne vojna je piaal češki časnikar K. Ilavliček v svojih nekonfisciranih "Narodnih Novinah" o vojni takole: "--Vojna s Prusi straši v vsakdanjih pogovorih prazkih, in marsikje zatrjujejo že čisto za gotovo, kako jo prodrla avstrij-' ska vojska za Bavarsko, in kako 70.000 cesarskih vojakov zasede, ozirpma je celo že obsedlo sasko deželo. *Oni, ki jim teh vesti še ni dovolj, pripovedujejo še bolj natančno, kako sta Njegovo veličanstvo Nikola Pavlovič fruski car. Ured.) 600.000 in N. V. C. Franc Jožef 300.000 svojih vojakov že poslala proti pruskemu kralju.,To bi scve že nekaj pomenilo — tudi nekaj sto miljonov papir, dolga! Kot cenjeni bralec mogoče vidi. mi takim govoricam ne verjamemo, ne verjameryo, da bi moglo res priti do vojske zaradi nesporazumi jenja med prusko in avstrijsko vlado (pravzaprav le med vladarsko hišo hoenzolern-sko in lotarinškol zaradi prednosti na Nemškem. Mogoče, da je Prusom na tem ležeče, da bi bil njih kralj ob enem nemški cesar, in z pruskega stališča bi mogla biti taka vojna res v narodni prospeh, (do te vojne je prišlo 1866 1., ko je bila Avstrija tepe-na in izrinjena iz Nemške zveze. Ured.) vsaj po narodi volji. Toda večina avstrijskih narodov ne mara za nobeno ceno, da bi bil naš cesar ob enem nemški cesar, in z avstrijske strani bi bila taka vojjja samo v prospehu cesarske rodbine. Mislim pa, da bi naše ramisterstvo moralo vedeti, da so že davno morali v Evropi minuti tiati časi, ko je en kralj z drugim vojeval vojno mogoče le za svoje veselje ali i z častilakomnoeti ter uničil tisoče in tisoče rodbin svojih podanikov, jih pripravil ob premoženje mlade moše pohabil, pobil in deželo zadolžil. Lahko se je vojskovati, če mora nekdo drugi življenje, zdravje in iep žrtvovati; če je toreej naše ministerstvo prepojeno s tako junaškim in bojevitim duhom, dobro, naj odmaršira samo, ali k večjemu še s svojimi tajniki nekam na prusko mejo in naj se tam potolče s pruskim, ravno tako bojevito nadahnjenim ministerstvomi mannteufloibrandenburikim in. gotovo bodo avstrijski m pruski prebivalci z velikimi nadami in 10O4 10OO VABILO NA BANKET kterega prirede SKUPNA CHICAŠKA DRUŠTVA S. N. P. J. v proslavo petletnice Slovenske % Narodne Podporne Jednote dne 24. aprila ob osini uri zvečer v gornjih prostorih (št. 1 & 3) Narodne dvorane na 587 So. Centre Ave. Ustopsina zi moška znaša $1.00 t prosto jedjo in pijačo. — Ženske plačajo 50c, otroci v spremstvu izpod 10 let so prosti. Cisti dobiček |f namenjen v agilael|ske svrhe in v obrambo Slovenske Narodne Podporne Jednote. — IJstopniee se doi>e pri glavnem tajjiku F. k rže tu na 12*9 S Lawndale Ave.. Chicago, III., in pri rn(prodajalcih. Kdor se želi udeležiti banketa, noj naznani najknsnejc do 20 aprila na imenovati Lnn si ov, da se ve nnpraviti vse potrclmoglfdc jedi in pijače. Naročilom se mora priložiti denar. (lani in prijatelji Jednole, ne pohabite priti. Vabilo na veselico, V T T V T ? f ? ? ? ? f T V ktero priredi društvo Narodni Vitezi št. 39 S. N. P. J. DNE 18. APRILA T, L. točno ob 2 uri popoldne v Narodni dvorani S87 S. Center Ave. Veselica bo spojena 8 tombolo in plesom. K obilni udeležbi vabi ODBOJI. T T t ? T ? t T ? T f t t ? Rabite premog? Rabite drva? To vam najboljše in cajhitrej&e preskrbi Frank Udovič. EKSPRHSMAN Ali se selite? 539 W. 18th street — CHICAGO, ILL. ■ Prevažs, pohištvo, premog, drva in druyo. Og a^ite ae pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik ta notranja is ranocelnlk. fzdravoilka preiskava brti lati j« i« adavila. 047 in 649'ijjJ! Ave., Chicago. Za dne ure. 04 popo). Od 7 do 9 zvečer. IgVVn ti veli ^ 'IT ' k bolniki aaj piielo ffl Najboljše in najfinejše obiski I so po nizki ceni na pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halstcd St., Chi<* Velika zaloga klobukov, JI vljev, perila in kovčekov.^ Kdor kupi za pet dolarja darilo. .1 Aka hoče* dobro naravno viao pj| oglaai ae pri J0S. BERNARDI 620 Blue Island Avenot Telefon Canal H42 cjMCjy Pri njemu dobiS najbolja kal aka in importirana vina* I. STRAUB URAR 330 W. 18th St., Cfcicsftl Ima vodjo aalogo ur, veriiU, y* nov in drugih dragotin. Isvrftija I vsakovrstna popravila v tej itroU celo nizki eeoL Obiščite ga! Drufttvene regalle, kape, prekoranti band era itd. 1 za slovenska drufitva najbolje proki Emil Bachmai J580 So. Centre Ave., Chlctfo,] Najbolje in najt neje obuvalo kop Pti John Klofi 6 31 Blue (»Usti CHICAGO. Sprejema tod pravila. Modno obučo I Don,ača oštarija za molke, ženske in vedno po najnižjih otroke dobi* cenah pri KAPPER'S Največja trgovina s obučo na zapadni strani, 1 cor. West I8ih & Wood Sts. CHICAGO, ILL. Zdravljenje v 5 brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele dneh (RAZŠIRANJE ŽIL) Ozdravim vaaeega, kdor trpi na Varicoeeli, 8trieturi. Dalje ozdravim nalezljiv® zastruplenje, iivčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tičočih se možkih. Ta prilika jo dana tistim, ki so izdali že velike svote adrsvnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz odino aredstvo, a kterim zdravim vspešno. Za nevspežno zdravljenje ni treba plačati—le za vspešno. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne možke bolezni zdravim hitro, za »talno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vode.' Pljuča, naduho^ veaeljem gledali ta boj, od ktere- Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdrsvim z mojo najnovejšo metodo. morejo v vsakem sluiaju pri-1 ;_•. .^ske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. -Zastrupljanje čakovati edino le dobiček . . .!' 44Belokranjec". Vraču j odi zmagovalci. Od kar pomni zgodovina so bili vraeujoči zmagovalci vedno pro-1 slavljeni pri v srh narodih. Vsak je skusal izkati tem ljubezen in' naklonjenost. To mogoče ni prikladno, toda opravičuje za pri-mero z zmagovalnim in napred- i mm Trinerjevitn ameriiicim gr«'ii-! kini vinom? Izključuje vse imitacije, ker bolj pripravljenega te vrste sploh ne mote nihče prire-j diti. To mogoče je vedno le zopet: pri Trinerju. Njegove delavnice — pod vodstvom strogih znan-; stvenikov — so vzor čiačoec in vsakemu v pogled. Njegova priprava za izdelovanje ja znana vsem ljudem kot zaupni pripomo-| ček v vseh boleznih ielodca.orga-nizma in krvi. Rabite ga vsikdar, kadar nimate apetita sli kadar se. čutite slabega in trudnega, ne da bi bilo kaj poznati na vas. V lekarnah. .To*. Triner, 616—622 80^ Ashland Ave., Chicago, III. in vse druge kožne bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Močni tok in druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK 8T., CHICAGO (Med. Randolph in Lake Si) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vreduo minsko dc/-uiače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatirma, ncu-ralgi je, prehlajenja, bolexni v prsih Q. in hrbtu. Ono ima »letni rekord svojega vspeha. 1'rri varnostne znamke '"sidro" ni pravo. 25 in 10 centov. hudimi ralime. F. AD. RICHTER & Co. 115 Pearl St. New York. P0Z0RI SLOVENCI! P020R! SALOON s modernim keglji&en Sveše pivo v »odčkih in buteljkah in druge runovrstne pijače ter oaijaks smodke. Potniki dob« č«*lno preno čišče za nizko erno. Postrežba točna in iz borna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, B64 80. CENTER AVE., CHICAGO M. A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uradnje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ava. Tel. Canal 476 Chicago. 111. Podpisani naznanjam, da točia turno domače vino in dobro pit*. Na razpolago imam tudi prostsn DVORANO za veselice, za svatbe in seje. Za obilen obisk se priporoša FRANC CEH, 668 80. Centre A vs. Ofefc Halo, Johtty! Kje si pa bil včeraj ? Saj veš kje, kjer je največ zabave. Ali še asi da je največ zabave v GOSTILNI John Košiček 590 So. Centre Ave.. Cbiuro. Jože Sabatb advokat in pravni zastopnik v ki skih in cl vinih zadevat. - Pišite sk) renski I 1828 1638 Unity Buildiaf 79 Dearborn 8t., Cklcafo Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 727L Leopold Salti ODVETNIK v kazenskih in civilnih sede? Auto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Resideuee Phone Irwiaf URAD: 27 METROPOLITAN W 8everozap. ogel Randolph in La Salle olies Stanovanja: 1217 Sheridan Bead Pristno domače v CATAWRA...........70—75e RELO VINO...............We RDEČE VINO..............80C RDEČE STARO VINO...... RMENO VINO.............5®« Posoda pro«ta. Te cene velja, jemalcem od 50 galonov naprej; kot 50 galonov se ne po*ilja. Vil šil jam proti predplačilu ali po C. po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tudi »S mojt lepo urejeme gostilne « pijačaitd in s vetino pripravljeali »tim prigrizkom. Za dobro in točno postr lhe, tudi za pristnost vica jamčim. JOSIP ZALOKA1 899 Eiltoi RoU N. E., CUn ira jugoslovan- 'ajh 'a-u'/nii'urk,v ,n oživuivo,>- nru OTDAIIVC Ml rakuna zavarovanja za DEM, oIHAH&L "A starost in oueiuogloat ata dokaz kranjskem.. Jugoslovanski socialno-detnokra •'Taktiku ' je podal ale- tični stranki kot politični atranki tfilo dr. Heinrik Tuma: ne preostaja drugega, nego kivp- nejši predstaviteli »o- ko vzdrževati agitacijo med našim Umu krat i t* ne ideje v A v- delavstvom, da se strokovno [ njimi dr. Adler so po- holjinbolj organizira med Čehi, JpMtavesino na skupnih Neniei in Poljaki, dokaz, da ima ihiborih poudarjali, da je . (Dalje na 4. str ) . demokratična delavska v Avstriji realna stranka poročevalec na stranki J Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 9 Albany St., New York, N. Y. Neglede kako majhna je hoča v kteri živiš, toliko prostora bo vedno, da postaviš v njo steklenico Anchor Pain Kxpeller. Trganje, onemoglost in druge prit i kline pridejo nakrat — in to je pri-pomoček. 25c in 50e. Učite sc angleško! zbt>ru h'ta 8k°tV7 . . < Brez znanja angleftkega jezika ni uapredka v Ameriki) to zna vsakdo IV je poudarjal: Socialno- '/lasti je neprecenljive koristi zaulelavca, ki te mora pri angleških i»odjetjih kratišna stranka ni izključ- boriti /.a *voj kruh. .^nlrH nixrvce ie V Uhioagu smo pred kratkim odprli iilovei delavska stranka, mante jt ua podUgl aloveuAtlue pl8ftti £ govoriU ^na stranka. hodrug Ur. v*uk poudeljek, sredo in petek od 7 do 9»/, z\ tr pa je na istem dunajskem ukinem »boru rekel: "Social- C- kfatična stranka prihaja Za rojske isven Chicago imamo posebni tečaj; učimo jih pismenim {Mitom .bo I>A mo«"' kadar .spr»'- 111 to 1*> najnovejši in jako prakti.-ui metodi luVnjn Naiam-iu-ja pojasnila •S^tie struje ter združi vsa vwke,»u M »ngleiko! 1JuLr..ifn tribuni« " pred kratkim odprli vlovensko angle&ko šolo, kjer učimo angleški Jezik. Sola traja zvečer na 587 So. Centre Ave. v uektlaujih prostorih slovenuke fiitalnire." Social-' Šolnina stane na mesec, Hojaki v Chicago, kterim majijka znanja an gleiMne, pndite in «e vpišite. Učimo tudi ženske. Slovensko-angleška-korešpodenčna šola, 585-587 So. Centre Ave., Chicago, III VABILO NA MAJSKO SLAVNOST ptljenja ljudskega gibanja.'! rug Bebel pa je na stranki-i zboru leta 181)4 izrekel: jrašanj« taktike jugoalovan-jocialiio-demokratičue stran-'v Avstriji, spreje to dne 2. |. novembra 11K)1 na Dunaju, ^rega bistveni del tvori tudi dnostni program, sklenjen na ^ wrw WT_ v- ErsriiE t slovenski soc. klub, sicv. 4 i gvoj cilj, vsaka taktika se Igirati na dane razmere, in no nierodajno mora biti za o politično stranko razmerje Ustne stranke in nasprotnih j splošne delavske socialno-»kratične stranke, kakor na-goslovanske skupine, sloni na oih teoretičnih temeljih, ki načeni v uvodu dunajskega rama leta 1901 in v brnskcm dnostDcm programu iz leta Praktični cilji kot splošne ieue stranke so navedeni v jskem programu pod točka* do 13 in specijalni delavski ram je obsežen v končnih to-JM> z dotienimi priatavkih. ktero priredi V LA SALLE, ILL. DIME 1. MAJA to je na soboto večer v prostorih sodr. Val. Potiska, 1237 Mala Str. Na programu 1k*1o govori, pet ji" in ples. Za govornike je preskrbljeno mi mednar. stranke v Chicago. Začetek točno ob 8. url zvečer. K obilni udelibi vabi OLHiOK A^AA^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ^^ ♦ V "♦ ♦ ♦ ♦ ♦ f t politična praktična stran-Ladar nastopi, ima kot naj-in takrat skoraj edini cilj: i obstoj. To je sodrug dr. A-ki je v vodstvu splošne so-o-demokratične stranke od »ostanka naprej,* poudarjal na jskem splošnem zboru leta : VZa časa llainfeldskega i t T T t Vabilo na veselico, \ ktero priredi ŽENSKO DRUŠTVO JUTRANJA ZORA, ST. 103. 9. H. P. J. DNE 17. APRILA 1909. točno ob 8 uri zveČeT v dvorani Valentina Potiska v La Salle, 111. Za obilno udeležbo se juriporoča odbor. — Na svidenje! t T T ? ? T T t f T T t ? t t ženskim Vabilo na majsko slavnost ktero priredi Slovenski socialistični klub št. 1. » družbi s klubom "Proletarka" na severni strani Chicage v dvorani St. 357 Grand Ave., in Ada 8t. V SOBOTO, 1. Ma|a 1909. Na programu: govori, de ki a m arije, petje in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. leta 1889 nam je bila ena in y i mogoča taktika, t. j.: kako »i as delavska stranka sploh v nila pri življenju." Zato je ^^h^^X^X^K^X^H^K^W^^^V akrat ves bojni nastop delav- ------- itranke izražen v praznovanju tajnika, ki je imelo namen, jati samozavest delavstva, iti ga v bojnih vrstah in poti nasprotniku bojno moč deva. Zato je šlo po prvih po-aocialno • demokratične ike toliko tisoč in tisoč delav-četa za četo, kakor velika ar-i vsakega prvega majnika na V aato so ti prvi časi starej-našim sod ru go m v spominu delavskih revolucijonarnih Kakor hitro pa je delavstvo zalo močno svojo solidarno tdo, je prešla socialna demo-ija do rešitve temeljnega tak-vprašanja, t. j. zahtevati no in enako volilno pravico. n so se politične organizacije i - ^ Rojaki »z West Side naj vzamejo Centre Ave. karo s ktero naj se peljejo do Grand Ave. Od tam je treba hoditi ie dva blocka proti za* padu (w«it); ravno nasproti dvorane je "Neekel Theatre", tako da j« lahko najti prostor. Rojaki-delavci, vsi na delavsko prvomajsko slavnost! VSTOPNINA 15c. — DAME V SPREMSTVU PROSTE, rake konsolidirale tako je za-la socialna demokracija svo-jbiljse agitatorne moči, da je lizirala strokovna društva ikonomično bojno organizaci->snes so prekoračile strokov-fanizacije daleč pol milijona v, in ta strokovna armada je tela taktični nastop, da de-vu pribori zahteve specijalne-elavskega programa, naštete J>fciem programu, t. j. pripo-je strokovnih društev, ose-f delavnik, odprava nočnega ^ISdeljski počitek, prepoved kega dela, obrtno nadzorstvo Biavsko zavoravanje. Danes, I tečemo, so strokovne orga-JM delavstva izraz socialno-»kratične stranke kot delav-ttranke in strokovna društva i le prevzela rešitev strogega skega vprašanja, marveč so docela kos tej svoji prevzeti L Ta del splošnega delav-programa najmanj tangira n«zne narodne skupine soci-iemokratiČne stranke, ker so ifna društva ne glede na na-^t organizirana kot ena sa-#>ta. Zato ima jugoslovan-lseialno-; trpetno in ll&no UUICnC) v zalogi imamo tudi raane droga potrebščine, k epa. daji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte si nafto ialoftbo. Z vsem spoštovanjem fiftQXIl NA in vedno preskrbljena vl"0 1 ILMA| z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. r\y/\f3f»A za društvenene seje, svatbe, UVUI dllCf zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočava se vsem v mnogobrojen obisk Šajnek & Hans (Narodna dvorana, prej Frank Mladič) 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. Vsakdo SE VESELI LEPE. SLIKE TE Mi vemo, da smo vstanu iadelati take elike, da jih aoMM»MHMMM>' ALOIS VANA — Izdelovatelj — sodovicc, mineralne vode in raznih neopojnIH pijač. •2-84 Flak At. Tel. Canal t405 DR. F. J. PATERA Ordlnujs: na sevsrosah. vogln ASHLAND IN MILWAUKEB ATEi od 11 do 8. nre ure svečar v po trtklk in pe«kik. Telefon Canal 180. A od 7. do torkih, 4 t JUNGLE Aagleiki »pisal Upton Sinclair 'l avtorjevim dovoljenjem prevaja Iva« Kaker. i (Copyright, 1905, 1906, by Upton Hiuclair.) (Nadaljevanje ) Slabo dejanje rodi slabo dejanje. V gostilni, kjer je spoznal "Bučka" Hallorana, je nekega večera spet sedel z Duanetoin; vstopil je trgovec z dežele v precej "natrkanem" stanju. Kazim natakarja ni bilo v pivnici nikogar, in ko je tujec spet odšel, sledila sta mu Jurgis in I>uane za petami. Zavil je za vogal, in v teiuneiu kraju, pod nadcestiiio železAico tik zapuščene kise, je Jurgis skočil preden j .. ter inu pomolil pod nos samokres, dočim mu je l)uane, ki si je potegnil klobuk globoko na oči, po bliskovo preiskal žepe. Prilastjla sta si uro in "ratmon", šinila za vogal in bila spet v gostilni, predno je št* mogel mož več ko enkrat zaupiti. Natakar, kateremu sta pomig-uila, jo že držal vrata v klet odprta, čez katera kta zginila; skozi skrivni vhod sta dospela potem v neposredni bližini stoječ bordel. Raz atrehe te hiše prišlo se je lahko h trem enakim hišam. Skozi te tajne vhode lahko so smuknili obiskovalci kurbišč, če hi slučajni raz po r s policijo imel za posledico kako gonjo; razunteega je bila potrebna taka ureditev, da se v sili lahko brž skrije iu odstrani kako d«*kle. Na tisoče jih jo prišlo v Chicago isltat dela; v vseh listih je bilo polno oglasov, da se iščejo "služkinje" in "tovarniške delavke", in padle so v roko takozvanim "j>o«redovalcemvslužb", ki so jih izročali javnim hišam. Navadno je potem zadostovalo ,ako so jim odvzeli vso obleko; toda včasih so jih morali tudi omamiti in držati zaprte po cele tedne, uied tem pa bo morila brzojavili stariši na policijo ali pa prišli osebno, da vidijo, kaj se je zgodilo. Največkrat ni kazalo druzega, da so jih pustili hišo preiskati, do katere je vodila sled za dekletom. Od sto in trideset dolarjev,- katere sta Duane in Jurgis pri ropala, je dobil natakar dvajset dolarjev kot nagrado za svojo pomoč; to jih je seveda združilo v tesno prijateljsko vez, in za nekoliko dni ju je natakar seznanil z malim judom Goldbergerjem, enim izmeti "pri-ganjačev" in "agentov" kurbišea, kjer sta imela svoje skrivališče. Ko se je s par čašami pok repeal, začel je Goldberger počasi praviti o prepiru, v katerega se je zapletel radi ene najboljših deklet z nekim profesijonelniiu goljufom-igralcem, in ki mu je zadal v obraz močan udarec s p«stjo. Lopov je v Chicagi nepoznat — je pripovedoval Jud — , in če bi ga nekega dne našli kje s preklaao glavo, se pač ne bo nikdo menil za to. Jurgis, ki je sedaj že toliko "napredoval", da bi z največjim veseljem poklal vse cliikaške igralce, je Uprašal, koliko bi pri tem zaslužil. Nato je postal Jud še bolj zaupen in pripovedoval je, da ima natančno tajno poročilo o bližnji konjski dirki v New-Orleansu; zvedel je to naravnost od policijskega okrajnega glavarja, kateremu je nekoč pomagal iz hude stiske, in kateri tiči z velikim sindikatom lastnikov konj za dirkanje pod enim klobukom. Duane je takoj razumel celo stvar; toda Jurgisu se je morala vsa situacija na dirkališču poprej razložiti, pred no je razumel pomen ponudene prilike. V Zdntženih državah je obstajal velikanski trust za dirke. "U-plival" je na postavodaje vseh držav, kjer so se dirke prirejale; la-stoval je tudi več najznamenitejših časnikov in "delal" javno mnenje. V vsej deželi ni bilo moči, ki bi se mu mogla ustavljati, — izvzet je bil morda le igralni trust. Gradil je povsod krasna dirkališča, zapeljaval in vabil ljudi z visokimi nagradami, in jih potem organiziral v ogromno zvez«) igralnih špekulantov, katerim je leto za letom ugrabljal na sto milijone dolarjev. Konjske dirke so bile nekdaj šport, a sedaj so postale umazana trgovina; lahko se je konja omamilo na ta ali oni način, lahko se ga je izvežbalo čez mero ali pod mero; lahko se ga je vsak čas pripravilo, da pade, — ali pa z bičanjem zmanjšalo njegovo hitrost, in to je še vzbujalo na videz innWije. kakor da bi se jezdec na vso moč trudil, da obdrži prvenstvo. Takih zvijač je bilo dosti; včasih so jih uporabljali lastniki in prislužili ogromne s vote, včasih pa vežbalei in jahači, ki so jih podkupili, — največkrat pa so bili glave trusta. Zdaj je bilo pred durmi zimsko dirkanje v New Orleansu. in sindikat je določil že vnaprej, kdo bo vsak dan zmagal, in agenti so potovali po severnih mestih in se ukvarjali s tem, da so "molzli" biljardnice. Beseda je prišla po telefonu tikoma pred dirkanjem, in sicer izražena v številkah; mogel je li kdo to besedo zvedeti pravočasno, bil je ua konju. Če Jurgis tega ne veruje, naj le sani poskusi, — je rekel mali Jud; saj se lahko dogovorijo, da pridejo drug večer kje skupaj in stvar poskusijo. Jurgis je bil s tem zadovoljen, Duane tudi, in tako so se sešli v eni imenitnejših igralnic, kjer so mešc-tarji in trgovci imeli svojo zabavo (z damami iz boljših krogov, v privatnih sobah), in tukaj so stavili vsak deset dolarjev na konja, nazvanega "Hlačk Beldame", in dobili so šest proti eni. Za tako tajnost bi radi podvzeli nekaj ponočnih izletov s pračo, — toda naslednji dan jima je Jud razodel, da je dotični goljuf igralec o stvari nekaj zavohal in jo iz mesta popihal. Bili so seveda dobri in slabi časi pri taki kupčiji; toda zaslužilo se je vedno še toliko, da se je lahko živelo, če ne zunaj, — pa vsaj v ječil Za prve dni meseca aprila so bile določene volitve za mestne odbornike, in to je pomenjalo zlate čase za veliko armado "političnih mešetarjev." Jurgis. ki se je klatil okrog po tatinskih brlogih, igralnicah in kurbiščih. se je shajal s pristaši obeh strank, in v pogovoru z njimi je dobil globoke vpoglede v to komedijo in zvedel o najrazličnejših načinih, kako bi se dalo pri volitvah okoristiti. "Buck" Halloran je bil demokrat, in tako je tndi Jurgis postal demokrat; toda ni bil preveč zagrizen, — kajti republikanci so tudi bili dobri ljudje, in govorilo se je, da bodo imeli pri predstojfči volilni kampanji na razpolago ogromne svote denarja. Pri zadnjih volitvah so plačevali republikanci po štiri dolarje glas, in demokrati samo tri! Nekega večera sta sedela Jurgis in Halloran pri igralni mizi skupaj z možem, ki je pripovedoval, da je dobil takrat Halloran nalog, da odvede trumo pravkar d oslih Italjanov na volišče, in on — pri povedo valeč — pa da je naletel na republikanca, ki je tudi zasledoval Italjane, in vsi trije so potem sklenili kompromis, po katerem naj bi Italjani za časo piva na vsakega glasovali pol za eno in |)ol za drugp stranko, dočim si je trojica po bratovsko razdelila ostali denar med seboj 1 Kmalu potem je čutil Jurgis potrebo, da se odreči utrudljivim i nevarnostim mnogostranskega zločinstva, in posvetil se je edino politiki. Ravno v tem času se je dvignil velikanski krik radi tajne zveze policije z zločinci. Kajti zločinstvo je bila stvar, kjer trgovci ni*o direktno bili udeleženi, — bilo je takorekoc nekaka "poštnin ska stroka", ki se je tikala le policije. Igralnice in knrbišča so na-pravljala mesto prijetno in zabavno za trgovce in bogataše; tatvine, vlomi in cestni ropi pa bas ne. Nesreča je hotela, da je Jack Duane-ta. ko je bil ravno na delu in hotel vlomiti v blagajno, zasačil nočni Čuvaj in ga izročil policaju; ta ga je prav dobro poznal in prevzel odgovornost, da mu je dal priliko uteči. Nato so zagnali časopisi tak hrup. da je bil Duane izbran kot žrtev in je komaj odnesel pete iz Chicage.* In bas v tem času se je seznanil Jurgis z nekim Harperjem, v katerem je spoznal nočnega čuvaja v Brownovi klavnici; ta človek ga je tudi prvo leto, ko je dospel v klavniški okraj, pregovoril, da je postal ameriški državljan. To je čuvaja zanimalo, čeprav se ni mogel spominjati na Jurgisa, — imel je v rokah preveč "zelenih", da bi se mogel na vsakega posebej domisliti 1 Ostal je do dveh po polnoči t Jurgisem in Halloranom na nekem plešišču. in pripovedovali so drug drugemu dogodke i z svojega življenja. (Dalje prihodnjič.) Mrtvemu sodrugu* Zapustil si nas, sodrug mili, o tet sa nai si sveti boj . . . Tužno p laka ob gomili / < tovarlftev zdaj tvojih roj. Kot mi črtil si krivico, v vrstah prvih vedno stal; bil si t nami sa ln kot Junak — častno pal. Venec rdečih karamfilov ■i borec sam si splel-- Polsgamo ti ga na gomilo ... cvet — spomin — ne bo svenel. Počiva), o sodrug mili, končana Je zdaj tvoja pot; mir objemi j o to v gomili — počivaj 1 mi gremo isbrano pot. Ivan Molek. (Nadaljevanje s 3. str.) danes v državnem zboru 89 poslancev in je najmočnejša, enotna stranka v avstrijskem državnem zboru, stranka,' preko katere ne more nobena vlada. Dosežena je splošna, enaka in tajna volilna pravica v državi, s tem je dana socialni demokraciji garancija za mogočen razvoj v bodočnosti. Najboljši dokaz — tekmovanje klerikalnih in liberalnih strank, da bi delavstvo cepilo in pridobile za svoje postranske namene in oslabile moč našega dela. Osredočiti je torej taktiko splošne socialno-demokratične stranke na dve točki: boj proti reakciji in boj za samoupravo in žnjo združeno splošno samoupravo. Kakor je socialno-demokratična stranka v trdem desetletnem boju izvoje-vala splošno in enako volilno pravico, tako mora z enotno in odločno svojo taktiko priboriti v do-glednem času tudi splošno in narodno samoupravo.. Ako se jugoslovansko socialno-demokratična stranka, stremeč po do»egi tega, danes uajeminentnejšega bližjega cilja, izvršuje najimenitnejšo nalogo splošnega političnega programa. Da doseže stavljeni cilj v do-glednem času, nam dokazuje ne-vzdržljiv položaj v avstrijski državi. Po aneksiji Bosne in Hercegovine lahko vskliknemo: avstrijski odločujoči krogi morajo dati narodom samoupravo, ali pa je napisan pogin naše države: "meno, tekel, u fars in!" Bolj ko soci-alno-demokratična stranka dosega korak za korakom po programu si stavljene praktične cilje, bolj ko se splošna stranka razvija tudi na notranje, recimo s sodrugom Pcr-nersdorferjem na zboru strankinem 1901, "se dviga etično", ko-nečno postane aktuelna zahteva, da naša ( socialno-demokratična stranka dvigne način življenja ljudske mase. ^o je danes temeljna točka taktike vodečih krogov splošne socialno - ifemokratične stranke, kakor jo je poudarjal sodrug dr. Adler na dunajskem zboru leta 1901, in mora ostati tudi v nas. NOV SLOV. 800. KLUB ST. 17. so ustanovili slov. delavci v Gi-rard, Kans, in sicer se je pp.salo 20 sodrugov v organizacijo. Prihodnja seja bo dne 1. maja t. 1. v klubovi dvorani. Izvoljen je bil sledeči odbor, ki ima nalogo vršiti delo: Frank Weger, R. R. 4 B. 1143, tajnikom; Louis Markovič zapisnikarjem; Geo. Forster organizatorjem; Josip Kola rich in Josip Stock nadzornikom. Sodrugom po organizacijah svetu jetno, naj se zanimajo za dobavo državdjanskega papirja, ker tedaj šele bo njih delo v polnem soglasju socijalistične borbe in gibanja. * pokier nismo naturalizirani, dotlje živimo le polovično življenje v pravicah, ki jih vživajo državljani Zed. držav. Za vse podatke je pisati na gl. ta j. sodr. John Petriča, 2914 W. 31. St., Chicago, 111. Socialno-demokratična stranka se organizira na Turškem. Prva strankina organizacija se je ustanovila v Koprilju, kjer žive Bolgari in mohamedanci. Ustanovitelj je bil Bolgar, v stranko je vstopilo več tisoč članov raznih narodnosti. Druga organizacija se je ustanovila v Skoplju in šteje tudi Člane vseh ondotnih narodov. Nova vera — novi Bog. (MODERNO NAZ1RANJE O BOGU.) Po Ingcri . spisih za M< predelal IVAN KAI (Nadaljevanje.) V prejšnih časih je cerkev dokazovala eksistenco čeznaravnega boga steni, da je baje delala reči, ki so s prirodnimi zakoni v nasprotju. V tistih Časih so se delali čudeži s čudovito lahkoto. Postali so že tako navadni, da je morala cerkev svojim duhovnikom sledujič zaukazati, naj ž njimi odnehajo. In zdaj, ko je prišlo ljudstvo, vsaj ponekodi, nekoliko k pameti, pa uči ravnoista cerkev po svojih plačanih učenjakih(t), da so čudeži sploh nemogoči. To pa priznava le v takozvanih "znanstvenih' spisih, namenjenih za bolj prosvetljene vernike, ki ne verujejo več v bajke. Pri priprostih, lahkovernih, nevednih ljudeh pa si še vedno pomaga s čudeži. Cerkvi pride torej vse prav, neveda in razum; okoristiti se zna z vsem, z resnico in lažjo, samo da služi njenim namenom. Cerkev ima to čudovito lastnost, da se zna dobičkanosno prilagoditi vsaki okolnoAti in jo izrabiti, računajoč pri tem na ljudsko lahkovernost in kratko pamet. Njena ne-dosežna jezuitska prekanjenost in njeni velikanski uspehi so dali povod tudi mnogim posvetnim sreče-lovcem, da jo v tem posnemajo. Take politikante ima vsak narod, in tudi naš ni brez njih. Ti kramarji (ne pa učitelji 1) svobodomiselnosti in socija-lizma so največja ovira vsakemu resničnemu napredku. Cerkev, ta dvorezni nož, je še celo tako predrzna. da danes zanikuje to, kar je trdila včeraj; da priznava sedaj nauke, ki jih je besno nekdaj pobijala. Sama iz sebe se dela norca t(!r se cinično roga vsej svoji preteklosti. Danes namreč zatrjuje, da je baš to, da so čudeži nemogoči, in pa to, da je nujna vzajemnost med vzroki in učinki trajna in nepretrgana, — jasen dokaz za eksistenco neke nad naravo stoječe moči!! To pa vendar dokazuje ravno nasprotno, to namreč, da nepretrgana ^eriga vzrokov in učinkov ne razodeva nikakega samolast-nega vmešavanja v življenje prirode! Toda tudi med odkritosrčnimi bogoslovci in poštenimi duhovniki so že začeli to uvidevati. Ena najboljših cerkvenih opor in eden najznamenitejših modernih bogoslovcev. Viljem Hamilton, je izrazil svoje mnenje o tem tako-le: "Is pojavov »novi namili, v katerih se ne razodeva naravnost božja previdnost in vladanje nevidne roke, se nikakor ne more dokazati boga, — nasprotno, ti pojavi mar več izpričujejo, da ni bega. Pojavi tvariuskepa sveta so podvrženi večno nespremenljivim prirodnitn zakonom. Po kazivajo se in zopet izginjajo, v istem nesprčmenljivem redu, in ne dokazujejo nič druzega, nego slepo snujočo silo mehanskih neizogibnostij." To je enkrat jasno in odkrito! Narava ni nič druzega nego brezkončna vrsta učinkujočih vzrokov.- Sama od sebe ne more na novo ustvariti ničesar, temveč to, kar je že tu, na vse veke vedno le obnavlju, pretvarja in presnavlja, in v tem ni ne začetka in ne konca. • Vsi pametnejši duhovniki so že začeli uvidevati, da iz realne narave tega, kar imenujemo 'bog', ni mogoče dokazati. Raditega si morajo pomagati' drugače; ta "dokaz" so našli sedaj v svoji do- mišljiji, iu prav otročje naui zagotavljaj« razum nad naravo in ž njo v nasprotju, da je človek posebno stvarstvo samo drugačno od ostale prirode, in tla se naj v njegovih možganih žarek božji, del prvega vzroka". Pravijo, da snov ne 1 noben«* misli, da pa j«' nasprotno misel ti praviti snov. Pravijo nam, da ima <"lov< torej se mora nahajati nekje razum, ki nego človeški. Čemu pač ne rečejo raje ima razum, torej je nekje še drug razum, božji T Kolikor dozdaj vemo, ni razui ne bil navezan tut snov iu ki l)i eksistiral i brez tvarine. Ne moremo si predstavljati misli, ki bi se ne porajala v možganih. , Ona "veda" (če se to sploh sine veda), s pomočjo katere se skuša doki nemogoče, ^nadnaravno razumno bitje in Ijivo moč, se imenuje metafizika ali bogojJ goslovje že mora sedaj priznavati, da vodijo VM pri rod ne prikazni v dokaz.